RIŠKA DOMOVINA Razne najnovejše svetovne vesti KANSAS CITY — Narodni odbor republikanske stranke je (P® * 1 S izbral Philadelphio za prostor narodne konvencije, ki bo v tednu fiata Amgfjlra Trt lij 20. junija 1948. Boj je bil med Chicago in Philadelphio. Slednja je zmagala, ker je ponudbo za konvencijo spremljal tudi ček za $200,000. DETROIT — Walter Reuther, predsednik avtne unije CIO je povedal, da je unija ponudila General Motors popolnoma nove pogoje, katerih podrobnosti pa še ne dajo v javnost. Morda je povzročilo spremembe v zahtevah dejstvo, da je bil dosežen med U. S. Steel korporacijo in jeklarsko unijo sporazum na 15c priboljška. Avtna unija je dozdaj vztrajala na zahtevi, da dobi 23c in pol na uro priboljška za vsakega delavca. * * * DETROIT — V četrtek popoldne bo v Detroitu počivala sko-ro vsa industrija, ko se bo delavstvo zbralo k masnemu shodu kot v protest proti nameravanim proti-delavskim predlogom v kongresu. Demonstracije bodo na trgu Cadillac in pričakujejo najmanj 500,000 delavcev k demonstracijam. DROBNI VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trat«) NAPAD V GORICI. — Višje pod Jugoslavijo se je začel de-zavezniško sodišče je obsodilo jansko takoj, ko so ljudje zvede- 22. februarja Milana Briška na 9 let ječe. Obsodba je v zvezi z bombo, ki so jo vrgli partizani proti Italijanom, ko so ti praznovali 9. avgusta v goriškem parku spomin v prvi svetovni vojski padlih Italijanov. Ranjenih je bilo takrat 27 oseb, med temi sedem agentov civilne policije. Drugi obtoženec neki Kodrmac je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. TUDI ITALIJANI NAPADAJO. — Ko so Italijani poJO, li, da pride to ozemlje pod partizane. Vendar se je prvi strah malo vnesel, ko je zavezniška uprava povedala, da ostane v teh krajih, dokler ne bo podpisana pogodba tudi ratificirana. Tako so dobili tisti, ki so hoteli bežati nekaj odloga. V tem času se bo kdo tudi premislil in riskiral tudi suženjstvo pod Titom Tujina je za vsakega le tujina. Nekaj posameznikov, ki so že zbežali se je sedaj celo vrnilo in čakajo To bi se reklo, da se Zed. države vtikujejo v tržaško državo Moskva. — Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj izjavil pri seji ministrov, da bi even-tuelno posojilo Zed. držav tržaški državi, da bi se mogla finančno vzdržati, pomenilo to vtikanje od zunaj v tržaške notranje zadeve. “Sovjetska vlada misli, da je vsako vtikanje v tržaške zadeve od zunaj, nezaželjeno,” je izjavil Molotov. To je Molotov izjavil potem, ko je komisija ministrov poroča, la, da bo znašal deficit tržažške države v prvem četrtletju do $5,000,000. Angleški minister Bevin je nato priporočal, naj se ta slučaj sporoči koncilu Združenih narodov, ki bo imel nadzorstvo nad Trstom. Koncil naj bo pripravljen, da nudi Trstu finančno pomoč. S tem se je strinjal ameriški državni tajnik Mar shall. Slednji je nato dodal, da bodo prebivalci Trsta potrebovali živež in druge potrebščine in da bi to lahko dale Zed. države, če bo kongres to odobril. Konferenca ministrov je zdaj •v sedmem in najbrže zadnjem . Nekateri TRGOVSKA POGOD-BA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Belgrad. — Italijanska trgov- [VfQnj ska misija, ki se je nahajala v ” Belgradu tri tedne, se je vrnila domov. Italijanska misija in jugoslovanski uradniki so izjavili, da so bili razgovori zadovoljivi. Italijansko poslaništvo, ki Truman je naprosil vse urednike, naj pomagajo pri pobijanju visokih cen New York. — Predsednik Truman je včeraj govoril na za-, kuski 61. konvencije članov Associated Press. Mr. Truman je svaril ob tej priliki ameriški narod, da je ekonomski položaj v Rim. - Italijanski ministrski' deže,i rescn ter'j® Prosil 28 akuP' Premier Italije Je za vlogo Zed. držav y Edino to je garancija za mir, je izjavil premier Alcide de Gasperi Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice bo v kratkem odprlo urad v Bel- predsednik Alcide de Gasperi je no sodelovanje, da se znižajo ce-gradu, bo dovršilo trgovske po- izjavil, da je edino to garancija ne in zdai> ko i® na tehtnici naša London. — Angleška princeza bo balancirala proračun. Koli- narodna ekonomija. Elizabeta, ki ima prvo pravico ko naj bi bilo to posojilo, de1 Mr. Truman je slikal sijajno do prestola za njenim očetom, je' Gasperi ni omenil. I nadaljevanje sedanje prosperite- “ Dalje je de Gašperi povedal te vAmeriki, kijeizdatno bolj-Amerikancem, da bo lakota v| ^ k°t je b.la leta 1929, ko smo Italiji najbolj nevarna demokra- mlsl!1ll:nd„aA?f.VJrhunC“- DT „ni i7rA7.il tudi nnanie. da' 1® 10,000,000 ljudi več zaposle- bila včeraj stara 21 let. S tem rojstnim dnevom so se njeni letni dohodki avtomatično zvišali na $60,000. Toda ker bo morala ciji ter izrazil tudi upanje> da' je iy,uvv,uou .jum '"“"T od tega plačevati dohodninski| bodo zavezniki povrniii Italijil nlhkot v 1929, dohodki naroda.................. davek, kot vsaka druga oseba v, vninniT- u: nosedovalal znašajo zdaj $176,000,000,000, žici, svoj cas bivala Angliji, ji ne bo dosti ostalo.j Jred p’ohodoJm Mussolinijevih1 d<*:« so bili leta 1929 samo burghu. Pa. Nai ii Plačati bo morala namreč dav- uArd I $83,000,000,000. hord. kov letno $44,096. _____0 JUSSSSISS&Z Poshdcazbonfaje., stro. Dominion Južne Afrike ji Z VCliltO VCCIHO OflObnla tCirSnShfCmm predlog proti unijam Washington. — Poslanska zbornica je z 308 proti 107 glasovom sprejela predlog, ki je na- Iz raznih naselbin £ začeli znašati nad Slovenci. Pril in zl tem ne vprašujejo, kdo je parti-| partizanom je beg prebival-zan in kdo ne; Italijan ne mara gtva ^udj sjjno neprijeten in sam nobenega Slovenca. Marsikak predgednik primorskega narod-Slovenec je bil že kar na cesti nega osvobodilnega odbora napaden in pretepen. Italijanski pranc gevk je . hodil po Gori-fašizem s svojim fanatizmom še -kem jn ]judem prisegal, da se ni s tem izumrl, če so ubili Mus- jJm ne bo nič zgodilo pod titovcj, solini ja. Slovencem v Gorici o Ljudje radj slišijo vsako tolažbo. Moskve. Marshall je svetoval, naj bi se vršila prihodnja konferenca ministrov v New Yorku v oktobru, in takrat naj bi poskusili napraviti mirovno pogodbo za Nemčijo. odidejo iz Tukaj zapušča ženo in hčer, ka- letTskih življenje pod Italijo silno zagrenjeno. BEG IZ CONE A, ki pride čeprav drugače Bevku, nič ne verjamejo. _________(Dalje na 3. strani) Tito priznava, da je UNRRA rešila deželo Belgrad. — Maršal Tito je izjavil napram Lowell W. Rooksu, generalnemu direktorju UNRRA, da je UNRRA postajala Jugoslavijo po vojni na noge. Mr. Rooks je prišel v Jugoslavijo, da bo preštudiral položaj prehrane. Tito je povabil Rooksa v svojo privatno vilo, kar se zgodi le redkokdaj. Tito obiskovalce navadno gosti v “beli palači,” last bivšega kralja Petra. Razgovorom z direktorjem UNRRA so prisostvovali večinoma vsi kabinetni uradniki in vsi izražali globoko hvaležnost nad delom, UNRRA. Kot znano so Zed. države prispevale same za vzdrževanje UNRRA 72%. Jugoslavija je dobila od UNRRA več kot vsaka druga dežela v Evropi. ------o------- Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni lu-ii in o pravem času, sicer vas službujči policist lahko povabi na sodnijo. , Dolgotrajna stavka na železnici je končno vendar končana Senat bo danes odločil pomoč Grški in Turški Washington. — Danes popoldne ob štirih bo senatna zbornica glasovala, če se da pomoč Grčiji in Turški v vsoti $400,000, 000, kakor je priporočal predsednik Truman. Splošno mnenje je, da bo manj kot 20 senatorjev glasovalo proti.' Včeraj je bilo prečitano v senatu priporočilo državnega tajnika Marshalla, ki je rekel, da Peoria, 111__Stavka železni- čarjev pri Toledo, Peoria & Western RR je vendar končana. Stavkalo je 13 železničarskih unij od 1. okt. 1945 in je znana dozdaj kot najdalje trajajoča stavka v Ameriki. Mnogo krvi se je prelilo tekom te stavke. Na 10. marca je bil iz zasede ustreljen tudi pred sednik železnice, George Mc- dala Vandenbergu, da je Near. Krivca ali krivce še zdaj niso dobili. V februarju 1946 sta bila ustreljena dva unijska piketa v Gridley, 111. Trdili so, da so ju ustrelili kompanijski stražniki, ki so bili pa na sodniji izpuščeni. Unije in vodstvo železnice naznanjajo, da je prišlo do sporazuma in do obojestranskega zadovoljstva v spornih zadevah, o- kor tudi sestro Mary Osolnik. V tej naselbini je živel 34 let in bil mirnega značaja. Ely, Minn. — Amalija Vesel, hčerka družine Vincent Vesel v naselbini Chandler, se jc poročila z .Frankom Yershe, sinom Mr. in Mrs. Frank Yershe iz E. “Toda vsa ta lepa slika se lahko razleti v pene, če se ne bodo znižale cene,” je zatrjeval predsednik. Mr. Truman je rekel, da je v rokah industrije možnost znižanja cen in da mu ni treba imenovati posameznih industrij, ker same pač to dobro vedo, katere da so. Vesela vest— Družino Mr. in Mrs. Frank Tanko iz Abbey Rd., so obiskale rojenice in ji pustile zalo hčerko prvorojenko v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Beatrice Luka-sko. Mr .in Mrs. Lukasko iz Arrowhead ter Mr. in Mrs. Tanko iz Arrowhead Ave. so zdaj prvič stare mame in stari ateki. Prastari materi sta pa Mrs. Johana Hlad iz 64. St. in Mrs. Mary Lukasko iz Arrowhead Ave. Naš poklon. Sorodnike išče— Širok Roza roj. Krže v Globeli pri Sodražici, bi rada zvedela za naslove sledečih sorod-nikov: Franc Krže, roj. na Gori pri Sodražici, svoj čas bival v Ely, Minn., in Leopolda An-dolšek roj. v Glpbeli pri Sodra-v Pittsburghu, Pa. Naj ji pišeta na naslov: Širok Roza, D.P. Camp, Bar. 6, UNRRA, Spittal an der Drau, Austria (British zone). Pisma ima pri nas— Mary Pucel, ki je včasih stanovala na 1060 E. 61. St., ima pri nas dvoje pisem iz starega kraja. ; .Ul IM Vile rojenice— Vile rojenic stavke po deželi. Predlog je bil poslan v senatno zbornico, kjer je delavski odsek že sprejel mnogo milejši predlog. Predlog, kot ga je sprejela poslanska zbornica prepoveduje zaprte delavnice,, prepoveduje masno piketiranje ter zahteva dobo 75 dni, predno se sme pri-1 je prišel v Ameriko pred 46 leti. Chapman St. Poročil ju je Rev. jeti stavka potem, ko se unija1 Bil je član društva sv. Peter št. Fr. Mihelčič 12. aprila. Dom si ;n podjetje ne morejo sporazu- 30 HKZ in sv. Jožefa št. 99 Daniel Kasunii V nedeljo popoldne ob 3 je umrl na svojem domu Daniel Kasunič, star 63 let, stanujoč na 15301 Hale Ave. Doma je bil iz sela Duga gora, kotar Generalski stol na Hrvaškem, odkoder in podjetje ne morejo sporazumeti. Predlog dalj e prepoveduje bosta ustanovila na Ely. — Štirje bratje Bubaš in Petritz, veterani 2. svetovne vojne, so odpr-j unjjami da b; kak njih uradnik, li na 310 E. Sheridan St. groce- ^ -e bd kdaj j]an komunistične rijsko trgovino. —-^Družini Mr., stranke, vodil pogajanja z delo-in Mrs. Fred Benko, E. Camp daja]cem. Dalje predlog prepo- St. je umrl 5 let star sinček Freddie. Njegova mama je hči veduje vladnim uslužbencem stavkati, ali groziti s stavko. HBZ. Tukaj zapušča soprogo Ano roj. Katič, hčer Mrs. Mary Abbott, štiri sinove: Peter, Rudolph, Emil in Walter, tri vnuke, v W. Va. pa brata Blaža. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega poznane družine Louis Champa j Predlog’ prepoveduje un i j am1 zavoda, v cerkev sv. Pavla na iz E. Camp St. Ta žalostna vesti £££ črt. podpira Wick Haven, Pa. - Dne 10. dnjo’ dbo lede njih za. Državni tajnik je to sporočil aprna je umrl Joseph Lenček,1 f, iz Moskve senatorju Vanden- g^j. 72 let, doma iz Mengša naj bergu, ki je potem to prebral v Gorenjskem, v Ameriki 45 let.1 senatu. Mr. Marshall je pove- Tukaj zapušča ženo ' ’ ' aam'l _________________<,------ Farmarji imajo letos obilo koruze Za jesen napovedujejo (pomanjkanje jajec in mnogo višje cene 40. cesti ob 9:30 in na Kalvarijo. Mary Poje Umrla je Mary Poje, stara’ 59 let, stanujoča na 15719 Hunt-mere Ave. Zapušča moža Vin-kota in 3 otroke: Mary omož. Gregorčič, Vincent, Fanny omož. Lahowe, 5 vnukov, sestri Frances Henikman in Jennie Zorn in cade Ave. in pustile zalo hčerko. Mlada mamcia je hči Mr. in Mrs. Jerry Lukane iz 13545 Othelo Ave. Čestitke! Strica Uče— Mrs. Mary Hrovat, 8911 St Catherine Ave., Cleveland 5, Ohio, bi rada zvedela za svojega strica Domen Blatnika, po domače Kopitarjev, doma iz Gradenca. Naj se zglasi na gornjem naslovu, kjer bo zvedel več novic iz starega kraja. Prva obletnica — V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za j pokojnega John Gornika iz Giddings Rd. ob priliki prve obletnice njegove smfti. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Frances Vidmar iz 14811 Saranac Rd. je darovala ?* ?• - »• »«,».1 w-.-h pomagal sestaviti program za to odpomoč in da se popolnoma strinja ž njim. . Albanska delegacija je prišla V Belgrad aprila so ‘n*®'*,«™.»rj. v .»W, p o pomanjkaJ 23 SDZ p reb bo v četrtekI |SKr®na n™a vsem saupaj in Belgrad. — V Jugoslavijo je 309 milijonov bušljev koruze na ^ jaW jn npme. visjnl a.as w *filetoveea! priporočamo se drugim, da bi dospela albamska delegacija, ki Columbus, O. - Specialist za Svala^sTlet.5 bSTje^anica' rovala « 28 slovenske bogoslov- Rusija bo vprašala spet za posojilo Washington. — Tukaj je mnenje, da bo Sovjetska Unija obenem, ko se bo pogajala za odplačilo 11 bilijonov dolarjev, za kolikor je prejela blaga tekom vojne iz posojilnega sklada, vprašala ponovno v Ameriki za posojilo v znesku $1,000,000,-000. Vse najboljše mlademu paru v novem stanu Watertown, N. Y. — Mrs. Catherine Adams, stara 81 let in William Benedict, star 79 let, sta dobila poročno dovoljenje. Ona je vdova in mati 7 otrok, on je pa tudi že pokopal dve ženi. Poročila se bosta na petek, da bo vse toliko bolj srečno, pravita. -----o------ bo stopila v dogovore z ministrom za industrijo. Domenili se bodo podrobno glede spojitve albanske in jugoslovanske ekonomije, kakor je bila napravljena pogodba v decembru. Washington. - Začetkom clmgilO WCin št.J ®® v »u. apnla so imeli farmarji v low. pomanjka- 23 SDZ. Pogreb bo v četrtek lskrena hva a v®em skupaj in 309 ™1^ono\b“5eVv^.M. nje kokošjih jajec in precej višjo zjutraj ob 8:45 iz želetovega Pr>P°~ se drugim, da b. rokah To je aaM^v^kotlan. Vzrok temu je, ker pogrebnega zavoda na 152. cesti kaJ d*™al. za te slovenske re- V ! J^ni I farmarji to pomlad zelo malo Hericev Marije Vnebovzete ob pafarmarjizda večkotenbih-1 išžet Farmarji se 9;30 in na Kalvarijo, jon bušljev koruze v svojih kaa-. število kokoši,' čah. Torej letos koru« ne bo ££ {g ^ dobm pnmankovalo za pitanje praši- kokošje krme. DUHOVNIKA JE OKLAL Z NOŽEM, KO GA JE HOTEL OBHAJATI PRED OLTARJEM New Orleans, — Ko je hotel nil in jih več ranil. Pri napadal-Rev. James W. Courtney podati nekemu moškemu pri obhajilni mizi sv. hostijo, je moški skočil pokonci ter začel z nožem ma-mati po duhovniku. Prizadel mu je več ran po vratu in hrbtu. Du-hovnnik se ni skušal braniti, sa-Kadar morate ponoii preko mo glavo je sklonil, da bi varo-ceste, imejte na tebi vedno kak val kelih s hostijami. bel predmet, da vat voznik la-j Priskočilo je več moških, ki so ije opazi. napadalca prijeli. Ta se je bra- cu so dobili v žepih karte, glaseče se na ime Don Louis Laurentz in karto od marinov. Na eni karti je bil njegov naslov v Houston, Texas, na Beaumont, Texas. Paul Lucich Včeraj popoldne je umrl v mestni bolnišnici Paul Lucich, Po 1. aprilu so kar naenkrat na 1555 E. 26. St. Bil’ začela padati naročila za piščan- star 46 let> rodom grb in samce, zato so v mnogih krajih zni- gki grat petgr mu je umri leta žali število v valivnih strojih za 4343 Tukaj zapušča nečaka 60%. Johna Lukich. Pogreb bo v če- trtek pop. ob 1 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save in na rusko pokopališče. Načelnik UNRRA je v Jugoslaviji Belgrad. — Iz Aten je prišel drugi v sem s svojim spremstvom generalni major Lowell W. Rooks, Ranjenega duhovnika bo na- generalni direktor UNRRA. V glo odpeljali v bolnišnico, kjer Jugoslaviji bo ostal več dni in agencija Tass poroča, da so v so izvršili zdravniki zasilno ope-1 pregledal stanje prehrane, kate- Rusiji lansko leto posadili 1,-racijo. Njegovo stanje jepo-|regaje označila jugoslovanska 000,000,000 dreves in to na kom-voljno, pravijo zdravniki. vlada kot zelo resnega. 1 pleksu 290,000 akrov.' Rusi so posadili en bilijon dreves ____ London, — Ruska časnikarska žili pri delu. veže. ———o--------- Tovarna plačuje vdovam ubitih delavcev po $1000 Texas City, Texas. — Monsanto Chemical Co. je začela plačevati vdovam in drugim odvisnim osebam ubitih delavcev, ki so bili žrtve razstrelbe zadnjo sredo, po $1,000. To je poleg, kar bodo dobili od države ali druge zavarovalnine. Ranjeni delavci bodo dobili brezposelno odškodnino, tovarna bo pa dodala toliko, da bodo skupaj prejemali toliko, kot so slu- Delavci, ki niso bili ranjeni, ki so pa zdaj brez dela vsled razbite tovarne, bodo dobili polno plačo do 27. |prila. t—rpTffgr DOmoviMj^ APBILj^_1947_ ' ■ • nwi I Ameriška Ponovim ggjjggg, Ul J 'im, (JAMES DEBEVEC. Editor) . _ , UIT gtMlH. (Hm MM Owi»n4 S, Oklo Published d»Uj «toept gttantaia. Bund*y» «ad HoUd«?»_ NAROČNINA: Za Ameriko na leto «J»: m CleveUnd Kanado po polti za eno leto 18.00. Za Ameriko pol leto 8400; za Cleveland to Kanado po Delti pol leto 8***. Za Ameriko četrt leta ttAO; za Cleveland to Kanado po pečtl četrt leta 83.76. Za Clvealand In okotloo Po r^aWeto; oelo leto «7.00. pol leta HOO. četrt leta »H Potarnam itcvfiks rtaaa 6 (Kotor*. ■*. T/d * ? ft----------------r fazani W»1 • ’+* J"*« 1 ir« ; 8 4 w u * ' 1)14 ij 16 17 1® '9 10 u u. i) 14 i) 1* 17 vB 19)«r hočemo mi reči je to, da se je Wallace strahovito zaletel, ko je šel v Evrofco misiionarit proti Ameriki. Čeprav vsak Ame-rikanec ve da ima Wallace vso pravico povedati svoje misli, vendar mu bodo to 2ek> zamerili, ker je Sel preko morja in od tam napadal svojo lastno deželo. Amerikanec bi mu prej odpustil vse drugo kot to. Ko bo pričel nazaj, bo videl, da je izgubil Če tisto nekaj prijateljev »n občudovalcev, ki jrh je imel. Njegovi največji sovražniki bi mu ne mogli napraviti boljšega programa, kot si ga je, sam. Vsak pravi Amert-kane« mu bo zdaj obrnil hrbet. ...........n.................»4i*niiiiiiiin»» SUBSCRIPTION RATES: United States HM p*r year; Cleveland and Canada tar matt 8SM per year, u. 8.14.00 lor 8 month«. Cleveland and Canada by mail *4.60 for 6 months. U B. 82M lor 8 month« Cleveland and Canada by mall 88.11 (or 3 months. Cleveland and antant« tay Carrier 87.00 W* year. 84-00 (or 8 month«. 1350 tor 8 month*. Stogie ooptee 8 pent« eaeh. BESEDA H NARODA [inniiiimin,“,**““......wtimiiinMHWi Kratka zgodovina dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ob 30-letniei .Jtotered ae seoand-clas« matter January 8th 1908. at the Port Otlice at Cleveland. Ohio, under the Act at March 3rd 1879._______________________ No. 79 Tues., April 22,1947 No in kaj glede cen Kje se bodo cene ustavile, to je danes na jeziku vsakemu, vse od predsednika doli do zadnjega delvca.y Rrdsednik Truman je oni dan rekel, da je hotel imeti business svobodne roke v cenah in je zdaj na njem ležeče, kako bo te cene znižal, da bo mogoče narodu kupovati. Naroda ne tlačijo toliko k tlom cene produktom, kot za avtomobile, stroje in drugo, ker so to večinoma samo komoditete, čeprav dostikrat potrebne, vendar ne potrebne; za vsakdanje življenje, kot je kruh, meso in podobno. Draginja teh življenskih potrebščin je, k} sili delavca, da zahteva višjo mezdo, da morejo kupiti kruha in mesa za svojo družino. Vse govori, da je treba cene življenskim potrebščinam znižati, toda nihče ne začne kake akcije. Vsak menda gleda, da bo drugi prej začel. Od vlade slišimo kar naprej^ glasove : cene se morajo znižati, drugače bomo padli v inflacijo, da se bo stresla naša ekonomija v temeljih. Nam se zdi, da je naša vlada precej kasno uvidela, da je treba cene znižati, ali pa ni vedela, da bo s svojo akcijo povzročila zvišanje cen. To je bilo takrat, ko se je od strani vlade dajalo pogum delavcu, naj vpraša za višjo mezdo ta-kbj po vojni, ko industrija še ni bila prav pripravljena za civilno produkcijo ter delavcu zagotavljala, da industrija lahko plača višjo mezdo, ne da bi bilo treba zvišati cene produktom. To bi bilo vse prav in lepo, ako bi bila vlada gledala na to, da bi se bilo tako tudi zgodilo. Toda takoj, kot vemo, w> y LndmriTjto. racimn qvfna in jeklarska. .ZYiSala_m£zdo za 18 centov in pol, kakor je sam predsednik Truman priporočal, je industrija zavpila, da bo propadla, če ji vlada ne dovoli zvišati cen produktom. In vlada je lepo dovolila avtnim družbam zvišati ceno avtom, jeklarskim družbam zvišati ceno jeklu in tako dalje lepo po vrsti. Torej višje mezde, višje cene, ali z drugimi) besedami; bili smo prav taki zadej kot po hrbtu. In ker je industrija zvišala cene, so bili delavci zopet prisiljeni vprašati za višjo mezdo. Pa smo zapeli zopet staro pesem: višja mezda, višje cene. Kar se tiče živil je prav isto. Farmar ne more zvišati cen svojim produktom, ko pa stoji za njim vlada s postavo, ki garantira farmarju gotove cene za produkte. Kadar se pokaže, da bi se cene poljskim pridelkom znižale, pa pride poljedelski tajnik, ki jih podpre z vladnim denarjem. Tako vtada po eni strani vpije, da je treba cene znižati, po drugi jih pa sama umetno podpira. Kako naj, na primer, pade cena žitu, ko ga pa vlada rada drago plača za relif v inozemstvo. In ker gre toliko žita v inozemstvo, ga primanj-- kuje doma in posledica tega je — drag kruh za domače prebivalstvo. Na vsak način je treba nekaj storiti, da bomo začeli stopati nazaj v normalne čase s cenami. Kar plačujemo danes za življenske potrebščine, je vse umetno ustvarjeno in se ne more vzdržati. In namesto, da bi prišlo do kake nenadne katastrofe, naj bi odgovorni činitelj začeli sistematično zniževati, počasi pa stalno. Za nekdanjo vrednost dolarja moramo dat! danes že $1.45 in še več, kar na noben način ni zdrava ekonomija in mora priti do inflacije, ko bo dolar vreden morda komaj en kvoder ali še manj. Nfamesto, da bi po-litikarji dolžili, kdo je kriv draginje, naj bi čas raje porabili v to, da bi našli pot za sodelovanje vsega naroda: industrij-ca, farmarja, delavca in odjemalca. Gre za korist vseh in vsi bi morali pri tem pomagati. Tega ne bomo doživeli, da bi ena firma ali industrija znižala cene, druga pa ne. Vsak si misli: zakaj bi imel jaz manj dobička kot drugi. In vendar bi bilo morda pametno, da bi kdo prvi začel, pa bi mu morda sledili drugi. Toda začeti mora samo tisti, ki ima dovolj produktov za trg. Danes pa tega še ni, ker vidimo okrog sebe same stavke. Nihče noče več delati. Dokler pa ne bo produkcije na kupe, toliko časa bodo visoke cene. Kongres in vlada naj bi napravila kak načrt, po katerem bomo počasi prišli v normalne čase. To je treba pa kmalu storiti, ker inflaciji se bližamo z dolgimi koraki.- S pametno akcijo lahko uredimo vse in nihče ne bo tega občutil na svoji koži. Če se pa znajdemo v inflaciji, bo polom, kakršnega Amerika še n: doživela in takrat bo tepen prav vsak. Wallace se je zaletel Bivši podpredsednik Zed. držav, ki po neumljivem igrajčkanju usode ni postal predsednik Zed. držav, si je po-basal svojih par češpelj in šel v Evropo, da tam naščuje ljudi proti — svoji domovini. K temu je imel popolno pravico, ker vsak ameriški državljan govori in piše kar hoče. Prav tako lahko vsak govori in piše proti Wal!ace-ju, če se ne strinja z njegovimi nauki ali idejami. Mi ne bomo fiisali ali kritizirali njegovih besed, čeprav se ne strinjamo prav z nobeno, ki jo je izustil v Angliji ali na Švedskem. Saj je že davno prej povedal, kje so njegovi ideali, ki se prav njč ne skladajo z našimi ameriškimi. Kar Cleveland, O. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. Jednote je bilo ustanovljeno 5. marca 1917, v dobi prve svetovne vojne, žensko društvo se je torej ustanovilo v St. Clair-skem okrožju na imenovani dan s 60 novimi članicami in štirimi s prestopnimi listi od društva sv. Vida št. 25 KSKJ. že prej se je snovala ideja za ustanovitev tega društva, toda uresničila se je šele leta 1917, ko se je na pobudo že pokojnega Mr. Johna Zulicha, tedanjega predsednika društva sv. Vida št. 25 in pa glavnega predsednika KSKJ Paul Schnellerja, živečega isti čas v Clevelandu, zavzela dobro poznana in priljubljena Slovenka Mrs. Mary Kau-sek in je s pomočjo še drugih zavednih žena šia na delo. Tako se je pričela akcija za ustanovitev ženskega društva v Clevelandu, ki bi šlo pod okrilje K. S. K. Jednote. Pogovorilne seje, ki je bik sklicana na dan 12. februarja, se je udeležilo 44 Slovenk, ki so se izrazile, da želijo svoje društvo in so pripravljene pristopiti. Za ime so si izbrale .'!Hrušt£Q-aY..M8rii£_J|»l ne.” Ustanovna seja, so pa odločile, da bo na dan 5. marca in to v dvorani stare šole sv. Vida. di ta je že šla od nas po plačilo v večnost. S. I. P. Tajnica Mary Macerol, sedaj poročena Ho-chevar in sedanja tajnica. Blagajničarka Anna Blatnik; zastopnica Frances Knaus; zapisnikarica Angela Perko; nadzornice: Agnes Palčič, Johanna Pe-lan in Anna Kramar; vratarica Frances Kasunic. Za preiskovalnega zdravnika je bil izvoljen dr. James Seliškar. Sklenjeno je bilo, naj bodo seje vsak prvi pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. 1917. — Za 13. konvencijo K. S. K. Jednote v Evelethu, Minn. je društvo pooblastilo Mr. Fr. Drašlerja, da je naše društvo zastopal. 1918. — Dne 21. aprila je i-melo društvo svojo prvo veselico. Dne 4. maja pa je imelo prvi smrtni slučaj. Preminula je bila namreč sestra Mary Bizjak. — Dne 7. novembra pa je umrla prva soustanoviteljica Frances Pavli. 1919. — Meseca februarja je društvo sklenilo nabaviti si zastavo. Izdelala jo je ročno sestra Frances Veljak, meseca septembra pa je bilo slavnostno blagoslovljenje in razvitje te zastave. Botrovala sta Mr. Paul Schneller in pa Mrs. Mary Kau-sek. ker takrat jih še ni Jednota pla-čavala; ravnotako je društvo plačevalo izredne nagrade, tako da je ta neumornost in agilnost obrodila zaželjeni uspeh in je naše društvo sv. Marije Magdalene maseea marca 1928 prekosilo tedanje največje društvo, to je dr. sv. Jožefa št. 7 iz Tu-eblo, Colo. Ko se je vršil slavnostni Mag-dalenin dan 27. maja, je bilo zlato kladivo izročeno našemu društvu v znak prvenstva pri KSKJ. Kakor je bilo to društvo agilno za pridobivanje novega članstva, tako je bilo tudi pripravljeno storiti svoj delež vsepovsod, kjer je šlo za dobro stvar. Ko so si nabavili očetje frančiškani farmo v Lemontu, lil., na kateri stoji sedaj njihov samostan, je društvo plačalo za en aker zemlje. Ko se je začelo kopati za novo cerkev sv. Vida, je društvo darovalo $1000; prispevalo je tudi $200 za nabavo cerkvenih klopi. Udejstvovalo se je tudi pri clevelandskem Kulturnem vrtu po svoji moči. Sodeluje pri Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev. Sploh vsepovsod, kjer gre za skupno dobro, stori društvo svoje. Od leta 1931, ko je razsajala kriza in dosegla skoraj slehernega našega rojaka in rojakinjo, in' so se društva trudila, da obdržijo prizadeto članstvo, je bilo tudi naše društvo med njimi. Pomagalo se je članicam do skrajnosti, tako da v par slučajih, ko je potrkala smrt na vrata družin in jim odvedla mater — našo članico, so se ostali zjokali iz hvaležnosti, ker je društvo imelo srce do svoje sestre in ji pomagalo ostati članica ter tako rešilo njene žalujoče ostale drage še večje skrbi in žaldosti, kakor so jo že itak morali prenesti. 1942. — Dne 15. februarja je društvo obhajalo svoj srebr- ke, kuharice in natakarice pa vse, kar spada k okusnim dobrinam tega sveta. Vabimo vas VSE, da se udeležite te naše veselice in nam s tem pomagate proslaviti to pomembno obletnico in do lepšega uspeha. Sedanji odbor društva je: Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Helena Mally, podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Marija Hochevar, blagajničarka Francos Macerol, zapisnikarica Julia Brezovar, nadzornice Frances Novak, Mary Škulj in Dorothy Sternisha, rediteljica Frances Kasunic, zastopnica mladinske in ženske aktivnosti Marie Gornik. Da se torej vidimo v soboto na veselici društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ! Pozdrav. Maria Hochevar, tajnica. ---------o------ =. *rogra' I rnom, igro in plesom in imelo ajmj ahodi in prereditvami. Zveza društev Najsv. Imena in romanje v Lemont Cleveland, O. — V času 19 letnega obstanka naše Zveze, Najsvetejšega Imena, smo že imeli piknike, shode in vsakovrstne prireditve. Naša zadnja prireditev je bila septembra meseca leta 1944 v dvorani šole sv. Vida, in sicer v najhujši dobi zadnje vojske, ko je bilo več kot polovico naših članov razposlanih po vseh delih sveta. Namen naš je bil, je in vedno bo, da se pokažemo kot člani in udje prave katoliške organizacije, ter da smo vsaj toliko financirani da lahko delimo nujno pornoč in to le za prave katoliške namene in svrhe. Zadnjih par let smo popolnoma popustili vsako teh prereditev, in to zaradi vojsk« in nezadostnih sredstev. Letos, ker so se razmere nekoliko izboljšale, smo se odločili, da se nekoliko z na- Ustanovno sejo je otvoril Mr. John Zulich. Nato je sprejel Mr. Paul Schneller 64 članic v društvo in KSKJ z lepimi obredi. Iz Jednotinega glavnega u-rada je društvo dobilo številko 162. Pri pisavi prošenj so pomagali tudi Rev. sedaj Monsignor B. J. Ponikvar, Mr. Paul Schneller, Mr. Anton Grdina, Mr. Anton Sternisa in seveda Mr. John Zulich. Prvi odbor je bil sledeči: Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar, prdsednica pa Mary Kausek, ki jo je neizprosna smrt že pobrala. Bog ji plačaj vse njeno požrtvovalno delo pri ustanovitvi društva. Nadalje, podpredsednica Mary Mihelčič. Tu- pal članstvo na 14. konvenciji, v Jolietu, IH. 1921.—Dne 24. aprila je društvo priredilo prvo igro’, “Svo-jeglavna Minka,” z lepim uspehom. mom, igro in plesom in imelo zelo lep uspeh. Ko se je pričela vojna in so odhajali mladi fantje in dekleta na poziv svoje domovine k vojakom, bolniškimi strežnicam in dekliškim 1923. - Na 13. konvenciji, skupinam, je tudi naše društvo ki je bila v Clevelandu, O., in na kateri je bila ženska enakopravnost prvič v veljavi, je bilo društvo zastopano po svojih de-legatinjah kakor tudi na vseh prihodnjih konvencijah. 1927. — Meseca aprila je društvo z veliko slavnostjo obhajalo 10 letnico svojega obstanka. 1928. — Ker je društvo hitro rastlo in je imelo priliko prekositi vsa ostala društva v številu aktivnega članstva, je napelo vse svoje sile; članice so žrtvovale čas in izdalo se je na stotine dolarjev iz društvene bla- poslalo 16 svojih. Hvala Bogu, VSE so srečno prišle zopet med nas. Tako je društvo srečno dospelo do svoje 30. obletnice. Kot članice katoliškega društva smo imele prvi del praznovanja 9. marca s tem, da se je brala sv. maša za nas in pa, da smo skupno pristopile k mizi Gospodovi. V soboto 26. aprila pa bomo praznovale 30 letnico s prisrčno domačo zabavo in plesom v Slovenskem narodnem' domiu na St. Clair Ave. Pete Srnickov orkester gajne za zdravniške preiskave, I bo imel v oskrbi godbene toč- šimi shodi in prereditvami, Pričeli bomo z božjo potjo, ali z romanjem v Lemont, 111. k slovenskim frančiškanom, da si s tem pri Mariji Kraljici nebes in zemlje izprosimo uspešno bodočnost naše katoliške organizaciji zveze Najsv. Imena. Romanje v Lemont se bo vršilo pod pokroviteljstvom zveze Najsv. Imena v Clevelandu, ter se od-peljamo z bussi od tukaj (iz Clevelanda), dne 4. julija ob 2 uri zjutraj, (ne ob 4 zjutraj, kakor je bilo že poročeno) odpeljemo se ob 2 zjutraj (to je ob dveh popolnoči), tako da dospemo v Lemont okrog 12 ure opoldne, da se lahko vdeležimo shoda Slovenske Katoliške Lige, ki se bo vršil 4. julija istotam. Mi, romarji Zveze Najsv. Imena, bomo imeli svoj dan v soboto 5. julija. Kakšen bo program za romarje v soboto 5. julija, vam bomo že o pravem času spot ročili potom časopisa. Vožnja tja in nazaj stane $12.50 za osebo. Mali otroci spremstvu staršev, ki ne potrebujejo sedežev so voznine prosti. Vožnja, ali boljše rečeno romanje; bo kakor se nam obeta prijetho in kratkočasno, ter proti vsaki nezgodi zavarovano. Vsi busi bodo skupno odpeljali iz Clevelanda, in sicer eden iz vsake slovenske župnije, to bo točno ob 2 uri zjutraj 4. julija. Vozili bodo skupno precej v Lemont. Tam bodo busi čakali do nedelje popoldne, nakar odrinemo spet skupno v Cleveland kamor dospemo, ako je božja volja, okoli 10 ure zvečer. Romanja se lahko udeleži vsaka oseba, najsibo možki, ženska, član ali ne član društev Najsv. Imena, iz cele clevelandske metropole, kakor tudi iz predmestja, kar se tiče pa iz drugih manjših mest v bljižini Clevelanda, bomo pa pozneje natančneje sporočili. Vozne listke, ali potrdila lahko že sedaj dobite, in sicer v naši župniji sv. Vida pri spodaj podpisanem, pri Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62. St. doma ali pa na North American Bank 6131 St. Clair Ave. in pri Mr. Michael Kolarju, 1160 E. 71. St. V-župniji sv. Lawrenea pri Mr. Jakob Resnik, 3599 E. 81. St. in pri Anton Meljač 7820 Union Ave. V župniji Matere Božje na Holmes Ave. pri Mr. Lawrence Pavšek 1190 E. 147 St., pri Joseph Hochevar, 14416 Darvin in pri Sebastian Trampuš, 15626 Holmes Ave. in v župniji sv. Christine pri Mr. Frank Hochevar, 21241 Miller Ave. in pri Mr. Matt Intihar, 20767 Arbor Ave. ali uradu na 630 E. 222. St. Vsi ti zgoraj omenjeni smo pooblaščeni sprejemati denar za vožnjo v Lemont in nazaj, ter vqm dati potrdilo in nadaljna ker že dne 15. junija moramo vedeti za natančno število potnikov. Dajmo ter odločimo se takoj na to romanje na slovenske Brezje v Lemont, 111. časa bo zadosti, cele tri dni, to je v petek, soboto in nedeljo. Darujmo te tri dni Bogu in prosimo ga, da nas obvarje vsega hudega, posebno komunizma, tistega strupenega partizanstva in pagan-stva, kateri je zastrupil in pomoril že na stotisoče naših bratov in sester v naši rojstni domovi-ni. Lowrence Bandi 6727 Edna Ave. Cleveland, Ohio. —Mohamedansko sveto mesto Mecca ima nad 80,000 prebivalcev. AL PA NE Iz Buicka smo pobrali svojo prtljago in jo nesli v hotel. Izgledali sm;o kot ljudje, ki gredo v Ameriko. Rad bi bil dal kakšnemu fantičku nikelj, da bi mi odnašal, pa kaj mislite, da je bil kak pamž na spregled? V takem slučaju je iznajdljiv edino prijatelj Jim Šepic. Stavim, da bi on nikdar ne nesel kovčega tri jarde daleč. Bi jo bdi že ikako izvil, najsi, da bi prav takrat dobil štihpan v roke, ali bi ga pa kaj drugega v usodepolnem trenutku popadlo, da bi bil o-menil druščini: “Naj eden še moj kufrček prime, bom preč nazaj.” Edin« meni na tem svetu bi se ne upal prikupiti s kakim takim predlogom, ker sva imela glede takih slučajev že dobro šok). On bi vedel, da bi jaz njegov punkelj prav tam pustil in šel s svojim naprej. Je bilo dovolj, da sem mu odnašal zajce, ki jih je postrelil prvo leto, ko sva jih začela prvič skupaj plašiti po ohijski gmajni. “Jack, kar poberi ga,” je rekel, ko ga je prevrnil. Jaz sem si pa še v čast štel, da jih je meni zaupal. Ko sva šla drugo leto v gmajno in je hotel Jim zopet igrati vlogo gospoda, sem mu kar nakratko rekel: ‘‘Tamle ga imaš, pa ga sam poberi, če ga hočeš.” Malo je sicer godrnjal, enčeš, da ne razumem nolbenega špasa, ampak zajca je pa le pobral. V hotelski veži smo dobili ključe od svojih sob in spenja-ča nas je zavlekla v višje sfere, kjer bomo imeli jerperge. Hotel je-bil lep in čist, samo to se mi ni dopadlo, ker tam tujcem prav nič ne zaupajo. Spenjačo je namreč vozil hotelski uslužbenec, kar je bilo popolnoma brez potrebe. Saj bi se bili lahko sami vozili in se za kratek čas parkrat peljali gor in dol, kakor sem se jaz lansko leto, ko sem nesel urejevat svoje notranje zadeve v bolnišnico. Odkazali so nam dve sobi, v vsaki po dve postelji. Ker smo se bili že v Jolietu pri Gospo-darichu razpartiii po dva in dva: gospod Fronc in Mr. Grdina v eni, Jakšič in moja persona pa v drugi sobi, smo se tega reda držali tudi tukaj. Z Jakšičam sva še iz starega kraja navajena takega fanto-vanja in znava drug z drugim potrpeti. Pa v tem sva si tudi na las podobna, da se nama zvečer nikoli ne mudi spat, zjutraj se pa poslužujeva vseh irjogočih inšfanc, da bi jo dlje vlekla. Dogovorili smo se tam na mostovžu, da se bomo malo očedili, v pol ure gremo pa skupaj doli k večerji. “Pa da vaju ne bova z Jakšičem čakala,” sem jima vneto naročat. Da ne bova, sta svečano obljubila. “Ni treba stati pred ogledalom celo uro in se ongavit, kot bi šli kam, na ohcet,” sem jima toplo naročal. Z Jakšičem' sva zbrcala svoje kovčege po kotih in se zavalila vsak na svojo kavalecno, da se prepričava, če se bo spalo. Joj, skoro bi me bilo odneslo gor pod strop, tako fine fedrč-ke je imela postelja. “France,” sem se obrnil k Jakšiču, “če znaš držati jezik za zobmi, če si možak, ki se mu lahko nekaj zaupa, ti bom zdajle nekaj povedal.” “I, saj me poznaš, ti kar govori in poženi iz sebe, kar ti leži na srcu.” “Poglej pred vrata, če kdo ne posluša, potem pa dobro vrata zakleni,” sem mu ukazal. “Kaj je stvar tako važna, da je treba toke previdnosti? Saj menda nimaš kakšne skrivnosti, ki bi bila prekucuške sorte in nevarna zadeva, ki bi, če bi se zvedela, privedla do kakšnih irtednarodnih zapletijajev,” se čudi Jakšič. “Boš že videl, kaj je. Ti stori, kakor sem ti rekel. Stvar je samo za med štiri stene, pa ki ne smejo imeti niti oči, niti ušes, ti rečem. Kaj veš, kakšni ljudje so v hotelu, ki se morda plazijo po ttostovžih in vlečejo na ušesa.” “Govoriš, kot bi bilo res nekaj posebnega, ki ti teži srce. Okej, bom pogledal, če je zunaj vreme čisto in vrata bom dvakrat zaklenil,” je rekel Jakšič, ki si je prižgal novo cigaro, da bo lož j e poslušal. Brez cigare v ustih je Jakšič prav tako ob vsako moč, kot če bi I-talijanu zvezal obe roki, potem pa zahteval od njega, da M govoril. Še enkrat sem pogledal proti vratom, če so res zaprta, ugotovil, da ne more skozi okno nihče zijati v sobo tako viso- ko, potem pa sem; šel po prstih do svojega kovčega, ga z veliko nežnostjo odprl in z božajočimi rokami tipal med srajcami in drugo navlako, ki so mi jo otroci doma zbasali v kov-čeg, češ da mpram imeti s seboj na potovanju: glovnik, ščetko žg zobe, stroj za britje, ne vem' koliko srajc in koliko parov spodnje obleke (zadnje menda za slučaj, da bi se lahko hitro preoblekel, če bi tam v wisconsiskih pragozdih srečal kakšno medvedjo mrcino), copate, par ducatov žepnih robcev in nogavic, nekaj brisač in še sto drugih amendmentov, ki so bili po'mojem skromnem mnenju popolnoma odveč. Jaz hodim) najraje po svetu tak, kot je šel tisti, ki je imel pri sebi palico in dežnik, pa ga je srečal prijatelj in ga vprašal, kam da gre. “Selim se,” mu je rekel. Ampak v kovčegu je bilo pa nekaj, kar sem sam vtaknil notri, ko ravno noben mojih otročičkov ni bil zraven in radi česar sem prenašal kovčcg s tako nežnostjo, da niti mati svojega novorojenčka ne tako. Čakajte, bomo jutri eno rekli o tem; se nikamor ne mludi. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 22, 1947 i ~nn Miklova lipa ZGODOVINSKA POVEST Bilo je že zgodaj v jutru in zrak je bil tem čistejši. Vsaka posamezna brazda na snežnikih se je lahko razločevala in zdelo se je človeku, kakor bi se bile gore za nekoliko milj približale; tako dobro so se videle vse po tankosti na njih. Toda pri Miklovih ni bilo danes nikogar, ki bi bil opazoval gore in se veselil lepega razgleda' Nad hišo se je razprostiralo jasno nebo, v hiši pa so imeli hudo uro in bliskalo se je notri in grmelo. Jezni pogledi so švigali kakor strele sem ter tja, in culo se je rohnenje in godrnjanje, ki je res pominjalo na grom. človeški rod si je pač od nekdaj enak in nespametno je misliti, da se je tekom stoletij spremenil kdo ve kaj. Izpremenil se je morda nekoliko po zunanjih svojih odnošajih, v bistvu pa je človeška narava vedno ena in ista. Ista nagnenja, iste strasti, iste dobre in slabe lastnosti je imel človek že pred stoletji, kakor jih ima še danes. Ne bomo se torej čudili, če nahajamo pred štirimi sto leti v Miklovi hiši prepir, ki je bil povsem enak prepirom, ki se dogajajo po kmetskih hišah Često še dandanes. x Tedanji Miklov gospodar, Florijan po imenu, je bil še Alad, krepak mož. Obraza je bil zdravega in rdečica, ki mu je zalivala lica, je pričala, da je polnokrven, mogoče tudi nekoliko hu-dekrven. Oženil se je bil šele pred kakim pol letom, in sicer si je bil poiskal nevesto v železni Kaplji. Baš to pa, da si je bil izvolil za ženo tržanko, a ne ka ke kmetice, mu je hodilo včasih malo navzkriž. V onih časih je bil med kmetskim prebivalstvom in med pre- bivalci mest In trgov Žene in presliši je nalašč marsikatero zbadljivo besedo iz njenih ust .akoravno mu dostikrat ni bilo lahko, zatajevati se. Toda upal je vedno, da se njegova žena še izpreobrne, in večkrat je nalaš^ pobegnil iz hiše, kadar je začela postajati sitna, da bi se lažje premagal in izognil prepiru. Nekoč pa, ko je začela zopet tožiti čez in čez ono ter vzdihovati po Železni Kaplji, je bila mera njegove potrpežljivosti polna. Tisto večno besedovanje mu je presedalo že do grla, in ker mu je bilo prišlo tisti dan tudi še nekaj drugega navzkriž, tako da je bil že itak slabe volje, vzkipi v njem in žena je slišala prve odločne besede iz njegovih ust. To pa ji je dalo povod, da je začela jokati na glas in se še bolj obtoževati, d^je bila tako nespametna in je brisal med tako surove ljudi. Beseda je dala besedo in tako je bil storjen začetek prepirom med možem in ženo, ki so se ponavljali odslej skoraj dan na dan in ki so postajali včasih naravnost neznosni. Florijan, ki je svojo ženo ljubil in bil prepričan o tem, da ima tudi ona njega rada in da je le nekoliko samoljubna in trmasta, se je dostikrat pokesal, da se je bil izpozabil tako daleč in se sporekel s svojo ženo; a ker se je bilo enkrat zgodilo, se ni več izogibal boju, ker ni hotel utrditi, žene v veri, da se je sprijaznil z njenimi muhami in da se pokori njeni samoglavosti. Sicer pa je čutil od dne do dne hujšo jezo v sebi in vzrastel js zdaj včasih radi kake besede, ki bi ga bila pustila svoje dni čisto hladnokrvnega. Včasih je bila prav smašna malenkost kriva temu, da pta se začela zbadati in se »ONE m IZ JLOVBIUE (Nadaljevanje i 1. strani) PNOO razpuščen. — Primorski narodni odbor, katerega predsednik je bil imenovani Bevk je razpuščen. Smatra se, da je svoje delo dokončal. Gorico in Trst je izgubil, torej je res zelo prav, da je šel. SLOVENSKI PARTIZANI IN TRST. — Pred komisijo, ki jo je poslal v Trst svet zunanjih ministrov in ki ima vpeljati novo tržaško državico, je jugoslovanski zastopnik dr. Milan Bartoš podal svojo razlago, kaj bi mogla Jugoslavija nuditi Trstu in kaj bi mogla od njega kupiti. Jugoslavija je za Trst glavni dobavitelj lesa, premoga, električne energije, raznega gradbenega materiala, živinske krme, tobaka itd. Bartoš misli, da bi Jugoslavija mogla preskrbeti Trst tudi z živežem razen s kolonijalnim blagom. Cez 80% živil bi mogla Jugoslavija nuditi Trstu. Kupiti pa bi mogla od Trsta Jugoslavija 60% vseh izdelkov njegove industrije. To so seveda približne številke, ki bi jih življenje verjetno precej korigiralo, vendar so zanimive. Glede poročila o živežu so se že slišale zasmehljive opazke, ker mora Tito ob istem času, ko pripoveduje, da bo živež izvažal prositi pomoči za prehrano v Ameriki. Bartoš je podajal pač številke iz stare Jugoslavije, ki je delala in gospodarila brez komunizma. Sedaj je komunizem prinesel pomanjkanje. JUGOSLAVIJA IN TRŽAŠKE ŽELEZNICE. — Imenovani Bartoš je v imenu Jugoslavije tudi razvijal misli, kako s tržaškimi železnicami, ki so čisto odvisne od Jugoslavije. Predlagal je naj bi na progah, ki vodijo iz Jugoslavije, vozili jugoslovanski vlaki naravnost v Trst, (Doti* pnko Tuta) no. Kdor ni partijec ali se ni znal skopati do korita, strada. Ta splošna mizerija pa nič ne moti raznih ljudskih zajedalcev, ki so se ušatorili pri raznih zadrugah in skladiščih, da plavajo v obilju. Tako smo zvedeli, kako izkoriščajo svojo strankarsko moč številni vodilni “tovariši" v Tolminu. Tam imajo tudi svojo nabavno in prodajno zadrugo, ki na račun revnih Tolmincev in okoliških kmetov sijajno dela in dobro nese. Nese seveda samo nekaterim, ki so pri koritu. Ti se goste in pijejo, ko drugo ljudstvo strada in ne sme reči nobene besede. Ta “nova oblast’’ pozablja, da so bili Tolminci pri vsej potrpežljivosti včasih hudi puntarji. Kadar bo mera polna, bo nova partizanska gospoda zvedela, kako zna Tolminec udariti. Meščani in tržani so uživali pred kmeti marsikatere predpravice, in to je bilo vzrok, da kmeta niso imeli za enakopravnega. Da je imel mladi Miklav pogum si poiskati nevesto v trgu, za to je tičal vzrok v tem, da je bil res lep, koren jaški mož, da je imel več premoženja kakor marsikateri tržan, in da Matilda — tako je bilo njegovi mladi ženi ime — ni bila hči kdove kako bogatih staršev. Gledal je pri snubitvi Florijan bolj na to, da dobi čedno ženo, nego da priženi veliko doto. No in čedna je res bila Matil-■ da, to se je moralo reči. Nesreča pa je bila ta, da se je svoje zu-nanje lepote malo preveč zavedala in da je bila prinesla tudi mnogo tržanskega ponosa s seboj. To pa je imelo slabe posledice in je bilo krivo pogostim prepirom v Miklovi hiši. Mlada gospodinja se je namr-davala kmalu čez to, kmalu čez ono na svojem novem domu, a domačinom to ni bilo všeč, kar je lahko umevno. Tako se je sporekla zdaj s kako sestro svojega moža, katerih je bilo še pet pri hiši, zdaj s kakim hlapcem ali deklo. Florijan je precej časa prenašal potrpežljivo te slabosti svoje DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? »•a emrt (eel ood look your ben unto* you do. I you or* in doubt, wo Inrite you to moko the III »1*18 to* at our rl*k. Out a pockog* of ilxty, One-A-Day (brood) Multipit Vitomin Popmlll Toko on# copwl# entry day hr «lsty doyi. * you art Oti mdlid your drug girt will reload your money, be mrt to 'got Oot-A-Doy (brand) Multiple VBomln Copiulei, the kind that ha Mb Oedema He ONE |*| DAY WILTVIE VITAMIN CAPSULES W, ; LABORATORIES, MC Tako sta se bila sprijela tudi tistega jutra zaradi stvari ki res ni bila vredna, da bi se bil pregovarjal radi nje. Matildi je bila namreč poslala njena mati pred ta večer nekaj blaga za novo obleko in s tem blagom se je sedaj smehljajočega obraza ponašala. Florijanu pa ni bilo prav, da je njegova žena, menda baš zato, ker je bila prinesla k hiši neznatno doto, tako bahato razkazovala vsako malenkost, katero je dobila z doma. Da bi njenemu prevelikemu ponosu izpodbil tla, pripomni: “Kaj . . .? Ali boš to nosila? .. . Saj ni lepo!” Florijan je lahko vedel, da bodo te besede njegovi ženi nevše-čne, slutiti pa ni mogel, da jo bodo tako razjarile, kakor so jo v resnici. Prebledela je najprej, a precej za tem ji je zalila lica temna rdečica. Srd ji je švigal iz oči in tresla se je po vsem životu, ko je rekla: “Kmet — neumni! Kaj ve ta-kov bebec, kakršen si ti, kaj je lepo!” Tako žaljivih besed Florijan še ni bil slišal iz ust svoje žene. Zabolelo ga je pri srcu in kri mu je vzkipela po žilah. Odgovoriti je hotel že s tistim srditim glasom, kakor ga je bila Ogovorila ona, toda premislil se je in rekel mirno, zato pa pikro: “Kmet! . . . Kmet! .. . Seveda, ti si pa gospa, ker si od tam-kaje doli doma!... Pa še kaka gospa si!... V sami svili si bila, dokler si še — vino nosila na mizo! . . . Strašno ti moram biti hvaležen res, da si se ponižala do mene! ... Pri svoji doti, ki si jo imela, bi bila dobila najmanj kakega grajščaka za moža!” Njo je to sramotenje razkači-o do skrajnosti. “Kmet, kmet, surov kmet si!” je vpila. “Izbral bi si bil kako ciganko, pa ne mene za ženo! Ciganka bi bila ravno prav zate, kaka razcapana, tatinska ciganka !” (Dalje prihodnjič) Blagor usmiljenim Cleveland (Newburgh), 0.— Ko dobimo pisma od svojih rojakov iz stare domovine, jih prečitamo in smo v srce ganjeni, ko vidimo, kako se zahvaljujejo za poslana darila. In ko dobimo pisma od beguncev, v katerih nas prosijo pomoči, se nam tudi zasmilijo. Toda, posamezno jim pomagati je precej težko. Zato pa se je u-stanovila v Ameriki Liga Katoliških Slovencev, katere naloga je, pomagati trpečim beguncem. Med temf begunci je tudi veliko število naših rojakov, ki so popolnoma zapuščeni. Nimajo človeka, ki bi jim pomagal. Domov ne smejo, tam živeti pa jim je težko. Usmilimo se jih vsaj* mi. V ta namen se prir redi v nedeljo 27. aprila pri- .SREDNJEVEŠKA TLAKA. ,mernaveselica I cer^vW ^o- "ko zanimiv; nekaj petja, nekaj kratkih govorov in zabava s pokrivanjem številk. Seveda bodo na razpolago tudi razna okrepčila. Zato pa prav prijazno vabimo vse Slovence iz Newburgha in vse Slovence in Slovenke iz fare sv. Lovrenca ter vse naše rojake iz širnega Clevelanda, da pridete na to prireditev. I-meli bomio prav lepo popoldne v prijateljski družbi, ob enem pa bomo storili dobro delo. Pomnimo: vse bomo zapustili, le dobra dela ponesemo pred pravičnega in poslednjega Sodnika. Kako smo veseli, če napravimo dobro kupčijo in veliko dobička; kako šele bomo veseli po smrti, ako bomo imeli veliko dobrih del, katera nas bodo zagovarjala in odtehtala naše napake enkrat na sodni dan. Vsi snip grešniki in vsak ima svoje napake, zato pa mora biti za naše* slabosti vsaj nekaj zadoščenja pred Bogom. To zadoščenje pa v veliki meri najlažje zadobimo z dobrimi deli. Največje dobro delo pa je menda to, če pomagamo trpečim. Mislimo si, kako bi bilo če bi bila naša družin apregnana, pa bi se v tujini dobil človek, da bi ji pomagal. Kako bi mu bili mji hvaležni! Tako je tudi z naši mdrojaki — begunci. 0-ni vam bodo hvaležni in od doma vam bodo hvaležni! Vesel pa bo naših dobrih del tudi Bog in nam po smrti vse obilo poplačal. Ves preostanek od nedeljske prireditve gre v sklad za begunce. Začetek bo ob treh popoldne. Kdor pa bi se ne mogel udeležiti, pa je prošen, da bi pustil mal dar v ta namen v župnišču ali naj ga pošlje na podpisanega. Ne prosimo veliko, ampak prosimo pa vse katoliške Slovence in Slovenke, da vsak daruje po svoji moči. S|j je tudi Kristus pohvalil vdovo, ki je darovala sam|o en vinar. Clevelandski Slovenci smo se zavzeli, da bomo nabrali za te reveže vsoto deset tisoč dolarjev. Prekoračili smo že vsoto šest tisoč in se nabira sedaj že sedmi tisočak. Torej smo že precej blizu svojemu cilju. Želja odbora je, da bi spravili te štiri tisočake skupaj do 4. julija, da bi ta dan ponesli naš dar v Lemont in ga tam izročili odboru Lige. Zato pa: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! Vsi in vsak posamezen naj nekaj prispeva in to bo hitro skupaj. Torej ne pozabite, da je prireditev za begunce v nedeljo 27. aprila v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Jacok Resnik. Spitzbergi grajskega dopisnega urada) poroča da vlada med mladino na Goriškem velikansko zanimanje za gradnjo nove mladinske proge šamac-Sarajevo. Z Goriškega bo šlo — tako pravi — 1000 fantov in deklet delat novo progo. Prebivalstvo da je zbralo na Goriškem doslej milijon lir za nabavo orodja udeležencem delavskih brigad. Tako se glasi komunistično poročilo. Kako je pa v resnici? Ko so, v srednjih šolah v Tolminu in v Postojni zapisovali študente in študentke na to “prostovoljno” udarniško delo in so le — ti morali podpisati obvezno izjavo, da bodo po končanem šolskem letu odšli v Bosno, so pri podpisu skoro vsi jokali. Komunistični valpti so vihteli biče, nedoletna mladina pa je morala hočeš nočeš podpisati. Taka je Titova “svoboda” in tako se “prostovoljno” gradijo železnice v Jugoslaviji. To je moderna komunistična tlaka. PIJAVKE. — Vsi, ki prihajajo od onstran Morganove črte (iz cone Rv cono A) tožijo, kako je v Jugoslaviji in na področju cone B žalostno s prehra- Spitzbergi, ki so po naj novejših ruskih zahtevah zopet središče mednarodnega zanimanja, so bili že po svojem od- tovni, mednarodno sporni objekt. Točen čas odkritja te skupine otokov, ki jo danes i-menujemo Spitzbergi (norveško Svalbard), ni znan. Norveški zgodovinarji zatrjujejo; da so otoke, ki so veljali skozi stoletja za del Groenlandske celine, odkrili Normani. Drugi trdijo, da je bil holandski mornar Barents, ki je leta 1596 o-biskal Spitzberge, pravi odkritelj. Toda preko 50 let po Barentsu so šele ugotovili lego otočne skupine, takoj nato se je pričela tekma za njihovi posest. Od začetka 17. stoletja je o-točje silno privlačevalo interesente zaradi izrednega bogastva svojih voda in pa dragocenih kožuharjev in vprežnih živali. Kmalu so tudi zvedeli, da se nahajajo posebno na severu bogata ležišča premogi Od tega časa so se ustalila na Spitzbergih skandinavska, britanska, holandska in ruska premogovna podjetja. Vsako -izmed njih je zatrjevalo, da je prišlo najprej semkaj in vsakemu se je posrečilo prepriča- ti svojo vlado, da ne sme priznati posestva Spitzbergov nobeni drugi državi. Posledica je bila, da so ostali Spitzbergi do konca prve svetovne vojne “Terra Nupllius.” Med vojno 1914-1918 je rudarstvo na Spitzbergih silno porastlo, ker so bile posebno skandinavske države zelo zainteresirane na tem, ker so dobile premalo dobav iz Nemčije in Anglije. Norveški vpliv na Spitzbergih se je povečal, toda tudi Rusija je poslala novih rudarjev na otoke, da bi našli novih premogovnih virov. Po končani vojni je Norveška, načela vprašanje politične pripadnosti Spitzbergov ter o-menila, da pripada suverenite-ta otočne skupine Norveški in sicer ne po zemljepisni legi, temveč po tehničnih in finančnih investicijah. Dobila jo je s sevreško pogodbo februarja 1920. Podpisali so jo tedanji zavezniki, vključno Združene države in štiri evropske nevtralne države Holandska, Norveška, Švedska in Danska. Sovjetska zveza se pogodbe ni udeležila, ker ob tem času še ni imela diplomatskih odnošajev z drugimi državami. Kot protiuslugo za priznanje političnega prvenstva nad otočno skupino, je Norveška priznala vsem državam sveta, razen Nemčije, pravico, da so smele na otočju izkoriščati rude. V praksi to ni pomenilo samo potrdilo o pravici izkoriščanja zemeljskih bogastev za norveška, švedska, bfritanska, ruska in holandska podjetja, ki so pred in med vojno delovala na Spitzbergih, temveč je tudi rudarski donoš postal last te ali one narodne skupine. To določilo o pravici izkoriščanja je dalo Rusiji povod1, da je leta 1925 uradno stavila DELO DOBIJO VEt POMOČNIC U UFETERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi nkn)W Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in Učne mlade Ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company •oba 901 700 Prospect Ave. DIE MAKERS Die Repair Men Arc Welders Laborers Plača od ure Stalno deo Bishop & Babcock Mfg. Co. 4285 E. 49. St. ________ (79) Za tovarniška dela Lahko delo v veliki pivovarni člane sevreške pogodbe! tid ga časa je Rusija pospeševala svoje rudnike na Spitzbergih in še nadalje pošiljala ruske rudarje na otočje. Leta 1935 je Sovjetska zveza priznala pripadnost Spitzbergov Norveški tudi juridično. Danes so Spitzbergi pomembni ne samo zaradi svojega rudarstva, temveč predvsem zaradi svojega zemljepisnega položaja v Severnem Ledenem morju, približno v sredini med Groenlandom in ruskim otokom Novaja Zemlja kot vremenska postaja in mogočno o-porišče za zračni promet med Severno Ameriko in Evropo. Povrh tega so v zadnjem času ugotovili, da se okrog Spitzbergov ustavljajo velika krdela rib. Ruska povojna petletka predvideva veliko razširjenje ruskega raziskovanja, o čemer priča živahno zanimanje, ki ga danes Rusija kaže za norveško otočno skupino. RALI OGLASI Stanovanje išče Starejši zakonski par iipe stanovanje 2 ali 3 sobe v okolici St. Clair Ave. iče ima kdo kaj primernega, naj pokliče EN 9138. -(81) Zulostnih obrazov čakajo sorodnki glasu o svojcih hi so hHi v rovu, ko je metala plinska razstrelbo v Cčntralia, /ii. Celo noe so čakati pred vhodom v rov, kda j bodo izvedeli kakoršmkoli sporočilo od reševalcev. Upanje jim je redno, bolj ugašalo čim ret ,ru~ pel so prinesli reševalci m površje. KNIN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCIS ZUL1CH, Kent Zavarovalnina vseh vrst u vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 421) IMS N FF F KO A D oddelku za pošiljanje in napolnjevanje Dobra plača od ure. Zglasite se v Carling’s Brewing Corporation of America j E. 93rd in Quincy. (80), ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93(40 na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (80) Delo dobi Counter and grill man — delo je ponoči; plača, hrana in uniforma. Zglasite se pred-poldnem. Hasty-Tasty Drive-In, E. 185. St. & Lake Shore Blvd. (79) MALI OGLASI Stanovanje iščeta Mlad zakonski par z 1 otrokom išče stanovanje 5 do 6 sob. Povejte na 996 E. 77. St. ali pokličite med 5 in 6 zvečer HE 7910. -(80) Furnezi Noti tumesi M premo«. oUe, oremeojtmo eten na tile Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - IN M« Govorimo qwwwtn KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 22, 1947 iiiiiiiiioniiiimioiiiiiiiiiioiim BELI MENIHI Povest iz prve polovice XII. stoletja spisa) IVAN ZOREC <► O O O O o o <► £ o o Prišel je do križpotja, kjer je bila pripravljena kresna grmada. Ob njej je bila skoraj vsa vas in še zmerom; zvlačeva-la brsti in fratja in vseh vrst vejevja, da je grmada kar vpričo še rasla kakor krtina, ki jo krt privzdiguje. "Dosti bo!” jih je Ljubin u-stavil. “Zdaj vsi domov brž jest, da se vrnemo, ko se bo dobro zmračilo.” Prav tačas je z zadnje preže pridirjal na grad prežun Zle-bor in povedal, da se po grdi poti s Kravjeka proti Svetemu Duhu in Višnji gori zamudno vicajo tuji tovorniki, ki jih je bil že dopoldne spazil ob Krki. Majnhalm in Henrik sta skočila med hlapce in tlačane na dvorišču in jih brž zbrala v dve krdeli. "Brez potrebe ubijati to pot nikar!” je Majnhalm učil oborožene hlapce. "Kupce in njih spremstvo skušajte z nenadnim in spretnim napadom le prepoditi!” Hlapcem se je ukaz zdel nenavaden in čuden. Dobili pa so ga, ker se je Majnhalm vendarle nekoliko bal še večje za-miere pri sestri in sosedih, zlasti pa pri Urhu Ljubljanskem. ?Tudi Henrik je nenavadno poučeval mlade tlačane, ki so že ves dan čakali na dvorišču. “Neki kupci, ki nam niso plačali cestnega dvaka, se bližajo. Ustavili jih bomo in si davščino vzeli sami. Vam ni treba -putbvrtf gpilfflianf razžarel v visok plamen, in gledali, ali gre dim visoko in na daleč. “Visoko, visoko sega svit!” je možanec pohvalil kres. “Da, nakvišku gre močno; nobena čarovnica, ki nocoj leti na Kum, ne bo mogla zlih čarov spustiti na naše polje!” se je veselil drugi. “Glej, glej, kako lepo se tudi dim nese po vsej dolini!” se je razveselil Ljubin. “Čast Bogu, ne bo je toče pri nas do leta osorej!” je sosed po dimu veroval. Šestero kresnic je stalo ob kresu. Vsaka je na glavi imela venec iz poljskih rož, na roki pa pletenico s kresnimi darovi, ki so jih danes nabrale po vasi. “No, sestrice kresničice .. .1” jim je Ljubin pokimal. Kresnice so si snele venec z glave in ga vrgle v plamen, govoreč: “O Bog, ki si sonce—1” “O Bog, ki si luč —1” “O Bog, ki si ogenj —!” Vsa vas je zapela kratko pesem! o kresu. “In kaj skrivate v pletenicah?” jim je Ljubin pomagal. “Kdor daru ne da za kres, zveličan ne bo res!” so dejale in postavile na tla pletenice jajci, kruhom in sirom. Dve kresnici sta delili darove, štiri pa so pele kresne pesmi, katerih vsaka se je končala: 'Visoko si skočil in daleč,” je Ljubin pohvalil Vitogoja. "Dobro ti bo plenjala všenica in lan ti bo gost in visok.” “In srečno boš živel do leta Ljubin sam. Skočil je najviše in najdlje. Vsi so ga hvalili in mu prerokovali srečo. “Da bi vse tako bilo — 1” se mu je žena Stojana mehljala. “In da se nič ne bi razdrlo!” je hči Živka želela. "Tako bodi —!” se je zahvaljeval vsem vkup. Zdaj je Stojana pogledala Živko in vrgla v ogenj nekaj brinovih vejic, da bi od hčere pregnala vse čare in moč be- ‘Mir za mojo hčer!” je rotila, ko je v ogenj metala liste vejice. “Besi, vstran od te kresne grmade, bežite v črne prepade!!” “Mir za hčer!” je tudi Ljubin rotil in glogovega trnja metal v ogenj. Vitogoj in žena Mala sta takisto rotila zle duhove in za obešati po tej gošči!” se je tedaj vznevoljil. “Zakaj neki? Za koga? Še iztaknem lahko katero! In če bom prišel zdrav domov, mi bo grad po svoje povrnil to, sam bogve kako!” Po možganih mu je švignila misel na ženitev in na pravico, ki si jo grad sme vzeti ob taki priliki. "Nak! Nak in nak!” je zadrhtel od togote. “Ljubi Bog, odpusti mi, ali jaz ga bom u-bil, kdor se bo priteknil Živke!” In kar nenadoma se je spomnil Trlepa, kako je strahoval mogočnega Hartvika. Prizor na grajski poti je bil pred njim in mu ponujal čisto nov in hud sklep. Še bi bil sanjaril, pa se je prav ta čas, s podnožja hriba zaslišalo konjsko prhanje in hrzanje in je grajski prežun pritekel na vso sapo in pridušeno oznanjal: “Gredo! Že gredo!” Krištof Planina in njegovi tovorniki so se torej bolj in Hotimira na ogenj metala bri-.bolj bližali. Pot po zadnjem novih in glogovih vej. [počitku jim je bila hudo ne- Vsakdo je še vrgel v ogenj spešna, dež jih je zadrževal in nekaj ivanjskih rož in bezgove- mrak jih je lovil, predolgo so tovorne konje in jih privesti semkaj, če bi se katerega konja še držal vodič ali kdo drugi, ga sklatite z grčevko, da vas on sa mne trči s čim.” Krdeli sta potlej tiho spolzeli z gradu in presopihali Peščen j ek. Ko se je do dobra zmračilo, sta tam, kjer Pešče-njek prehaja v Stehan, oba-kraj obstopili cesto in se pripravili. V dolini globoko pod Pešče-njekom je Ljubin že s prvim mrakom stal ob kresni grmadi in se oziral v skisano nebo. V e-ni roki je držal kresilo, v drugi pa kresilno gobo in pest prav suhe trave. Z njim je bila vsa vas, nihče ni ostal doma; še psi so se gospodarjem dobrikali ob nogah in mahljali z repi. Ljubin se je ozrl po sosedih. Vsi so utihnili. Potlej je pogledal v sončno stran in prav počasi in razločno govoril nekam v prazno: “O Bog, ki sonce, luč in o-genj si neba — zmagal zimo si smrt in temo . . . Zato naj po šegi stari, o Svetovit sveta, ti roke moje zdrave zdaj kres za-žgo . . . !” Kresnil je z rokama, iskre so odskočile, roka je zavihtela nagel krog; trava se je zakadila, a roka jo je brž poteknila v suho brst grmade, plamen je švignil, kres je zagorel. Mladi in stari so zavpili in se zamaknili'v kres, ki se je HELP WANTED—FEMALE? Laundry Work Experience Not Necessary Day or Evening Shift Steady Work Hourly and Piecework Rates Music While You Work See Mr. Kraft WEST end LAUNDRY 10610 MADISON AVE. “Nocoj bomo malo spale, bomo polje varovale.” Čez čas so vse odšle po bližnjih njivah in jim pele pesmi o soncu in luči. Grmada se je nižala, kres je dogoreval. Zdaj so se uvrstili mložje in po vrsti skočili čez kres, da bi se očistili bolezenskih kali in da bi spoznali bodočnost do leta osorej. Ribiška sreča. — Redar Bryan iz Rose Hill, N. C. bo imel že dovolj ribje pečenke za nekaj tednov. Sreča mu je bila naklonjena, da je ujel 27 funtov težkega lubnja (bass), ki je najtežji, kar jih je bilo ujetih v zadnjih 10 letih v Northeast reki blizu Wilmington, N. C. Naslednji dan je pa ujel 25 funtov in 15 unč težkega. ga cvetja, potlej pa z drugimi stopil v vrsto in zaplesal okoli kresa stari ljudski ples. Medtem ko se je prižigal kres, so se grajski pod Steha-nomi razdelili in poskrili oba-kraj ceste. Noč je bila bolj in bolj oblačna in temna, človek za komolec daleč ni videl predse. Majnhalm in Henrik sta z oboroženci nastavljala uho, ali se tovorniki že bližajo. Tlačanski mladeniči so gledali po dolini in hribju in šteli kresove, ugibajoč, katera vas kuri tega, katera pa je zažgala onega. Hotimir je strmel v Dedni dol, oči, polne otožnosti, so držale domlači kres, srce je iskalo nevesto Živko in jo ljubilo. ^ntJfi77e61 Bil bogat!’1 je vzdi-hoval. “Odkupil bi Živko in sebe, svoje in njene starše in bi se z njo vzela brez skrbi in bila samosvoja. . .” Pa tlačanski človek res nima sreče! Kaj ti ni vendar to pomlad na dan pred svetim Jurijem po skalovju na Peščen jeku in drugod iskal bele, redke bele kače,'da bi jo ujel in skuhal v mleku? Tisto zavrelico bi bil potlej spil na tešče in bi dobil tak pogled, da bi videl vse zaklade v zemlji. Pa bele kače nalašč ni bilo; še martinčka ni videl nobenega. Ves potrt je vzdihnil in z očmi spet obstal na domačem kresu, ki je že zažarel na vso moč. “Vsi so tam, le jaz se moram. počivali ob Krki. Krištof Planina se je kesal, da ni slušal Budislava in šel po dolini. Zdaj bi bil že v Ljubljani, se je motil. Tovorna živina, trudna kakor je bila, je postajala na strmi poti ter se oddihovala. Tudi vodiči so se domotožno ozirali po kresovih. Budislavu so se oči spoprijele z najbolj daljnim kresom, ki ga je videl v smeri, odkoder je prišel in duh mu je bil ves doma. Zdaj se je v drugič zares pokesal, da je šel zdoma. Pa Krištof Planina ni trpel nobenega postajanja, češ, Viš-njanom smo jo sicer srečno u-nesli, ali dlje ko se jim umakneš, bolje je zate in za vse. Tako so tovorniki brez počivanja zuzali po nesložnem klancu in v taki temi, da so pot bolj čutili pod seboj, kakor jo videli. Napada se niso več bali, češ, tam, kjer kujejo zle namere, luči in kresov ne prižigajo. — Brezskrbno so se kobalili navkreber po klancu in le to mislili, kje bodo nocoj prenočevali. Saj trudni so že bili in naveli čani. “Najbrž vrh Lanišč, odkoder ni več daleč do Ljubljane,” je vsevedoče trdil hlapec, ki je iz pripovedovanja vedel za to obcestno postajo. Tudi Krištofu Planini se je boječnost že polegla in kmalu se je zatopil v kupčijske misli. Kar ti je v hosti nekaj pok-nilo, konj pod njim; je strahoma odskočil in jezdeca skoraj vrgel podse, gošča obakraj ceste je završala, iz nje so z velikim hrupom bušili siloviti ljudje. “Bežite ali pa umrite!” so zavpili v en glas in se z nastavljeno sulico ali z vzdignjenim čekanom zadrevili v tovornike. “Udari! Udari!” je Krištof Planina hripavo vpil in z ra-pirjem dregal predse v temo. Tovorni konji so se splašili po cesti naprej in nazaj in so razpehali sprednjo in zadnjo o-boroženo četico, ki se je skoraj brez boja razbežala; vodiči so se že prej potulili v goščo. Ob gospodarju sta ostala le Budi-slav in Mihael. Mihael se je z dolgim čekanom besno bil, Budislav se ni ogrel, lepo preudarno je prestrezal udarce in jih vračal. Kar ti je Krištof Planina boleče zaječal in omahnil s konja, prav tedaj se je zgrudil tudi Mihael. Budislav se je urno umek-nil v goščo, češ, za boj se nisem pogodil. “V tujini sent, san^p eno kožo imam, pa še to nastavljam, da mi jo kdo razpara!” se je v tretjič pokesal. Med napadavci, ki so tekali po cesti in lovili tovorne konje ali pa pretikali hosto, je nenadoma nekdo zamolklo zarenčal in pal. Hotimir je skrivaj že ves večer rinil v bližino prežuna Zle-bora. Dopoldanske žalitve mu še ni odpustil ne za Živko ne zase. Spominjal se je, kako je Trlep znal Hartviku plačati žalitev, in je bil še bolj gorak trobastemu prežunu. V zadnjem bojnem razburjenju se -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride mu je približal in ga z opalje-no grčevko otrnil po glgvi. U-dadec je bil hud, da bi mu bil zdrobil Betico, pa je pal prens-pošev, bližnja drevesna veja ga je nekoliko prestregla ‘n o-slabila. . 'Le stoj, drugič bom bolj pazil!” je siknil in se zmuzal proč. “Na postelji ne boš stegoval peta, ti že ne!1” Vrh Peščenjeka je bilo spet vse tiho, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. (Dalje prihodnjič.) "c Javings will always bo important to the man who wants to look into the future with a feeling of security and personal independence !*’ Saver* always welcome Member Federal Depoait Insurance Corporation inj-LrLTLnnjijmrLruinjTJTrL^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POXOJUJE DENAR nazemPa In posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila to napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacij« pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS iimnjirirLrLimriJTnj^ Ml DAMO EKSPERTNO POSTREŽBO NA VSEH PRALNIKIH IN ČISTILCIH MALZ ELECTRIC S ' Pokličite EN 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom 6902 St. Clair A ve. UTjmrumjrriJirLrTjmimr^^ AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, tetalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. ‘ KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. iTUirumnriJirirLnnjmjm