Inserat! se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n n "	••
15 „ n n II ® "i
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno «manjša.
Roko pisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Btarem trgn h, št. 16.
«i niffiff
oLU M MIL
Politični list za
;i narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. _ |,ri
za pol leta	. . 6 za čel rt leta . , 2
V administraciji vq
Za celo leto . . 8 za pol leta .	4
za četrt leta . . 2
V Ljubljani na dom pošiljau velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
Naprej zastava Slave!
„Najprvi stan vojaški stan" — poje pesnik slovenski, in to živo čutimo Slovenci vzlasti sedaj, kar so vojaščini podvrženi vsi stanovi, dasiravno bi vojaškega stanu celo treba ne bilo, ko bi drugi vsi na tanko in radi spol-uovali dolžnosti svoje. Najprvi stan vojaški stan — vpije dan danes pan germanski — Bi sin rak. — „Premajhen život imamo za toliko opravo, ktero nosimo" — je vskliknil Bismrak tedaj, kedar se je prestvarjalo vojaštvo prusko. Ko je bil 1. 1860 povekšal se jim život, povekšala se je koj tudi oprava. L. 1870 — 71 vstanovilo se je nemško cesarstvo, vzrastel jim zelo život, ali vzrastla jim je koj spet oprava. Obetali so takrat, da bodo zmanjševali vojno in dotične stroške, toda — delajo sedaj ravno narobe.
Nedavno je v velikem državnem zboru nemškem sprejeta bila postava o črni vojski, in zastonj so Bismrakovemu zahtevanju oporekali poslanci središnjiki in napredovanjci. Naj-važneji je v tej postavi 5., po kterem naj se enako opravi črna vojska, in iz črne vojske naj se o potrebi dopolnuje deželna bramba. Ker je na Pruskem deželna bramba tudi redna vojna, in se v brambo jemati ima tudi črna vojska, bode v prihodnje vsak Prusak ali Nemec, ne le kakor doslej do 12., marveč do 42. leta služiti dolžan. Na ukaz „železnika in k r v i n c a Bismraka" bode v stalni vojni 1,324000, v zatišjiali reservi sedaj 400.000 izurjenih vojakov, toraj skupaj 1,724.000 vsaki čas gotovih. V kratkem se bode po njegovi volji ta vojna narastla na 2 milijona oroženih možakov.
Da se drugim vladam in državam o tem počenjanji Bismrakovim mrači in tema dela
pred očmi, to je gotovo. In kamo pridemo po tej poti, ako sosednje države ravno tako silno množiti prično svoje vojne V Ne bo li v kratkem vsa Evropa v orožji od glave do peta? Kako bodo množili se vsled tega povsod stroški in krvavi davki? Komu ne bi preglavice delala tolika tema vojščakov sploh, in kterega Avstri-janca, toraj tudi Slovenca, ne bi begala vojna pruska, kterega Slovana ne bi skrbela tolika armada germanska!?
„Naprej zastava Slave! Brus'mo sablje, brus'mo kose! Na bojište za dom milil Bratje vsaki izmed nas neka čini rodu glas" itd. — klical bi o takem premišljevanji za boj in bojno slavo vnet Slovan — Avstrijan; a jaz — le za mir in mirno slavo vnet Slovenec — kličem rajši s pesnikom:
,,Hej, rojaki, opasujmo uma svitle
meče!"
„V znanstvu je moč ali kdor zna, pa ima" — povdarjalo se je in povdarja se še. Ako hočemo toraj Slovenci dospeti k moči, pro-spevati nam je v vedah in umetnijah, napredovati v znanstvib in učenostih. Ni še dolgo, kar je napočila se Slovencem zora nekolike prostosti narodne in svobodnega napredovanja v jeziku narodnem; in marljivo je delovati jela n a rodna Modrica na književnem polji in popevati prebela Vila na zeleni gori, da so buditi se jeli sini domači ter radostni poprijemati dela, in da so strmeli celo terza-vidovali nas sini vnanji ali inostranski. Tajati se je jela ledina, slovo so vzeli mrazovi; puliti je treba bilo trnje, puliti ljuliko; orati ledino, orati pralio sem ter tje, in sejati zdravo seme v brazde rojstne njive, in — res prikazala se je ljuba spomlad, in obetala se nam boljša doba v književnosti slovenski. Le v enem oboru stala je celina do sedanje dobe
na videz brez umetnega oratarja, in to v oboru vojaškem.
Kedar so 1. 1848 po srednjih šolah na-glomajeli učiti slovenščino profesorji slovenski in neslovenski, učili so jo mnogi, da je bilo komaj kaj, in — ko v prijateljski družbi nekteri o tem jainejo zabavljati, vprični prof. J. Pogorelec vstavši reče: „Pomislite, gospodje! ledino o r j e m o" — ter odide.
• Tako sme v istini govoriti vrli naš rojak, c. kr. stotnik pri VII. peškem polku bar. Ma-roičičevem, velečestiti gosp. Andrej Ko m e 1, da ledino orje v vojaškem oboru na polji narodnega slovstva slovenskega.
Rad sem deček še ogledoval vojake novince, kedar so vadili se skupno korakati in umetno se sukati sem ter tje, ali — inako se mi je storilo velikokrat, kedar sem čul tujega častnika ali potujčenega desetnika po nemški psovati in preklinjati kmečkega sina slovenskega. Tedaj že sem si mislil: Ko bi ti po domače povedal novincu in pokazal, pa bi prav naredil jo brez klevetanja. V sedanji dobi še le zpoznavajo to, in kar so poleg Nemcev posebne pravice dobili si M a d j a r i v vojaštvu, jeli so glasiti se tudi Slovan i. In čudno, da v Tešinu (Teschen in Schlesien) vstanovila se je neka vojna tiskarna in knjigarna (Dragotin Prochazka), kjer novejši čas zapored prihajajo na svetlobo v raznih jezikih avstrijskih vojakom potrebne knjige, na pr. v nemškem, madjarskem, romunskem, češkem (Rad služby danv eis. kral. vojskü zčeštil Ferd. Čensk.v), poljskem (Erazm Ciehulski), hrvaškosrbskem (Izvadak iz Službovnika; Iz-vadakiz Vježbovnika; Služba u polju; Naputak za upotrebljivanje pjesačke lopatice, preveo iz njem. u hrv. jezik Luk. Parac) itd. —
Kar so brž ko ne z zedinjenimi močmi
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal K. Guonot — poslovenil F.Jaroslav.)
VII.
Nove nevarnosti.
Jako hitro se je boljšalo zdravje Ilana-niju, pogosto se je sprehajal po sobi opiraje se na Eleazarja ali Daniela. Zdravnik je za-gotovljal, da bode kmalo mogel hoditi tudi na vrt, kjer se bo okrepil in poživil na čistem zraku.
Sedaj začel je Esencu na misel hoditi njegov dom; nadejal se je, da čez mesec dni bode mogel povrniti se. Včasih je prosil, naj bi ga peljali domu ali vsaj sporočili tovarišem, da ga je bila nesreča zadela, kje sedaj biva in kako se mu godi, a Nahamani je zatrjeval, da ni potreba in je tudi nevarno. Vse mogoče, da bi se nastavil novim nevarnostim, kajti da ima skrivnih nasprotnikov, to mu je jasno, toraj
je najboljše, da se nič ne izve, kje je prikrit, vsaj do tle ne, da popolnoma okreva; potem naj se vrne v Maslo, če že le hoče. Esenec je pritrdil temu temeljitemu razlogu nekaj tudi zbog tega, ker je opazil, da bi žalil svoje gostitelje, če bi odšel popred, preden bi se do cela učvrstil. —
Tu naj omenimo dogodka, ki smo ga do sedaj zamolčali. Kedar se je bil Ilanani po prvej omedlevici do dobrega zavedel, vpraša domačina, kje je še ostala njegova obleka. Eleazar lini prinese njo in malo torbico, ka-koršne so Judje vrh suknje obešali. Esenec otiplje torbico, a se ves prestraši opazivši, da je razparana. Skrbljivo sprašuje Eleazarja, če ve, kdo je razparal torbico, ali Eleazar o tem ni znal čisto nič, samo zagotovljal je Esenca, da njegovi ljudje tega niso storili. Ilanani pove svojemu dobrotniku, da med kožuhovino in volno, ktera je bila vdelana v torbo, všit je bil pergament, ki je velike važnosti. „Tedaj bil je ukraden takrat, kedar sem ležal nezaveden v stebrišču," meni Ilanani. On namreč
ni mogel opaziti, da je Grk oni hip, ko je bil z desnico porinil nož v prsa, z levico segel po torbici in iztrgal pergament, za kterega je dobro znal.
Naposled začel je bolnik zahajati tudi na vrt, kjer je po celo dopoldne sedeval ali se sprehajal po zahladju, Marija in Daniel pa sta ga kratkočasila. Neki večer po solnčnem zahodu stal je Ilanani pri vodnjaku, in gledal Danielovo in Marijino igro, ki ga je veselila. Ali kot bi trenil začuje se krik, in Ilanani komaj vjame in obdrži za krilo deklico, da se ni prekucnila v suhi vodnjak; brat bil jo je dražil, ona mu je ušla, ali ker je bilo že temno, zato je nevede proti vodnjaku skočila, zdrsnila in pala. Da ni bilo Hananija, bila bi se pobila v globokem vodnjaku, pa tudi Ilanani ne bi bil mogel obdržati deklice, da ni Daniel kot blisk na pomoč priskočil. Z zedinjenimi silami sta zamogla oteti deklico, ki se je bila samo malo prestrašila in odrgnila na kolenu, druzega žalega se jej ni prigodilo.
Na silni krik Marijin prihitela je družina.
storili v druzih jezikih avstrijskih na tem polji, storil je rojak naš največ samotež, in po ujem so prišle doslej vojakom slovenskim na svetlo naslednje slovenske knjige: A. Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slovensko-neuiški in nemško-slovenski slovarček s 4 podobami. Drugi popravljeni iu pomnoženi natis v Celovcu 1872 v narodni tiskarni družbe sv. Mohora. B. Priloga k knjigi „Bojna služba"; kako se puška razdeva. C. Izpisek iz služabnega pravilnika c. k. vojakom v poduk. D. Prisega in vojni členi. Na Du-naji. Iz c. k. dvorne in državne tiskarnice 1874. In v kratkem morda pride na dan v rokopisu že pripravljeni E. Služabnik za c. k. vojno (Auszug aus dem Dienst-Reglement für das k. k. Heer). — Kdor je že na kterem polji koli oral ledino, ve tudi, da ni lehko to delo, in čim veče so težave, tim veče spodobijo se slave vrlemu rojaku slovenskemu, kteri ledino orje v oboru vojaškem. Da bi našel obilo podpore, in da bi obudilo se mu mnogo mnogo umetnih in čvrstih nasleduikov! Težko, zelo težko je irnenje ali prvo izrazoslovje; toda — kako lepo polje se prikazuje potem zmožnim in sposobnim vojakom slovenskim ua pr. o slavi in časti, o carju in domovini, o junakih nekdanjih in sedanjih i. t. d. Naprej toraj zastava Slave!
Dolžni so pa tudi vojaki pripomoči k temu, da napreduje narodno slovstvo slovensko. Populijo naj sedanji najprej trnje in ljuliko, kar se je te robe nemškutarske ravno po nekdanjih soldatih zaplodilo med uarod. Kar so za-sejali je duhovniki, odpravili svesto so jo že duhovniki; kar so zatrosili je vradniki, mar so jo odpravili že vradniki? in kar so zaplodili je soldatje, kedaj jo populili bodo vrli vojaki? — Očitati bi se uteguilo, da po tej poti razdrla se bode popolnoma enota najbolj potrebna stanu vojaškemu. Toda — opomniti je na to, da enota ne vlada v jeziku, in ko bi ta bila bistvena, razdrta je potem že zdavnej. Enota bistveno potrebua je v duhu, v ljubezni do resnice in pravice, v domoljubji in zvesti vdanosti do cesarja poglavarja. Ta ta je potrebua, in ta naj se goji in pospešuje ne-d i n j e n i m i močmi v vseh narodih av strijskih.
Ravno sedaj šumi po državnih in vojaških zborih knjižica („Betrachtungen über die Or ganisation der oesterr. Artillerie"), ki je iz roke nadvojvodove prišla na Dunaju na svetlo in v kteri se določno kaže, kam naj se naslanja
Avstrija, da se ohrani; in letos že je prav v Tešinu priobčila se knjiga („Beiträge zu un-serni Schul- und Erziehungswesen"), v kteri se neki avstrijski domoljub liuduje nad pruso-ljubnimi šolskimi knjigami, nad dijaki in profesorji, kteri v Avstriji prosto delajo za veliko Nemčijo ter kliče na pomoč, da se ne poreče kedaj, da je po učiteljih svojih pogubila se Avstrija!
Kakor se tostran Litave nemčuri, tako se madjari na uni strani. Bilo je 18. decembra minulega leta, daje madjarski učenjak M. De-chy v zemljepisnem družestvu v Pešti pripovedoval svojim rojakom, kako daje preiskoval Tatre, preplezal in premeril gore in vrhove, kterih doslej ni še nikdo, in kako jih je imenoval po madjarski. Iu brati je bilo celo v nemških listih, da so Tatre sedaj madjar-ske. Ker so Slovaci zamudili, prehiteli so jih Madjari. Iti tako je prav. Kdor koga prevzvišuje v vedi, on naj mu tudi gospoduje! —
,.Naprej zastava Slave", — kliče toraj v omenjenem smislu tudi nam Slovencem sedanja znamenita doba, iu kakor si kviško pomagamo, če prav le polagoma, v druzih vedah in znanstvih; tako posnemajte mladi vojaci slo venski vrlega svojega načelnika tudi v znan-stvu vojniškem ter dovršujte od zgorej vam dano naročilo, budeči se s pesnikom:
II e j, rojaki! opasujmo uma svitle meče, Plemenita kri po krepkih naših žilah tričo, Bog nun dal je dobro srce, uin in pamet zdravo; Povzdiguimo krepke glaae domovini v slavo 1
II es nie ki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. februarija.
Avstrijske dežele.
V «li-žavucau zboru je odgovoril minister Štremajer na intepelacijo zarad kon-fisciranja zemljevidov k Češki spadajočih dežel na Moravskem. Odgovor je bil ravno tako osoren, kakor v prejšnji seji Lasserjev; minister je rekel, da se je s temi zemljevidi ravno tako godilo, kakor z enakimi nemškimi, itd. Tak odgovor je precej drzen, kajti predno je Štremajer dal n. pr. prusaške zemljevide, na kterih so bili deli Avstrije že kot pruske dežele zaznamovani, odstraniti iz šol, so ga morali dolgo dregati iu še celo po ustavover-skih listih se mu je moralo praviti, da se po naših deželah poprusuje. Kakor se iz vseh dosedanjih odgovorov na interpelacije sklepati
Čuvši oče in mati, kaj se je bilo pripetilo, sežeta v roko Hananiju, da se mu zahvalita; ali on je prebledoval kot pražna ruta, in kri je vdarila skozi obleko ravno ondukaj, kjer je bila rana.
Presilno se je bil napel, zato se je rana ponovila. Odmah odnesö ga v sobo in pošljejo po zdravnika, s čegar pomočja in natančno postrežbo je kmalo odleglo bolniku.
Ko je Ilanani vdrugič ležal, opazil je, da so se gostitelji njegovi za čudo spremenili, a ne proti njemu, kajti stregli so mu kot poprej. Več potov opazil je skrivno pogovarjanje, in mnogi neznani so dohajali in odhajali, kar so domači varno prikrivali. Ilanani se ni upal, da vpraša, kaj pomeni vse to, a nek dan sam Eleazar nenadoma in žalosten stopi k njemu, rekoč: „Prijatelj, ločili se bodemo".
„Kaj? Zakaj?" vpraša bolnik.
„Preti nam velika nevarnost, a ne tebi," tješe dostavi. „Ne boj se, tebi hočem že jaz preskrbeti varno zavetje pri prijateljih, da se do dobrega učvrstiš, preden se vrneš v Masfo".
„Ne, dragi prijatelj", milo zavrne Esenec, „nečem te zapustiti; če sem srečo delil s teboj, naj delim tudi nesrečo, hočem te tolažiti, kar se bo dalo. Ali povedi, kaj pa je?"
„Ali še ne znaš, da je bil Kaligula sklenil iti v Egipet?"
„Naj gre, kaj če to?"
„Ali že znaš, da je hotel pri tistej priliki pripeljati svoj kip, da ga postavi v tempelj?"
„Znam", odgovori Ilanani, „ali . . ."
„Kaligula je umrl".
„Umrl je? Kaligula je umrl, ta pošast, ta grdin, umrl je, praviš? Ilvala Bogu, Gospod je milostno odvrnil zleg od nas. Govori, povedi, kako je umrl?"
,,Itad povem, kar in kolikor vem. Nekaj najveljavniših Itimcev bilo se je zarotilo, da ga hočejo umoriti; studilo se jim je, kar je uganjala ta samooblastna pošast, in čakali so samo vgodne prilike, da izvršd svoj naklep. Ko so se nedavno igrale igre Avgustu na čast, takrat je Kaligula na novo razdražil rimske patricijc; smešil jih je s tem, da je njim od-
sme, se ministrom predmeti teh interpelacij zde malenkosti, ktere so komaj odgovora vredne.
Oireiiltcimova pravda se koncu bliža. Že sta govorila državni pravdnik in zagovornik dr. Neuda. Prvi je ostal pri svoji satožbi, drugi pa je dokazoval nedolžnost Offenheimovo in mahal po znanih osebah, zato ga je predsednik večkrat opominjal, naj se drži reči. Kako bodo porotniki sodili, o tem ue moremo ne mi, na dunajski listi še ugibati ne. Naj pa bo razsodba, kakoršna koli, svet bo z Offenheimom vred obsodil vso stranko, ki tira Avstrijo v pogubo.
IV». Čcskcm sta bila v dveh krajih voljena staročeska kandidata za državna poslanca. Mladočeska kandidata sta dobila le malo glasov.
7¥a Os;crwk.ein traja pogajanje dalje. Zdaj se ima sklicati zbor vseh strank, da se dogovore, kako je Ogerski pomagati. Tisza in Bitto sta se vrnila v Pešto, prvega je volja stopiti v zvezo z Deakovci, da se sostavi ministerstvo iz vseh strank.
Iz Tem eš war» se poroča, da je nadvojvoda Ivan Salvator, pisatelj znane brošure, pri odhodu iz onega mesta — ker je premeščen k pešcem — doživel velikanske ovacije, — dokaz, kako čislajo vsi poštenjaki, zlasti pa ljudstvo moža, od kterega je po za-držaju brošure njegove pričakovati boljše prihodnosti.
I'rosfoxidarstvo. Nekteri časniki resno povzdigujejo glas zoper mavtarstvo. Ta skrivna družba je tako neumna, da le prismode se je morejo vdeleževati, pa tako brezbožna, da le hudič more nad njo veselje imeti. Ker se pa vendar ljudje vanjo vpisujejo, je toliko bolj očitno, da je delo hudičevo, kteri ljudi draži v to sovraštvo reda in vere. „Vaterland" pravi IG. sveč., da namen frajmavrarstva je očiten: „zakletje zoper katoliško cerkev in zoper obstoj avstrijanske monarhije". Pri vsem tem je mavtarstvo na Ogerskem postavno pri-voljeno, v Cislajtaniji pa, kakor „Vaterland" dokazuje, imajo svojo ložo „Ilumanitas", svoj časnik „Zirkel" in neprenehoma razpošiljajo svoje okrožnice. To, ki je po postavah prepovedano, se godi boje pred očmi vradnij, ki sicer tako rade zatrjujejo „svetost postav" in tako brzih pet najdejo vzroke, da razpode kako katoliško družbo, ki se pošteno poganja za vero in za prestol.
Moravski „Botschafter" pravi v daljših obravnavah o tej reči: „Bratje (mavtarji), ta-
meujene sedeže prepuščal prostemu ljudstvu. Ta dan bil je prijazniši nego po navadi, metal je sadje med ljudstvo ter se s tem kratkočasil."
O, kako je pokvarjen narod rimski, ki trpi takovega vladarja, oni narod, ki je več vekov zavidno čuval svojo svobodo, ki je celemu svetu ukaze narekoval, ta narod sani sedaj zdihuje v jarmu cesarskega trinoga! lu kaj še znaš?"
Kaligula je hotel cel dan presedeti v ainfi-teatru, ali zarotniki, vzlasti Karej in Sibin, so ga pregovorili, naj gre najprvo v kopeli, potem v gledišče. Nikdo ni spremljal cesarja v kopeli, in pri priliki, ko je hotel odbrati neke dečke za igranje, zabodel ga je v vrat Karej, znani tribun. Kaligula je mrtev, poginil je ravno ondaj, ko je bil namenjen v Jeruzalem, da oskruni tempelj pravega Boga in prilasti božjo čast svojemu kipu."
„Eleazar, ti omenjaš nevarnosti, pa govoriš in pripoveduješ dogodek, kterega se hoče zaveseliti ves svet."
(Dalje prih.)
kraj in uukraj Litave bo opice nemških mav-tarjev . . kar namreč nni delajo, to ti posnemajo. Zato ni Čudo, da dežela sv. Štefana od dne do dne otemnuje.
„Morgenpost" 16. sveč. 1874 je pokazala, kaj je tem ljudem „svoboda", ker z vso nesramnostjo je svetovala, „naj se avstrijanskim katoličanom svoboda vesti odtegne". In „Botschafter" izpeljuje, da mavtarjem svoboda ni nikoli to, kar drugim človeškim otrokom; njim je svoboda vesti: „komandirano (ukazano) od-trganje od vsacega razodenja, ob kratkem, zapovedano brezboštvo od 1. 1793. Na to merijo moderna šolska postavodajavstva, zapovedani (obligatoriški) civilni zakon, država brez Boga, nasprotje zoper Rim. Glasilo ložino ni več Kavuerjeva „svobodna cerkev v svobodni državi", to jim je že davno zastarano — temveč dela se za dovršeno podvrženje cerkve pod vsemogočnost humaništiške bog-države, za ohro-menje kraljevske oblasti, za trinoštvo večine, ki naj se giblje v parlamentih, kakor mavtar-ska pišal piska, za vlade „po milosti pred-pasov" (von der Schurzfells Gnaden). Ako bi prišla tako vsa moč v mavtarske roke, po tem bi se godilo s prestolom in oltarjem, kakor je skrivnim drago.
Vuaiije države.
V pruskem deželnem zboru je v obravnavi postava o gospodarstvu s cerkvenim premoženjem. Prav kakor na Dunaji razsajajo tudi v Berolinu liberalci zoper katoliško cerkev. To je navadno zmerjanje, kakoršno si sme dovoliti zooper slabejšega vsak, kdor ima moč.
\a Iltivarfckciii so katoliški domoljubi v Munihovem sklenili pritožbo do kralja zoper vpeljavo civilnega zakona. Liberalci so zarad tega kakor sršeni strupeni in razburjeni.
Iz Špun	poroča telegraf
pridno, da so karlisti bili tepeni; to se tele-grafira zopet iz More. če bi bili Karlisti vselej res „do dobrega potolčeni", kedar poroča telegraf tako, bi pač ne bilo ne enega več na Španjskem. Za zdaj pa so še prav trdni in ves Bilbao se trese pred njimi. — Alfons je poslal zopet tri generale v prognanstvo. Ker sta dva že prej šla pred njimi, republikancem, ako se zopet spuntajo, ne bo manjkalo generalov.
jVIed Antflc^ko in Btii*k» je
hud pismeni in časnikarski prepir. Velika republika amerikanska se prijateljsko približuje Rusiji in ta zveza vtegne biti zelo odločivna, ker Amerika se ne bo nikakor upirala razširjanju Rusije v srednji Aziji.
Črnogorski knez se vrlo in moško obnaša ter ne pusti turških komisarjev k sod-nijam, ki imajo razsoditi o tem, ali so Črnogorci krivi dogodbe v Podgorici ali ne. Prav tako! Saj Črnagora ni odvisna od Turčije.
Izvirni dopisi.
Sjiod Ti«'lMiika, 17. febr. Duhovni so pa le nekaj vredni. Če ne verjameš, dokaz iz gotovo zanesljivega vira. Ko je „Slovenec" v 18. štev. prinesel dopis o loški čitalnici, je obče znani izrek Iloracijev navedel, od kterega bi človek mislil, da že vrabci o njem vedo čivkati. Pa ne tako. Ta dopis je prišel iz duhovne roke, kajti — drug v Loki in loški okolici ne razume toliko, da bi kak latinski izrek vedel povedati. Neizrečeno lep kompliment za loško inteligencijo! Naj se mu zahvali, tako bistroumnemu filozofu, kdor hoče, jaz se mu ne. Ko bi bilo revče to bistroum-
nost zase ohranilo, bi še bilo, ali ponašalo se je s tem v loški čitalnici in po druzih druši-nah in tako bi pač se smelo reči: „Si tacuisses, philosophus mansisses", če tudi v teh besedah duhovna obvoha.
Se ve, da nekaj tako imenovane „inteli-gencije" je tako nevedne, da še tega ne ve, kar drugi v resnici izobraženi v malem prstu imajo. Tako je nekdo, ki meni, da je modrost z veliko žlico zajemal, popraševal, kaj se pravi „horno rufus", pa je po nesreči naletel na šaljivce in ti so mu medveda natvezli, kakoršnega še takrat ni kupil, ko je v Poljanah predivo prodajal. Pa vseh Ločanov po tem soditi vendar ni prav. V imenu druzih, kterim je še kaka beseda latinščine ostala, pa moram oporekati. Duhovščina naj se za poklon ta posebej zahvali, posebno ker od te strani redkokrat kaj hvali podobnega sliši, toliko bolj je nje dolžnost to „ad notam" vzeti. Pa naj še kdo reče, da Ločani duhovšine ne spoštujejo, saj jo imajo za najbolj, skoraj edino omikani stan. Pa pustimo norčije!
Kakor sem slutil, je dopisnik v „Slov." najbolj skelečo rano zadel s tem, da je mi-loval, ker je novi odbor razun predsednika nihilistične barve in da so narodnjaki k temu pripomogli. Ali je mogoče bolj mil izraz rabiti, ako se kritikuje, naj svet sam sodi. Čitalnice so narodni zavodi in človek zdrave pameti in hladne krvi bo trdil, da odborniki morajo biti strogi narodujaki. Dobro! Kako je v čitalniškem odboru? Predsednik je narodnjak z dušo in telesom! Drugi pa? Od enega je znano, da je pri volitvah za državni zbor nemčursko volil, da se skuša vladi na vsaki način prikupiti, da ga v ta namen ni sram druzih črniti. Drugemu se ne ljubi, da bi saj kako „sprejemuico" na slovenski strani napisal; tretji, predno je voljen bil, je že svoj izstop iz čitalnice naznanil, potem pa vendar volitev sprejel; tudi še ni znano, kdaj bi se bil narodnjaka pokazal; od četrtega pa (oprav-ljivi se ve da) jeziki govore, da pri volitvah le nemčurje voli; nekdo, ki je znan ž njim in ga je hotel zagovarjati, je sicer trdil, da je pri zadnjih volitvah za kupčijsko zbornico vsakih kandidtov polovico volil. V dokaz, da narodno polje podpira, je naročen na časnike, pa le (po zmoti, kaj pa da) — na „Tagblatt" ljubljanski. In tak odbor ni nihilistične barve? Za živi svet! kako bi se pa reklo?
Pa kaj bolj veselega. V nedeljo imelo je politično društvo v Šmartuem pri Kranju zbor. Ljudje so prav navdušeni za taka društva. Sliši se, da se snujete blizo Loke dve taki društvi. Bog daj obilo vspeha! Se ve, da bo birokracija opovirala, kolikor bo mogla, pa če tudi pridržuje, kar more, vsako odloko, ki jej ni ljuba, da tako na pr. je neka vloga bila rešena v Ljubljani 8. jan. t. 1., v Kranji 14. jan. in je v Loko prišla že — 5. febr.! pa vsegamočna menda vendar ni. Da bi se pač drugod tudi delalo za taka društva, le z združenimi močmi je mogoče se sovražnikov otresti. Toraj narodnjaki na noge!
Iz Kclc, 16. febr. V našo dolino je 4. dan t. m. na povelje g. Derbiča prišla čudna družba v gosposkih suknjah, štirje žandarji, sekretar Valland, brič Pajer, kterim se je pridružil tudi domači brič Primož Pollane. Podali so se k tistim staršem, ki svojih otrok niso redno v šolo pošiljali, a tukaj se je godilo prav po nepostavni poti. Tako n. pr. v neki sosedni vasi so s silo v hišo vlomili, ko ni bilo nikogar doma, in so nekemu neoženjenemu delavcu pobrali praznično obleko misleči, da so to gospodarju storili, da je potem posled-
nji moral celo v Kranj iti in plačati 4 gld.f da je obleko rešil. V ravno tisti vasi je neki gostač moral plačati 4 gld. globe za svoje«;» otroka, ki je zarad bolehnosti šolo opuščal in je tudi v tem času umrl; a brezozirni Derbič se ga ne usmili, plačati je moral, sicer bi mu bili edino, kar ima, obleko odnesli. In tako prihrumi ta nevihta v Selce s štirimi vozmi naloženimi z razno robo, ki so jo drugod pobrali, kakor obleko, postelje, ure, vage, in drugo hišno orodje.
Tukaj jo vdero zopet k nekemu gostaču, ki je pa ravuo iz doma bil, iu ko druzega ne dobojo, lotijo se postelje; žena se ustavlja in prosi, da naj ji tega ne store, in pri ti priči nastavijo žandarji gole bajonete v njo, žena se prestraši in vpije, žandarji in beriči kolnejo in robne, otroci prestrašeni jokajo in kriče, da je bilo groza. Ta krik je privabil hišnega gospodarja, ki stopi v sobico in videvši, kaj se godi, pravi: Kaj tako silo delate? to je pa vendar preveč!" Ti pa mu vele: „uiarš ven," na kar pa on pravi: „Nihče nima oblasti, me iz moje hiše goniti." Komaj to izusti, že čuti hladno verižico ua svojih rokah. Na to pride njegova mati in pravi: „Kaj vam je vendar storil moj sin, da delate z njim kakor s kakim tolovajem!" Ali mesto odgovora dobi od žandarja eno po ustih, da se ji je kar kri pocedda.
Gospodarja vzame ta divja družba seboj ter ga tira do Loške sodnije in hajdi v zapor ž njim! Še le drugi dan ga sodnija na povelje županovo mora izpustiti. Istina je, da je mnogo tacih in enacih neprijetnih dogodkov priprosto ljudstvo tudi samo krivo, ali, kakor se iz tega dogodka vidi, je bila tu pač nepostavna sila in surovost.
Naj bi šolski svet to reč tako vredil, da bi le tiste starše zadela ta grenjka osoda, kteri svojih otrok iz zgolj nemarnosti v šolo ne pošiljajo, izvzel pa tiste, kteri zarad bolehnosti ali pa zavoljo dolzih in slabih potov, kar se pri nas gostokrat nahaja, šolo za kaki dan opustiti morajo.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. februarija.
CVeatenechkije edini zakrivil ,,zmago" nemčurjem pri zadnjih volitvah, še ni v nobeni preiskavi.
(Mesarji ljubljanski) so jeli meso sekati po tarifa, koso zvedeli, da se snuje neko društvo, ktero hoče napraviti posebno mesnico za svoje ude ter jim prodajati meso po primčrni ceni. Prav, da mesarji sami k pameti pridejo, predno bi se jim tako godilo, kakor mesarjem v Gorici, Celovcu, Gradcu itd.
(CitalniČin odbor) je v svoji zadnji seji namesti umrlega gosd. dr. Coste enoglasno za podpredsednika izvolil za častni razvitek narodne naše čitalnice mnogo let skrbnega odbornika gosp. dr. Zupanca, — ustanovitev godbe-nega orkestra za pospeh čitalniških besed izmed udov čitalničnih radostno na znanje vzel in mu svojo podporo zagotovil, — in za prihodnji dve „besedi" zimske saisone določil nedelji 7. marca in 21. marca; razgovor o programu omenjenih „besed" je kazal, da boste jako zanimivi.
(Vojaško rekrutiranje) na Kranjskem bode od strani komisije za Dolenjsko za leto 1875 v teh dnevih: 15. aprila oproščevanje v Ljubljani za mestno občino Ljubljano, 16. in 17. aprila nabiranje v Ljubljani za mestno občino ljubljansko. — 19. in 20. apr. oproščevanje v
Kamniku za politični okraj Kamnik, 21., 22., 23. in 24. apr. nabiranje v Kamniku za polit, okraj Kamnik — 26. oproščevanje v Litiji za polit, okraj Litijo, 27., 28. in 29. apr. nabiranje v Litiji za pol. okraj Litijo. — 1. in 3. maja oproščevanje v Krškem za polit, okraj Krško.
—	10. in 11. oproščevanje v Novem mestu za polit, okraj. Novo mesto. — 12, 13., 14. in 15. oproščevanje v Črnomlji za pol. okraj Črnomelj.
—	19., 20. in 21. nabiranje v Črnomlji za pol. okraj Črnomelj. — 24. in 25. maja oproščevanje v Kočevji za pol. okraj Kočevje. — 26., 28., 29. in 31. nabiranje v Kočevji za polit, okraj Kočevje. — Za Gorenjsko in Notranjsko pak te-le dni: 7. in 8. apr. oproščevanje za pol. okraj ljublj. okolice; 9., 10., 12., 13. in 14. nabiranje v Ljubljani za polit, okraj ljublj. okolice. — 16. oproščevanje v liadoljci za pol. okraj Radoljco. — 17., 19. in 20. nabiranje v Radoljci za pol. okraj Radoljco. — 22. in 23. oproščevanje v Kranji za polit, okraj Kranj; 24., 26., 27. in 28. nabiranje v Kranji za pol. okraj Kranj. — 14. maja oproščevanje v Planini za pol. okraj Logatec. — 15., 18. in 19. nabiranje v Planini. — 21. in 22. oproščevanje v Postojni za pol. okraj Postojno; 24., 25., 26. in 28. nabiranje v Postojni za polit, okraj Postojno.
(Slovensko gledišče.) Če bi tujec po občinstvu pri nekterib slovenskih predstavah sodil o narodnosti prebivalcev ljubljanskega mesta, bi mu pač ne mogli lahko ugovarjati, ako bi trdil, da je Ljubljana nemško mesto. Te misli so nas sprehajale pri zadnji predstavi, ki je bila pa po vsem izvrstna. V prvi igri „Kdo se zadnji smeje?" sta gospodična Podkrajšekova in gosp. Schmidt zopet pokazala svoj eminentni talent, ter da sta misleča, ne le nalogo citirajoča igralca. Navdušena pohvala, ki jima je donela iz vseh prostorov, je bila toraj po vsem zaslužena. — Prav tako gladko in vrlo je vršila se druga, komičnih zapletek in dejanja polna igra „Kodeljeve pridige". Gospodične Podkrajšekova, Ledarjeva in Namretova so bile vnete za svoje naloge in jih prav dobro naslikale, gospodje Nolli, Schmidt in Šušteršič so jim bili vrli soigralci, zlasti prva dva sta nam kazala moža, trpinčena po ženskih muhah v jako komični obliki. Ni se čuditi, da je bila pohvala igri in igralcem naravnost viharna. — „Krojač Fips" je že znana burka, za našega Kajzelja kakor nalašč; njegov krojač je bil pa tudi tak, da je občinstvo smeha kar pokalo. Pri njegovih besedah: „Tako je, če človek podpiše, pa ne ve, kaj" — se je začulo po vseh prostorih ploskanje in klici „dobro! izvrstno!" Vsak je vedel, kam to cika. Par nemčurskih obrazev se je pri tem zelo skremžilo. — Naj le bo vsakemu žal, ki ni bil pri tej izgledni predstavi. — V ponedeljek 22. t. m. se bo predstavljala znar.a ljudska igra ,,Deborah", v
kteri ima gospodična Podkrajšekova jako hvaležno nalogo.
Razne reči.
—	Nj. veličanstvo cesar so podelili iz svojega žepa 400 gold. za zidanje cerkve v Suhorjah.
—	K a t. polit, društvo pri sv. Juriju na Šavnici bode 21. t. m. ob treh popoldne v navadni sobi svojo drugo obletnico obhajalo, h čemur se prav vljudno vabijo rodoljubi.
Odbor.
—	P od u či t e 1 j ska služba izpraznjena na ljudski šoii v Ljutomeru razpisuje se s plačo 560 gld. za detinitivno namestenje. Glasbe zmožen podučitelj dobiva za tako podučevanje 50 gld. Prošnje sprejemajo se do 20. marca 1.1. Prosilci imajo slovenskega in nemškega jezika zmožni biti.
Listnica opravništva.
G. Gr. E. v C.: Izostale liste smo Vam poslali. čudno, da Vam „Slov." tako neredno dohaja. Veste, da ga pošiljamo radi — kalikov več, toliko rajše. Vaš naslov moramo do natisa vselej sproti pisati, potem list vselej pod pošteno vez sproti devati; tedaj ni lahko mogoče, da bi se pomota enkrat ali drugikrat ne zapazila, in vemo tudi, da pri nas ni bilo pomote. Kje je, ne vemo.
Č. g. Fr. D. v St. M. pri si. Gr.: Poslane 3 dld. prejeli. Praviti: ,,Naj bo za to četrtletje". Za to četrtletje smo p» že 30. dec. prejeli 2 gl. 50 kr. Kdo se je zmotil, vi ali mi?
Č. g. V. S. v D.: Nič hudega zato! Saj veste : Plačati je zmirotn čas. Pred se ue more, dokler se zve koliko; zato pa že opravništvo skrbi, da ni kdo pozabljen.
Umrli so:
16.	febr. Martin Rupar, inizar, 28 1., za oslabljenjem čev. — Marija Aleš, gostica, 70 1., za prsno vodenico.
17.	febr. Miha Kvas, delavec, 30 1., za pljučno sušico. — Anton Kolar, krojač, 26 1., ta pljučno sušico. — Anton Matelič, berač, 74 1., za oslabljenjem.
18.	iebr. Jakob Pogačnik, jetnik v posilni, delalnici, 32 1., za pljučno sušico. — Marija Stnaj dek, barantačeva žena za obleko, 52 1., za črevesno sušico.
Eksekutivne dražbe.
23. febr. 3. Mat. Bukovac-evo (500 gl.) v Kočevji. — 3. Andr. Vidmar jevo iz Kovek (610 gl.) v Ipavi. — 3. Jož. Boštjančič-evo iz Bere (3770 gl.), — 3. Audr. Sedmak-ovo iz Zngorja, 3. Seb. Nemc-evo iz Bitinj, — 3. Sim. Tom-šič-evo iz Kuježaka, — 3. Jož. Sprohar-jevo iz Zarečja (1700 gl.), — 3. Jož. Princ evo iz To pole (2000 gl.), vse v Bistrici. — 3. Nik. Muc evo iz Zemlje (2700 gl.), — 3. Marko Težak-ovo (1710 gl.), obe v Metliki. — 2. Jan. Stopič-evo iz Koprivnika. (833 gl ), — 2. Andr. Staufel novo iz Banja loke (370 gl.), obe v Kočevji. — l.Jan. Boholnik-ovo (830 gl.), — 1. Tone Povše-tove (3580 gl.), obe v Litiji. — 3. Štef. Peterlin-ovo iz velikih Poljau v Ribnici. — 3. Fr. Drobnič evo iz velikih Oblok v Ložu. — 1. Ant. Konobel-ovo iz Bukovja (380 gl.), — 1. Mat. Slej k o-vo iz Bukovja, obe v Postojni.
24. febr. 3. Luk. Bolu-tovo iz Koče v Postojni. — 1. Janko Predovič-evo iz Ilrastja (1380 gl.) v Metliki. — 1. Mat. Drobnič-evo iz St. Jurja (931 gl.), — l.Jan. Stražišar-jevo z Jezera (1670 gl.), obe v Ljubljani.
TrletrHlIfiir driiHriif rr-ne
19. febrruarja.
Papirna renta 70.—90. — Srebrna renta 75 75. —
I8601etno državno posojilo 111 75. — Hankine akcije	960 — Kreditne akcije 220.25. — London 111,40,— Srebro 105.70. — Ces kr. cekini 5.2«. — 20Napoleon8 90'/,.
Tržna cenn preteklega tedna:
Mernik
a
Mesta: J | « J 1 „ j i	J
a I S £ £ £	g .ft.K-sOr'tiemc'j
v Ljubljani 2.55 1.80 1.45 1.05 1.70 1.55 1.65	1.90
v Kranji 2.60 1.70 — 1.00 — — 1.70	—
v Loki	2,66 1.70 — 1.00 — 1.50 1.70	—
vNovomestu 2.35 — 1.70 0.95 1.70 1.70 2.00	2,15'
v Sodražci 2.86 - 1.85 1.00 1 90, 1.60 1.85	—
v Mariboru 2.30 2 OJ 1.95 1.10 1 5.r»! 1.45 1,90	— v Ptuju 2.15 1.75 1.50 1.00 1.40 1 20 1.60
v Celji	2 50 2.00 1.20 1.30 1.60 1.50 1.60	—
v Celovcu 2.34 2.13 1.40 100 1,35 — _ j	—
v Trstu	3.15 — 1.92 1.33 1.85 — — j	—
v Zagrebu 2.00 1.60 1.40 — 1.50 — —	—
v Varaždinu 2.05 1.55' 1.50 0.95 1 30 1.00 1.00	—
I	i I I I
na Dunaju 2.65 — 1.85 1.20 1-60 — —	—
v Pcštu 2.50 1.20 1.54 1.10 2.00 — —	—
v Pragi 2.75 2.30 1.80 1 00 — — —	—
v Gradcu 2.35 2 07 t .-loj 1.14 163 — —	—
Tržna remi:
i -s s	"3 3
rt	« —	»NO
Reči -2 ? § 3 S	•§»
^ V. O -J ®
j-jg^j Ž 3 ü	£
> > > > >:> >	>
Masla funt 0.60 0.50 — 0.50 0 50 — -	—
Špeha „ 0.34 0.36 — — 0.36 0 36 0.36	0.32
Leče mernik 3.00 — ' — i — — — —	—
Krompirja „ 1.20 1.10 - 1.00 1 00 1.10 1.00	0.90
Fižola „ 2.80 2.40 - — 2.20 — —	—
Sena cent 1.30 1.20 1.40 1.25 — 1.80 1.00	2.00
Sein, detelja,, — — — — — — —	—
Prešiči cent 22 0— — — — — —	—
Govedine funt 0.28 0.26 — — — 0.25 0.26	0.24
Tc.letine „ 0.24 0 28 — — — O 28 0.26	0.24
Jajc za 10 kr. 5 4 — 5 4 — —	—
Sprejme se v službo	(14—2)
vrtnar,
kteri je iznajden v umetnem in lepotičnem vrtnarstvu. Oženjeni imajo predstvo.
Več se zve pri administraciji „Novic".
Nešič-eva	ItTesič-evo Nešic-eva
c. k. izklj. privilegirana	c. k. izklj. privilegirano e. k. izklj. privilegirana
turška turška	grško milo (žajfa) grško milo (žajfa) turška dfa turška
grška grška	za rodovine. za rodovine. arabska arabska
obrazna pomada za ženske,	Vzhodnoloiletno milo za zdravje ia «lepšanje, dozdaj'!!p"?oš!l v^voj^L^s.i,' wie'ne le
najbolj nedolžno sredstvo za ženske, posebno se pri-	lepo dišeče, prekosi gledč dobroto in vrednosti res popolnoma neškodljiva, ampak tudi rast las zel.',
poroča za gube. pe ge, mazolje, Imipovo kozo	najboljše milo, odpravi gotovo vse nečistosti na koži, pospešuje in lase koj rrno, lemilo-rujavo, rumen-
in d A obrazu zel., gladko kožo in nježno barvo,	kakor i/.pustke. mazoljeke itd. in da koži i.jež- |iasto-ril invo itd. pobarva, da je "treba le takrat
Reci, it. kterih je narejoua, je avstrl)sko-ogcrski urad	nost in gladkost, kakoršne nobeno drugo toiletno vnovič barvati lase ko so že vnovič zrastli. Dokaz
pregledal in za izvrstne pripomočke spozna). Po-	sredstvo ne. Pohvalna pisma najviše gospöde, pa tudi izvrstnosti je ta. da imam med stalnimi p. n.naroče-
hvalna pisma se ne razglašajo.	meščanskega stanu je vsakemu videti dovoljei.o. valci najviše kapacitete, gospodo, doktorje, častnike itd.
Cena pomade 1 gl«l. 50 kr.	Cena 1 kosa 30 kr., dvojnega kosa 60 kr. { steklenlea s podukom o rabi vred 2 gl. 20 kr.
Vsako naročilo se točno izvrši	proti postnemu povzetju ali če se znesek naprej pošlje. — Pisemske marke in koleki (štempeljni) vseh dežel se jemljö namesto denarja.— Prodajalci dobe primerne odstotke.
(15 — 3)	Napis: J. It. Bcšlin, Wien, Ippenplatz 1.