Posamezna Številka 10 vinarjev.
ŠI6V-11__V ima v sredo, 7. aprila 1915.	Leto XLIII.
s Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej . , K 28*— za en meseo „ . . „ 2*20 la Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2 —
V	upravi prejemati mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7 —
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo . „ 12*—
- Inserati: ■,,
Enostolpna petltvrsta (72 nun); za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalival?, osmrtnice itn.:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
--Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznise, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Toznl red.
S3" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Svetovna vojska in agrarna
Vsem bo še v spominu, v kakšnem ostrem boju so stali zastopniki avstrijskega poljedelstva o priliki sklepanja zadnje na-godbe z Ogrsko in carinskih in trgovskih pogodb z drugimi državami, posebno pa ob prepiru zaradi argentinskega mesa, z onimi svetovnogospodarskimi teoretiki, ki so na vse mogoče načine priporočali angleško prosto trgovino kot vzor, ki naj mu tudi Avstrija sledi. Podobni glasovi so se slišali tudi v Nemčiji, kjer se je klicalo: doma razvijajmo industrijo, hrano pa dobivajmo od zunaj.
Angleška naj bi bila vzor, lista Angleška, kjer so najodličnejši možje opozarjali na nevarnost, ki jo ima angleška gospodarska politika in so s prstom kazali na to, kar je zelo mogoče in verjetno: Če se Angleška odpove možnosti, da bi svoje ljudstvo preživljala iz lastnih pridelkov in produkcije, je s tem izročena popolnoma v roke zvezi držav, ki imajo dovolj veliko mornarico, da za daljši čas ustavijo vsak dovoz žita na Angleško. Tekom te vojske smo slišali, da Angleška sama doma pridela živil komaj za 45 dni.
Angleška' ošabnost pa je na te svareče glasove odgovorila s tem, da je sklenila imeti dvakrat več vojnih ladij in je Število vojnih ladij vedno bolj množila in res postala država najbolj razvitega militarizma na morju.
Nobena evropskih držav ni sledila Angleški. V Nemčiji se je res po 1. 1870. industrija zelo mogočno razvila in število industrijskega prebivalstva je presegalo število poljedelskega ljudstva. Pa v Nemčiji jc država vendar vedno smotrno skrbela za razvoj poljedelstva in danes svet začudeno gleda, kako se ta industrijska država kljub temu, da je odrezana od drugega sveta, pripravlja, da svoje ljudstvo preživi iz svojih domačih pridelkov.
Avstrijska industrija sicer še precej zaostaja za nemško in vendar so se pri nas našli teoretiki, ki so vso srečo in dobroto za industrijsko delavstvo in stalno nastavljene javne in zasebne uradnike hoteli najti v tem, cla se živila dovažajo iz tujine.
Ti teoretiki pa niso prodrli in v Avstriji je zmagal zdrav zmisel za to, kar je državi potrebno. Rastoča industrializacija je sicer nasilno omejila pridelovanje žita in živinorejo, pa vendar je to oboje ostalo še tako krepko, da bo pri pametni razdelitvi naša država vzdržala clo prihodnje žetve, ne da bi ljudstvo moralo ravno trpeti posebno pomanjkanje.
Ta razvoj pomenja zmago kmeta na celem svetu. Država, ki ima doma vsega,
kar potrebuje, je nedotakljiva. Zdrava do mozga, je kakor iz jekla in ustvarjena kakor za večnost. Cilj bodoče gospodarske politike mora biti, da se temu idealu čim bolj približamo,
Zdravemu človeku ne more biti vzor gosposka Angleška, pač pa vidi v nji nekaj nezdravega in pogubnega, ko vsled ošab-nosti nad svojim blagostanjem izpreminja polje v lovišča in skuša z nezaslišanim pomorskim militarizmom vse narode sveta usužnjiti svojim gospodarskim potrebam.
Vse, kar se giblje med tema dvema skrajnostima, je samo polovičarstvo, samo pripravno, da zasenči resnico. Avstrijski agrarci lahko tedaj s ponosom zrejo na svojo politiko zadnjih let. Njihove nazore je izpričala grozna preizkušnja vseh narodov v tej vojni. Zdrav agrarizem ima za brambo države še poseben učinek, ker da ljudski vojski telesno in nravstveno zdravih ljudi, ki so navdušeni za svobodo in ljubezen do domovine. Vojaki iz kmečkega stanu so zmožni vseh največjih telesnih naporov in morejo tekmovati z najboljšimi četami sveta in se pri tem borijo za svoj dom in zemljo, tedaj za najbolj ljubljene dobrine poleg velikih idealov.
Te na kratko orisane izkušnje iz te svetovne vojne bodo za bodočo gospodarsko politiko osrednjih držav so odločilnega pomena. Zdrava politika in bodoča politika za Avstro-Ogrsko more biti samo tista, ki razumno podpira kmeta, razvija industrijo in se ozira na prehrano in ohranitev telesne blaginje svojih državljanov. (Iz izvajanj državnega poslanca Schraffla.)
V zadnjenedeljski Tagesposl? piše Karol Fr. Nowak:
Železni zbor se je peljal v vojno iz svoje petje ljubeče, radostno zelene domovine in prišel ravno prav k najtežjemu. V četrtem tednu meseca avgusta so -železni stopili v svetovno vojno in šli iz železniškega voza naravnost v boj. Na mestu so imeli proti sebi tri ruske zbore. Torej trije proti enemu, so si mislili. A kaj nam to mar! Črta, kj so jo imeli držati, je znašala 23 kilometrov. Pa v resnici niso ostali pri brambi, niso se omejili zgolj na držanje proti premoči«. Resnično so napravili norost: napadli so! Proti njim trije tesno razviti ruski zbori, močno utrjeni na višinah. In vzeli so višine! Vzeli, četudi so se morali precl nasprotno premočjo, ki je dobivala brezkrajna ojačenja, vedno iznova upogniti; štirikrat, zaporedoma so napadli z golim bajonetom in viharnim >Ura!<:, ki se je dvigal iz starih, polpozabljenih avstrijskih vojaških pesmi. Prvi, drugi in tretji napad so izvedli, vedno za enako
ceno, še po stari, k poletu navdušujoči Radeckijevi koračnici. Juriš in Ura . . . Šc smejali so se . .. Po četrtem napadu so morali nazaj. Rusi so bili mnogo huje po-košeni. Toda Rusi so že tedaj pričeli svojo strašno igro z vsipanjem vedno novih ljudi. Železni so imeli strašne izgube. Štirikrat so zmagali, po četrti zmagi so morali nazaj. To je bil njihov začetek: strahote pri Przemislanyu, ki so jim bile nepojmljive. Od tedaj sc nihče več izmed njih ni smejal.
Strahote pri Przemyslanyu so trajale pravzaprav teden dni. To je temen, z bliski prepleten kos bitke pri Lvovu. Železni so se držali proti vsej, za našimi pritiskajoči premoči. Ni jih bilo izgnati iz nobene postojanke. Sami od sebe so šli korak za korakom nazaj, strašni vsem, ki so sc jim preveč približali, Za odpočitek po tej predigri k tako zaželjenim bitkam in zmagam ni bilo za železne nobenega časa, nobene možnosti. Čez teden dni po Przemv-slanvu stoje z nataknjenim bajonetom v naskoku pri Grodeku. 47. vzamejo Mszano: v naskoku seveda! 27. vzamejo Cuniow: v naskoku seveda! 87., skupaj z batalionom 7. lovcev, vzamejo Povvitenski: v naskoku... Noben smrtni strah, nobena ovira, nobena zavratnost ozemlja, jih nc more zadržati, Oni vzemo, kar so si v glavo vtepli. Sedaj so se pregrizli do zmage na vseh črtah. To je bilo že popoldne dne 12. septembra. Globoko se oddi-hajoč so se ustavili s svojimi ujetniki, s svojimi trofejami: oblivalo jih je bleščeče večerno soince. Mtsutda šc vendar pozabijo strahote začetka, grozote pri P'?.cmy-slanyu, morda se. nauče celo zopet smejati. Tako lep je bil ta desetkrat zmagoviti 12. september, ko jc v večernih urah onemele zadelo povelje — k umikanju.
Gori pri Ravvaruski se je bila st«ar drugače pletla, medtem ko so oni doli zmagali: Zmagovalci so morali rad' drugih, ki so se izogibali obkobtvi premočnih sovražnih sil, nazaj, torej v nov, sedaj do- j ločen jim prostor. V Sekovvo pri Gorlicah. | Že so korakali po galiških cestah, na katere se je zlival gališki dež. Moštva niso vedela, zakaj morajo pravzaprav zopet nazaj, ko so vendar sovražnika pravkar bridko dovolj potolkli. A nihče ni godrnjal: morda so sedaj razen smeha pozabili tudi govoriti. Stisnili so zobe in korakali.
Tako je bilo koncem septembra, V prostoru pri Sekovvi se bodo mogli nekoliko odpočili in odoleti onim pustolovskim doživljajem, vsem onim strahotam, ki so od zadnjega tedna v avgustu črni in hitri vihrali sredi skozi njihove vrste in sc kakor mora vlegli v njihove duše. Me . i . Začetkom oktobra so že zopet na maršu kot prvi. Przemysl. treba osvoboditi. 10. oktobra primejo Ruse pri Rokietniki, jih bi-jejo dva dni, marš«rajo v Radymno, takoj
zopet čez grm in strn, da dospo na novo-določen kraj, v brzih pohodih proti jugu. ne počivajo nc ponoči ne podnevi. Vsi drve naprej iz vseh sil, ki so jim šc ostale: korakajo neposredno, v teku v 19dnevno bitko pri Przemyslu. Vseh epizod v tej borbi kroginkrog ni mogoče pripovedovati: Ni toliko neminljive slave«. Tudi ni navada železnih, da bi sploh poročali o svojih činih. Kako so sc 20. lovci bili pri Blozewu, jc neverjetno. Njihovi naskoki so spravili železne v položaj, da so udrli neposredno iz fronte, iz fronte so sekali in trgali sovražnika in z železnimi pestmi prijemali in potezali k sebi ujetnike: Moskale, častnike, štabne častnike — nikoli niso bili dlje od sovražnika nego 200 korakov. Ruska artiljerija, ki ni manj sijajno streljala nego pri Przemyslanyu, jih ni pregnala. Kolera je bila črna smrt. Toda železni so se žc davno zavedali, da so tudi sami nekaj takega kot črni, strahotni vitezi . .. Niso so umaknili. Davno je bil Przemvsi oproščen, davno so stali ob Sam1.. Tu — od Novega Miasta — jc ve-ljolo le. še naprej, tu je bilo poravnati strašen račun, — tam, komaj dva dni daleč, je ležal Lvov ...
Zvečer 5. novembra so še ujeli 2000 sovražnikov. Ena divizija sc jih jc. do-mogla. Bil jc divji boj. a vojaki III. zbora so doslej pač šc /merom zmagali. Prišli so iz boja z 2000 ujetniki in — dobili povelje, da se umaknejo. Tu so prvič jokali. Železni ljudje, ki sc niso znali več smejati, železni, ki so tudi onemeli. To je bilo najstrašnejše v strašnem: boj za bojem zmagati, povsod poraziti sovražnika, vedno biti mojster in večino morati nazaj. Tu jc b«!a fragika, ki jc trgala srce najpripro-stejšemu možu, rodila sovraštvo proti neusmiljeni, zasmehljivj osodi in izvijala z obledelih ustnic bolestne ■ zdihe. Pilo je onega 5. novembra, ko j r dospelo poročilo o varšavskem umikanju. V zborni zgodovini generalnega štaba jc pod datumom suho zabeleženo: »-Umikanje radi razmer v srednji Po!iski,-< Zato so morali železni tudi topot nazaj.
Gorski vrhovi sc dvigajo sedaj v zgo» dovino železnega zbora. Vojaki lil. zbora marširajo po karpatskem snegu. Zopet bi morale vse anekdote, vse majhne povesti o najdrznejši hrabrosti gigantsko delo železnih Ic zmanjšati. V gorskem snegu stoje sedaj, mračno in trmoglavo zagrizeni v svojo zmagovito fcrrz.uspcšnost. In komaj stoje v prelazu in dolini, v mrazu, ledu in snegu, že zvene tudi zopet nova bojna imena, nove trde zmage, nove divje kitice najtežjih ruskih porazov pod pestjo mračnih nezlomljivih: Bartfeld in Alsopagony, Krempna. dve dvanajstorici drugih imen, ki poročajo o naskokih, v katerih so bili ugonobljeni celi ruski polki. Ruski 190.,
Pot k užoškemu prelazu, katerega naše čete v trdem boju branijo proti Rusom, nas vodi v romantično dolino Unga, k njegovemu izviru. Iz Ungvara, glavnega mesta komitata Ung, vodi deželna cesta mimo razvalin gradu N.vevicke v dolino. Ob resi i teče železnica, ki vodi skozi unško dolino. Njene tračnice so dotikajo Perccsenija z njegovimi velikimi kemičnimi tovarnami, v katerih se vsako leto predela nad 100.000 kubičnih metrov bukovega lesa v kemikalije, in postaje za impregnira-nje pragov ogrskih državnih železnic. Dubrinics, s svojo daleč znano porcelansko zemljo, in romarski kraj grško-katoliškega baziljanskega samostana, j Kis Bcrczna, sta nadaljni postaji; v jj Xagy-Berezni, sedežu upravnega okra-.in, je končna postaja, unške železnice. • Listnati gozd izginja bolj in bolj in smreka začenja prevladovali višine. •Mimo slanih vrelcev v Szolyi z vasjo Knyahinya, ki je znana izza 1. 1886,, ko .ic padel tjekaj velik meteor, in mimo petrolejskega kraja Luch, dospemo po
daljšem potovanju končno do mesteca Uszok, v eegar bližini izvira reka Ung. Še nekaj kilometrov dalje in pot nas pripelje za užoškim kopališčem na sedlo užoškega prelaza, po katerem leče ena najvažnejših cest, ki vodijo z Ogrskega v vzhodno Galicijo; odtod vodi pot čez gore v divjo dolino Lyute z veliko nad 14 km dolgo gorsko občino enakega imena.
Užoški prelaz kljub svoji višini 900 m le malo spominja na znane slike alpskih prelazov. Kakor velika visoka planota leži pred našimi očmi; med pašniki in revnimi polji na obeh straneh ceste so v nerednih kupih razstre-sene visoke, s slamo krite koče, po lahno dvigajočih se pobočjih pa se razširjajo manjša lesovja in gozdovi. Tu prebivajo Bojki, pleme ogrskih Rusinov. katerih revna noša in bedno opremljena prebivališča le prejasno govore o trdem boju. ki ga na teh kar-patskih višinah vodijo z naravo. Njihove koče so napravljene iz olupljcnih, a. neotesanih smrekovih debel; špranje za maše na zunanji strani z mahom, a znotraj pa za maže j o z blatom, potem ))a stene pobelijo z belo ilovico. Čez postavijo visoko, koničasto slreho in hiša, ki je razdeljena v vežo, sobo in majhno čumnato, jc gotova. Na levo ob
vhodu stoji velika, s klopmi obdana peč s svojim iz vrbja spletenim in z blatom zamazanim dimnikom. K jer pa lega ni,uhaja dim iz peči v sobo, kjer se zbira pod stropom, ki je kmalu prevlečen s prt debelimi, sajami. Na užo-škem prelazu sc v teh hišah redko dobi kako drugo pohištvo kakor ena postelja, surovo stesana miza in klopi ob stenah.
Dalje dol v unški dolini je dobiti rusinske hiše z dvema sobama; posamezni domovi so obdani s pletenimi ograjami in združeni v večje občine. Na' višini prelaza pa meji posamezna posetva le ograja iz narod ko zabitih kolov, ki se zvežejo z drobnimi smrekovimi debli. Bojki so bili nekoč za svoje razmere bogati; pečali so se z živinorejo in njej na ljubo so posekali najlepše gozde in jih spremenili v travnike in pašnike. Tedaj je postal gozd državna last in Bojki so se morali radi ali neradi lotiti poljedelstva, ki jim jc bilo doslej samo postransko opravilo. Toda vsi napori v gospodarstvu so zaman. ker borna zemlja ne rodi toliko, da bi obdelovalca preživela. Vrhu tega je železniški promet napravil konec vozniški in plovni obrti in vzel gorjancem zadnji zaslužek, ki se je splačal. Prelen in pretop, da bi se lotil kake do-
mače industrije, prideluje užoški Rušim dalje svojo turšico in oves.
Turšična okolica je bogatejša, kajti v/, turšične moke se peče kruh in kolači in kuha »tolkan«; debelo zmleta turšica daje tudi zdrob. Na višinah pa raste zgolj oves. Iz ovsene moke se peče trdi, kolačem podobni kruh, in se melje ovseni zdrob. Razen tega je pozimi gorjancem vsakodnevna hrana bob. Ovce na višinah dajejo mleko, smetano in sir, kar rusinski kmet sam povžije. Ako poleti zaloge živil poidejo, se hranijo s surovimi stvarmi: kumarami, lesnikami, repo i. dr. Bojko sirer rad veliko je, a njegova hrana je zelo slaba; surovo maslo mu je neznana stvar, zabele ne rabi in meso ima le o praznikih na mizi. Zato griža in legar nista redka gosta med njimi, kakor tudi ne razne vratne bolezni iu osep-nice kot posledica nezadostne obleke v ostrem podnebju; (o pa tem bolj, ker v tesnih, zadimnjenih stanovališčih ni govora o zdravstvenih pogojih. In nad temi gorjanci, ki že v mirni dobi nimajo ničesar razen najpotrebnejšega, divja zdaj že več tednov vojna vihra. Lahko si je misliti, kaka stiska vlada med njimi in kako se bodo oddahnili, ko na njihovih gorah in pobočjih zopet zavlada mir,
ruski 192. se ne bodo nikdar več bili z vojaki III. zbora. Vojakov III. zbora samih pa ne more danes noben udarec več spraviti na tla. Neranljivi so. Na svojem telesu so izkusili toliko smrtne sile in stiske, toliko strahot in gorja, da ni ostalo drugega od njih nego jeklena okostja. Armada ve, kdo so, oni sami to vedo. Ako treba kje posebno težavne vztrajnosti, ako treba izvršiti kako delo, ki se zdi neizvedljivo, tedaj pošljejo železne. Nc govore veliko. Tudi drugi ne govore veliko o njih. Molče se jim salutira!
X. X
/s.
Ni treba pristavljati, da so sc v teh bojih junaško borili tudi vojaki 17. pešpolka ter ovenčali svojo zastavo z neminljivo slavo. 17. pešpolk je prvi priboril sebi in III. zboru ime železni«.
lUDOSKl Čin 97 lil
Že več dni so si stali Rusi in Avstrijci nasproti na vzporednih višinah. iV dolini med višinami je ležala vas. Straže poročajo, da se je v neki hiši, ki obvladuje cesto, ki vodi skozi dolino, vgnezdila 80 mož močna ruska poljska straža. To stražo je bilo treba pregnati. Nadporočnik Gustav Kane se jc prostovoljno zglasil za to službo.
Proti 4. uri zjutraj dne 25. februarja se je bližal nadporočnik Kane s praporščakom Ilrsterjem in 32 možmi 97. pešpolka previdno dolini. Ko je nastopila jutranja zarja, je prišla pogumna četa na pot, katero so Rusi rabili za izmenjavanje poljske straže. Številni sledovi so se poznali v snegu. Hitra, zaporedna povelja iz okolice poljske straže so dokazovala, da je bila ta ponoči znatno ojačena. Umakniti se ni bilo več mogoče, ker je bilo že svetlo. Zato se je odločil vodja, da napade rusko premoč in da se prebije k našim četam.
Oddelek se je pripravil za boj in poslal malo patruljo proti hiši. Ostali so se, še vedno neopaženi približali sovražniku na 40 do 60 korakov. Opazili so močno sovražno kolono na cesti poleg poljske straže. Nadporočnik jc dal znamenje za napad. Rusi so bili popolnoma presenečeni in so bežali na vse strani, pustivši za seboj številne mrtve. Vendar novi sovražniki in zbirajoče se patrulje so pričele streljati od strani. Da se reši pogina, jo udarijo hrabri 97.ti ,v hišo, kjer je bila poljska straža, katero so takoj pobili. S trinajstimi možmi, ostankom hrabre čete, se je vgnezdil nadporočnik Kane v hiši ter hitro vse pripravil za obrambo svojega zadnjega pribežališča. Rusi so hišo ljuto napadali. Trikrat so zaporedoma naskočili, pa so bili vedno odbiti. Kroglje so letele skozi hišo, a kljub temu naši na čudoviti način niso imeli nadaljnih izgub. Rusi so nato zažgali hišno streho. Kmalu so se dvigali visoki plameni. V gostem dimu so vsi branilci ostali na svojih mestih. Rusi so zopet naskočili, pa so bili krvavo odbiti. Trije voji ruske pehote so nato v primerni daljavi stražili hišo, ne da bi sc približali, saj je bil po človeškem račun pogina Avstrijcev gotov.
Že so se vdirali goreči tramovi v notranjost hiše. Dim je hotel zadušiti naše vojake. Tu da nadporočnik Kane svoijm hrabrim tovarišem povelje, naj se prebijejo skozi sovražnika. Ruski pešec Pavel Ivanov Tregubev je priskočil in rešil nadporočnika in nekaj pešcev iz plamena. Enkrat na svežem
zraku se je neustrašena četica s svojima častnikoma na čelu s puškinimi kopiti prebila skozi sovražnike in dosegla naše »prednje straže.
Uspeh ekspedicije: 105 mrtvih (med njimi 2 častnika), 60 ranjenih in 3 ujetniki na ruski strani, okoli 7 mrtvih, ^ ranjenih in 8 ujetih Avstrijcev. Poleg tegu je še sovražnik zapustil dolino.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Boji v Karpatih se razširjajo. — 7570 Rusov ujetih. — V Bukovini uničena dva ruska bataljona.
Dunaj, 6. aprila. Uradno se poroča: Boji v Karpatih se vedno bolj razširjajo. Na višinah vzhodno od doline Laborce so avstrijske in nemške čete včeraj osvojile močne ruske postojanke in pri tem ujele 5040 Rusov.
V	sosednjih oddelkih je bilo z velikimi izgubami krvavo odbitih več ljutih ruskih napadov in ujetih nadaljnih 2530 Rusov.
V	jugovzhodni Galiciji se je na višinah severovzhodno od Ottynije izjalovil po-nočni napad sovražnika.
Pri dne 4. aprila jugozahodno od Uscie Biskupie poizkušenem sovražnem napadu na južni breg Dnjestra sta bila uničena dva bataljona ruskega Aleksandrovega pešpolka.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Ruski napadi pri Kalvariji in Avgustovu.
Berlin, 6. aprila. Veliki glavni stan: Ruski napadi vzhodno in južno od Kalva-rije in vzhodno od Avgustova so bili brezuspešni.
Sicer je položaj na vzhodu neizpremenjen.
Najvišje armadno vodstvo.
K a I v a r i j a leži severno od mesta Suvvalki okoli 30 km vzhodno od vzhodno-pruske meje.
Nemško uradno poročilo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Munchner Neueste Nachrichten« poročajo iz Petrograda: Ruski generalni štab poroča dne 3. t. m. zvečer: Naša ofenziva v Karpatih se nadaljuje z enakim uspekom. Dne 1. aprila smo prodirali s posebnim uspehom od Wo-Ije Michovve v smeri proti Užoku. Kljub trdovratnemu odporu avstrijskih čet in njihovim vztrajnim protinapadom potiskajo naše čete sovražnika nazaj. Tekom 1. aprila smo ujeli okoli 100 častnikov in nad 7000 mož ter zaplenili nekaj dvanajstoric strojnih pušk (?)» Na ostalih oddelkih bojne črte ni nobene bistvene izpremembe.
VELIKA NOČ V KARPATIH.
Budimpešta, 6. aprila. »Az Est« poroča s severnega bojišča: Nova razporedba naših karpatskih čet na obeh straneh Cis-ne in Berechi Gona na nove, ugodnejše postojanke se vrši v polnem redu. Pri teh operacijah smo izpraznili le nekaj malih krajev. Med velikonočnimi prazniki so se boji nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo. Na veliko soboto so naperili proti našim postojankam posebno ljute napade z oči-vidnim namenom, da nam motijo dan Vstajenja. Značilno za postopanje sovražnika je tudi, da je na veliko nedeljo, ko so naše čete napravile protinapade, ki so Rusom
zadali velike izgube, sovražnik po parla-menterju prosil, da bi smel praznovati Veliko noč brez grmenja topov. '
»Magyar Orszag« poroča: Karpatske čete so imele v soboto pridige. V nedeljo so peljali čete v bližnje cerkve. Na veliki četrtek in petek je vojna pošta prinesla bo-jujočim se četam velikonočna darila.
IZ BOJEV V KARPATIH.
Budimpešta, 6. aprila. »Magyar Hir-lap« poroča iz Karpatov: Zakaj da se zavlačuje odločitev na približno 120 kilometrov dolgi karpatski bojni črti že več tednov, dasi je tako ofenziva kakor obramba izredno ljuta, nam pojasnuje tole: Kar-patska bojna črta, ki se razteza od Dukle do bukovinske meje, ne tvori prave celotne črte, marveč jo tvorijo manjša in večja ozemlja, ki jih marsikje ločijo nepremostljive ovire, a strategično tvorijo celoto. Taka ozemlja tvorita dolini Ondava in La-borca, črta Cizna—Baligrod in črta Baligrod—Užok. Vsako ozemlje ima svoje posebnosti, ki omogočujejo, da se kretajo posamezne čete in so včasih celo potrebne. Cela bojna črta je zato kljukasta in bi bila na ravnini nesmisel. Boji v posameznem ozemlju so neodvisni od bojev v ostalem ozemlju, dasi doseženi uspehi v enem ozemlju vplivajo tudi na dogodke v drugih ozemljih. Boj se torej ne bije enotno in uspehi malih podrobnih bojev ne dovedejo k odločitvi. Umevno je, da slabe ozemeljske razmere uspeh še zavlačujejo.
Iz vojnega poročevalskega stana se
Eoroča z dne 6. aprila zvečer: Karpatski oji se vedno bolj razširjajo. V dolini Laborce smo dosegli uspehe. Velika noč je prinesla v Karpate lepo, solnčno vreme. To vreme je silovitost bojev še povišalo. Včeraj se je razširila bitka tudi na naše levo krilo, tako da se sedaj vrši silovito borenje od reke Ondave tja do užoškega prelaza.
Samoobsebi umljivo se bitka razdeli na veliko vrsto posameznih bojev, ki so pogosto ločeni med seboj po dolgih razmeroma mirnih bojnih črtah. Lepim uspehom, ki smo jih mi izvojevali, stoje nasproti uspehi, ki jih je pridobil sovražnik. Niti enih ni drugih se ne sme precenjevati. V kolikor se more pregledati dogodke, še ni tako hitro pričakovati odločitve.
MAŽARI O RUSKEM VPADU NA OGRSKO IN TEŽAVNIH BORBAH.
»Pesti Hirlap« piše v uvodnem članku:
Vojna se je končno prenesla k nam, Treba, da ji pogledamo v oči, Dokler se je vršila daleč od nas in smo zvedeli o njej samo iz časniških poročil, se je še dalo opravičiti, da je bil večji del naših ljudi več ali manj ravnodušen nasproti vojni. A zadnje dni se je ogromna ruska sila vrgla na Karpate, da prodre mažarsko vojno črto in udre na Ogrsko. To se Rusom doslej ni posrečilo. A prišel je končno čas, da se prebudi mažarsko javno mnenje, da se zave vse resnosti tega ruskega vpada in da vsak moški, ki more nositi orožje, zadosti svoji patriotični dolžnosti. Izpre-memba ruske fronte, da so namreč sedaj sklenili z vso silo prodreti na Ogrsko, je gotovo najvažnejši dogodek svetovne vojne. Ni to samo naša stvar, nego tudi stvar Avstrije in Nemčije, da najbogatejši del zavezniške zemlje, Ogrsko, obranita pred ruskim pustošenjem. In v tem času, ko opozarjamo Mažare na boje v Karpatih, jim takoj v pomirjenje tudi povemo, da v tem boju nismo sami, marveč da so tu spojeni interesi naših zaveznikov in da nas branijo njihovi vojaki. Stvar Rusov je, da s svojo sedanjo strategično izpremembo prav nič ne služijo koristim entente. Rusi vedno ravnajo s stališča svojih specialnih ruskih
M\\m ni Goriškem urefl 400 leli.
(Konec.)
Toda Maksimilijan ni mogel pozabiti Italijanov, ki so tako izrabili njegov položaj na severu, da so sc polastili obrežja ob Adriji in lepe Goriške. Nikakor ni hotel pustiti, da bi oni trajno obdržali Trst, Reko, Istro ter njih zaledje — našo Goriško. Dohod k morju in izgubljene dežele je hotel na vsak način dobiti zopet nazaj.
Iskal jc zaveznikov in jih tudi dobil. Sklenil je zvezo z Ludovikom XII., francoskim kraljem, ki je bil razjarjen, da so Benečani sklenili mir brez njega; zvezal se je dalje s kraljem Aragonije (na Španskem) in papežem Julijem II., katerima jo bila beneška ljudovlada nekatere kraje po krivici zasedla. Zveza se je sklenila 10. decembra še istega leta 1508.
Benečanom se jc kmalu pričelo rflabo goditi. Papež je nad njimi razglasil izobčenje iz cerkve. Od Francozov so bili pa hudo tepeni. Kmalu so avstrijske čete do šle tudi v Gorico, zasedle goriški grad in zavzele Kormin, Bovec in Tolmin so postali tudi zopet avstrijski. Ilucli boji so se vršili za Trst, Reko in Istro. Toda tekom 1. 150(J. so se Italijani morali umekniti tucli od tam.
Le Gradiška ob Soči, ki je bila zelo utrjena in že od prej važno opirališče
v beneških rokah, je ostala še nadalje pod oblastjo republike. Avstrijske čete so jo 1. 1510. skušale sicer zavzeti, a so
bile vržene nazaj.
* * •
L. 1511. so se boji za Goriško znova pričeli. Benečani so poskušali zavzeti Trst, naj velja kar hoče; a ni se jim posrečilo. Strašno je trpelo pri tem ubogo prebivalstvo. Beneški vojskovodja Civrano je pustošil vse do Postojne. Toda na Notranjskem ga je avstrijski general Frankopan zvabil v past ter ga pri Senožečah popolnoma pobil. Avstrijske čete so pričele tedaj vračati nemilo za nedrago. V septembru 1511 so vpadle čez karnske planine v Benečijo, zavzele Videm ter ga prisilile, da je moral plačati 3000 zlatov vojnega davka. Tudi Gradiška je padla tedaj.
A Gradiške Benečani nlfjo hoteli kar tako zlepa pustiti. Zbrali bo rioVe čete in boj za Gradiško se je pričel, ljut in srdit. Avstrijci so še pravočasno spravili v trdnjavo dovolj posadke in živeža. Benečani so jo pričeli oblegati pod vodstvom generala Grimanija, ki jo bil med tem Kormin zopet zavzel in njegovo zidovje razrušil. Benečani so napravili bojne jarke krog in krog in rili po njih vedno bližje proti trdnjavi. Posadka se jo borila z največjim junaštvom; opetovano ie napravila celo I izpade ter prizadela Benečanom zelo
občutne izgube. Samo pri enem naskoku so Benečani izgubili več kot 1000 mož, za tedanje razmere ogromno število. Hrabra posadka bi bila se konečno morala vendarle udati, toda prišla je pomoč iz Gorice in s Krasa. In Benečani so bili vrženi nazaj.
Posadka je res slavno rešila svojo nalogo.
Zima, ki je med tem pričela, jc na-daljnim bojem v 1. 1511. napravila konec. Proti koncu naslednjega leta 1512. so pa boji znova izbruhnili. Avstrijci so bili zasedli trdnjavo Marano, nedaleč od sedanje avstrijske meje ob morju, kar je republiko strašno razburilo. Pregovorili so prebivalce kraja Muzzana, naj preprečijo vsak dovoz živeža v Marano. Sovražniki so bili pač do skrajnosti razljučeni drug na drugega. Frankopan je pri tisti priliki zasedel tucli utrdbe Strassoldo in Tržič v sedanji Furlaniji, ki je bila tekaj — kakor raz-vidimo — še po velikem delu pod oblastjo republike.
Tako sc je vlekel boj naprej skozi celo leto 1514. Vendar Benečani niso mogli več uspeti. Goriške in Trsta niso mogli več dobiti v svojo oblast. In dasi se mir ni takoj sklenil mecl llabsbur-žani in beneško republiko in je meja med obojimi še dolgo časa ostala nedoločena, na Goriško od tedaj Italijani niso več prišli.
interesov ter imajo največje ambicije, da pustošijo poedine dele Avstrije, potem pa zopet Ogrske, To se sedaj opaža v borbah v Karpatih. Rusko vojno poveljstvo si menda pač ne domišlja, da bi moglo kdaj v življenju iztrgati le en sam kosec ma-žarske zemlje. Očitno je tedaj, da je cilj te ruske ofenzive samo ta, da opustošijo našo plodno deželo in s tem vplivajo na vojno, da preprečijo aprovizacijo monarhije in Nemčije s pridelki z rodovitnih ogrskih njiv, Rusi menijo, da smo mi najjačji dobavitelji živil za našega nemškega zaveznika. Kozaki torej žele prodreti v našo žitnico in se nadjajo pri tem, da se predvsem sami dobro najedo, drugo pa opustošijo in nam povzroče čim večjo materialno škodo. Ta ruski razbojniški vpad je pedant angleški izstradalni taktiki. Z ustanovljenjem te diagnoze je pa že tudi predpisano zdravilo. Očitno je, da Nemci sami čutijo, da je ena največjih koristi ta, da se plodna mažarska zemlja zaščiti pred vsako sovražno invazijo, Danes je Ogrska postala središče svetovne vojne in zato moramo napeti vse svoje sile, da vržemo napadalca nazaj. Narava naših Karpatov je taka, da se more sovražnik skriti za vsakojaka naravna zavetišča ter je zato velevažno, kakšne postojanke si izbero naše čete. Mi moramo te prednosti tem bolje izrabiti, ker poznamo svojo deželo bolje nego sovražnik ter si moremo v labirintu teh klancev in tesni izbrati boljšo postojanko, Kakor rečeno, smo pa prepričani, da Rusom ni za Karpate, nego žele priti preko Karpatov na naše plodne poljane in njive. Njihov vpad je ekspedicija po živež. Mi torej ne branimo samo svoje domovine nego tudi naš vsakdanji kruh. To naj služi kot opomin naši javnosti, zlasti oni, ki je bila doslej povsem ravnodušna, ker je prišel čas odločne borbe, iz katere se ne more nihče pod nobenim izgovorom izviti. V tem času so prenehali vsi osebni interesi. Strahopetnost je danes izdajstvo domovine. Za vsakega moškega, naj je vojak ali navaden državljan, je danes samo ena pot poštenja: pot, ki vodi v Karpate,
NEMŠKA JUŽNA ARMADA V KARPA-TIH.
Graški listi poročajo:
Frankobrod, 6. aprila. »Frankfurtet Ztg« poroča iz Berolina: Čestitka odposlana po vrhovnem poveljniku avstro-ogrske armade nadvojvodi Frideriku pruskemu generalu pehote pl. Linsingenu in njegovemu generalnemu štabu zopet spominja, da se v Karpatih bori ramo ob rami z Avstrijci cesarska nemška južna armada, ki ji poveljuje general Linsingen. Vsakdanja vojna poročila avstrijskega armadnega vodstva in blesteča poročila vojnih poročevalcev to nemško južno armado redko omenjajo. Gotovo redkokrat le zato, ker se smatra samoobsebi umljivo, da se hrabrih bojev,, ki zahtevajo nadčloveških sil, udeležuje tudi ta južna armada, česar se občinstvo, kakor se zdi, ne zaveda vedno. Razveseljivo je, ker na to širšo javnost čestitka maršala nadvojvode Friderika zopet opozarja.
KARPATSKA BITKA POD PLAZOVI.
Amsterdam, 6. aprila. »Echange Telegraph« poroča iz Varšave o nekem boju v Karpatih: Dne 13. marca se je razvil boj, ki je trajal šest ur. Ves čas je snežilo, dokler ni snežen vihar sprožil snežen plaz, ki bi bil skoraj obe bojujoči se stranki pokopal. Vojaki tu in tam so vstali in so v snežnem viharju streljali naprej. Med bojem se je utrgal drugi plaz, ki je zmešal prijatelje in sovražnike in je nastala nevarnost, da vse pokoplje. Nekaj vojakov je zlezlo izpod snega. Dajali so si z roko znamenja, naj se neha streljati, da rešijo tovariše iz skupne nevarnosti, kar se je tudi zgodilo.
IZGUBE RUSKIH ČASTNIKOV.
Berlin, 6. aprila, 29- m, m, objavljeni seznam izgub ruskih častnikov izkazuje 21 polkovnikov in podpolkovnikov. Moskovski grenadirski polk je izgubil že štirikrat svojega poveljnika,
JUNAŠTVO HRVATSKIH POLKOV.
Redki so slučaji, da bi naša uradna poročila imenoma hvalila junaška dejanja posameznih narodov. Junaštva hrvatskih polkov pa ni bilo mogoče zamolčati in tako so junaški naši bratje žc večkrat želi skromno a zasluženo posebno zahvalo. Spominjamo na nedavno objavljeno najvišje armadno povelje, v katerem ukazuje najvišji armadni poveljnik nadvojvoda Friderik, da se hrvatskim četam v njihovem materinem jeziku izreče njegova pohvala in zahvala. Sedaj pa je poveljnik 28. osješ-kega domobranskega polka podpolkovnik Mesič izdal sledeče dnevno povelje:
Na povelje poveljnika 15. infanterijske divizije razglašam: Častitam svojim hrabrim četam, ki so sc s tako ogromno požrtvovalnostjo in hrabrostjo uspešno ustavljale sovražnemu naskoku. Številni ujetniki, dosedaj 5 častnikov in 500 mož, in velike sovražnikove izgube pričajo o vašem uspehu. S ponosom stoječ vam na čelu pričakujem, da boste tudi zanaprej brezpo-I gojno držali našo črto. Upam, da bodo vsi
junaki pohvaljeni. To dajem v splošno znanje. Poveljnik 15. infanterijske divizije.
Ponosni smo, da je večji del tega uspeha pripisovati junaštvu našega polka. Tako je bilo že večkrat in tako bo tudi v bodočnosti. Slava padlim bratom! Čast junaštvu hrvatskih domobrancev. Živio kralj!
Poveljnik 28. osješkega domobranskega polka
Mesič, podpolkovnik.
XXX IZ ČRNOVIC.
Črnovice, 6. aprila. Poslovati sta pričeli bukovinska trgovska in obrtna zbornica in hranilnica. V Črnovice sc jc pripeljal prvi vlak z Ogrskega.
XXX IZ VZHODNE GALICIJE.
Beg iz Kolomeje.
»W. Kuryer Polski« objavlja pismo neke Poljakinje iz Kolomeje. Iz pisma povzemamo:
Do konca septembra lanskega leta smo se čutili v Kolomeji varne. Zadnjega septembra po noči so prebivalci kar naenkrat dobili vznemirljive novice. Več meščanov je na vozovih zbežalo proti Ogrski. Mi smo se pa z vlakom odpeljali proti Sta-nislavovu, kjer je bilo vse preplašeno. Hoteli smo dalje proti zahodu, a ni bilo mogoče. Rusi so zasedli Stanislavov brez boja. Iz Stanislavova smo se zopet vrnili v Kolomejo. V Kolomeji je bilo strašno. Od sorodnikov iz Lvova smo dobili nekoliko pisem, ki nam opisujejo, kako se godi meščanom pod rusko vlado.
V Lvovu in okolici.
V	Lvovu so Rusi oropali prazna stanovanja ter pohištvo odpeljali v Rusijo. Beda jc nepopisna. Uradniki ne dobivajo plače. Dvorni svetniki in drugi uradniki hodijo v ijudske kuhinje in dobivajo podporo ocl mesta.
V	bližnji lvovski okolici so vse vasi uničene. Draginja jc velika. Rusi so poljske starine iz Ivovskih muzejev odpeljali v Petrograd. Več ljudi so odpeljali v Sibirijo. Kolodvor jc podoben hlevu. V čakalnicah so bili konji.
V	manjših mestih in vaseh so kozaki neusmiljeno gospodarili in ropali. Žene so strašno trpele. Mnogo jih je pomrlo. V večjih mestih jc nekoliko bolje.
Rusko gospodarstvo v Kolomeji.
V	Kolomeji so zapuščena stanovanja ,»plenili: različno pohištvo so odpeljali. Avtomobili so vozili pohištvo, odpeljali so 58 klaA 'irjev; poseben teden je bil namenjen za transport blagajn in telefonov. V zapuščenih stanovanjih so vse pobrali. Vsi so plenili, od generala clo proslaka. Sama sem videla, kako je mestni poveljnik pod pazduho nesel uropane čevlje. Moja znanka je videla generala, ki je med revizijo v svoje žepe spravljal srebrno namizno orodje. Mnogo stanovanj in lepih vil so izpreme-nili v konjske hleve. Po noči nismo bili varni pred roparskimi napadi. Po mnogih prošnjah sem^ dosegla, da jc našo hišo stra-žilo šest vojakov. Še generali in polkovniki nc morejo krotili kozakov.
Pod vojaško vlado nismo bili varni pred roparskimi napadi. Ko je pa prišla ruska civilna vlada, je začela delovati policija in vohunstvo. Za prazen nič so aretirali meščane in jih gonili v Sibirijo. Mogoče se je bilo odkupiti s 5000 rublji. Najprej so aretirali bogate Žide, potem Rusine, nazadnje Poljake.
V	skrajni stiski smo vedno zaupali v Avstrijo in njeno armado. Ruskim obljubam nismo verjeli. Željno smo čakali avstrijskih čet.
Rešitev.
Dne 16. februarja so začeli Rusi tru-moma bežati. Najprej vladni krogi in njih prijatelji, potem tren in nazadnje čete. Z zanimanjem smo gledali nagli beg Rusov. Nad nami so žvižgale krogle. Zadnji so bežali kozaki in še na begu plenili. Več Rusov se je poskrilo po hišah; potem so se udali našim četam. Slovesno zvonjenje je naznanjalo prihod naših prednjih straž. Bilo je ob sedmih zvečer. Naslednje jutro so prišle šc druge čete. Ljudje so bili nepopisno veseli. Meščani so prinašali vojakom jedi, cigarete; vabili so jih v svoja stanovanja.
Nazadnje so prišle naše ljubljene legije. Nepopisno veselje. Legijonaši so se nastanili v meščanskih hišah. Pri nas sta stanovala dva. Med njimi je bilo mnogo znancev iz Lvova, nekoliko jih je iz Ruske Poljske. Povsod veselje in prepevanje domoljubnih pesmi, da skoraj ne slišimo gro-menja topov. Nemirno čakamo raznih novic in trdno zaupamo, da smo za vedno rečeni Rusov.
GALIŠKE ZANIMIVOSTI.
Krakov, 6. aprila. »Ukrajinska korespondenca« poroča: Ravnatelj zavarovalne družbe »Dnjestr« dr. Fedak, ravnatelja kreditne zadruge dr. Ochrymowicz in Za-jaczowski, rektor duhovskega semenišča dr. Bocian in muzejski ravnatelj dr. Swie-cicki so bili aretirani in odpeljani v notranjo Rusijo. Zaprli so tudi približno 400 giško-katoliških duhovnikov, ker so ovirali
izpreobračevalno delo pravoslavnih ruskih misijonarjev. Izgnali so nadalje ravnatelja gališke zveze petrolejskih producentov dr. Wasserbergerja, ker ni hotel javiti zalog petroleja.
NA RUSKEM POLJSKEM RAZDJANIH 1000 CERKVA.
Krakov, 6. aprila. Kakor poroča »Kur-jer Warszawski, je bilo na poljski zemlji v sedanji vojski uničenih do 1000 cerkva, V Varšavi se je ustanovila posebna komisija, ki po vojski zopet zgradi uničene cerkve.
RUSI PROTI ŽIDOM.
Petrograd, 16. aprila. »Ruskija Vjedo-mosti« objavlja članek načelnika »Angleškega društva prijateljev Rusije« St. Gra-hama v »Englisch Review«, ki med drugim izvaja: Merodajni ruski dvorni krogi sodijo, da naj judje po vojski ne pričakujejo, da jim razširjajo njih pravice, marveč vzeti jim nameravajo celo njih dosedanje pravice in jim priznajo edino koncesijo, da sc bodo smeli lažje kot dozdaj izseljevati v Ameriko,
DRAGINJA V PETROGRADU.
Petrograd, 6. aprila. (Kor. urad.) »Rječ« poroča,- Živila v Petrograda so se izredno podražila, a še hujše jc šc, ker pričakujejo, da. popolnoma zmanjka živil. Dvomi se nan{j»č, če je mogoče v sedanjem vojnem stanju dovažati živila. Pomanjkanje živil demoralizira prebivalstvo in duši navdušenost za vojsko.
Srbi poizkusili zasesti danski oiok.
Budimpešta, 6. aprila. »Pesti Naplo« poroča z južnega bojišča: Srbske čete so se tc dni s pomočjo čolnov poizkušale izkrcati ua Ciganskem otoku Pri Bolgradu. Naši so jih pustili, da so prišle blizu, nato so pa pričeli streljati iz strojnih pušk, kar je povzročilo veliko zmešnjavo med Srbi, ki so hitro pobegnili.
Obstreljevanje Bero.
Dunaj, 7. aprila. Dva avstrijska hidro-plana sta obstreljevala Bar in znatno poškodovala kolodvor.
Boji on sMo-Ufilgarski meji.
Niš, 6. aprila, Srbski dopisni urad poroča z dne 3. t. m. uradno: Minulo noč proti 2. uri so napadli številni bolgarski četaši v vojaških uniformah našo stražnico pri Valandovu. Naše obmejne straže so bile potisnjene nazaj in so sc umaknile proti kolodvoru Štrumica. Ob 5. uri so Bolgari zasedli vso višine na levem bregu Vardarja. Boji sc nadaljujejo. Število mrtvih in ranjenih je na obeh straneh znatno. Pravijo, da so Bolgari zaplenili dva srbska topa. Ranjenci pripovedujejo, cla so se Bolgari bojevali pocl vodstvom častnikov in cla so tvorili cel polk. Mnogo jih sodi, cla to niso bili četaši, ampak vojaki redne bolgarske vojske. Telefonske in brzojavne zveze z Gevgheli in Solunom so pretrgane.
Sofija, 6. aprila. »Kambana« izjavlja, da ni noben bolgarski častnik ali
vojak prestopil meje. Dokazano je, da so vse dosedanji obmejni spopadi posledica težkoč, ki jih napravljajo srbski obmejni vojaki bežečim macedon-skim Bolgarom. Zadnji spopad je delo tamošnjih lokalnih čet, ki sestoje povečini iz Turkov. Krivda zopet zadene srbsko oblasti, ki plenijo prebivalstvo in je izpostavljajo nevarnosti, cla umre lakoto.
BomDn na vriu grškega posionlšlvo v Sofiji.
Sofija, 6. aprila. (Kor. urad.) »Agence iel2graphiquc Bulgare« poroča: Popolnoma izmišljena so poročila o napadu na tukajšnje grško poslaništvo, kjer da so našli na vrtu bombo. Po napadu v tukajšnji mestni kazini so se našle bombe na raznih točkah v mestu, eno so našli tudi blizu grškega poslaništva, ki jo je vrgla najbrž proč kaka oseba, ki se jo je hotela iznebiti, da se izogne neprijetnostim hišne preiskave. Sodnik, ki mu je bila poverjena preiskava, se je podal nekaj dni po napadu na vrt poslaništva, da se boljše pouči o okol-nosti, kako da je bila bomba odložena. To se je zgodilo že pred enim mescem in z ozirom nato se je skovala bajka o proti grškem poslaništvu naperjeni zaroti.
Grške Cele na bolgarskih nek.
Aiene, 7. aprila. Neka bolgarska četa je prekoračila grško mejo in ogrozila Doi-ran. Grška vlada je odposlala ojačenja.
• Na mori«.
MESECA MARCA IZGUBILA ANGLIJA 33 PARNIKOV.
London, 6. aprila. (Kor. u.) Trgovski urad poroča, da jc bilo meseca marca izgubljenih 33 angleških, parnikov z vsebino 61.383 ton. Med njimi jc bilo torpediranih 26 ladij z 29.449 tonami, ona ladja s 115. tonami jc pa za-vozjla na mino. Izgubilo jc življenje 217 mož. Jadrnic jc izgubljenih 25 z 8110 tonami; 3 med njimi so bile tor-pediranc.
FRANCOSKA BO OBOROŽILA SVOJE TRGOVSKE LADI JE.
Ženeva, 6. aprila. Lyonski listi poročajo, da se hočejo Francozi proti nemškim podmorskim čolnom zavarovati s tem, da oborožijo trgovske ladije. Ker jc moštvo francoske trgovske mornarice vedno služilo v vojni mornarici, bi se dobilo dovolj mož, ki bi znali rabiti male topove na trgovskih ladjah,
»PRINZ SJTEL FRIEDRICH.«
Rotterdam, 7. aprila. »Daily Chro-nicic« poroča, da je nemška pomožna križarka »Frine Eitel Friedrich« uš'a, DVA NEMŠKA PODMORSKA ČOLNA POTOPLJENA?
Nekateri listi zabeležujejo londonska poročila po katerih bi bili Angleži oziroma Francozi pri Dieppe potopili en nemški podmorski čoln, pri Manici pa tudi en nemški podmorski čoln. Poroča se, da so jim razstrelili periskope in iz tega sklepajo, da sta se čolna potopila,
ANGLEŠKA JADRNICA POTOPLJENA.
London, 6. aprila. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Iz Blytha se javlja, da je bila angleška jadrnica »Acantha« včeraj v Severnem morju na višini Longtona torpedi-rana. Posadko, 13 mož, je rešil neki švedski parnik.
ANGLEŠKI PARNIK »NORTHLANDE« TORPEDIRAN.
London, 6. aprila. (Kor. u.) Na višini Beacliy Heada jc bil torpediran
angleški parnik »Northlande«. Moštvo so rešili.
POTOPLJEN ANGLEŠKI PARNIK.
Berlin, 6. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: Angleški parnik »City of Bi emen« je ob severni obali Angleške neki nemški podmorski čoln torpediral in potopil. Dva moža sta utonila, 13 mož se je rešilo.
ANGLEŽI NEVOLJNI NA SVOJO VOJNO MORNARICO.
London, 6. aprila. (Kor. ur.) Mornari« ški dopisnik lista Morningpost« piše: Opustošenja po nemški podmorskih čolnih trajajo z izzivajočo enakomernostjo od Severnega morja do Finisterre. Položaj je nekaj posebnega. Na eni strani nam pripovedujejo, da izvaja angleško bojno brodovje popolno gospodstvo na morju, na drugi strani pa čitamo vsak dan poročila, da smo izgubili v domačih vodah eno ali več ladij. Naše veliko brodovje se nekje nahaja in dejstvo, da obstoja, sili Nemčijo, da izvaja morski rop pod morjem. List nadaljuje: Kaj koristi, če se zgradi ladja, ki stane 11 in po! milijona funtov šterlingov, če ne more ladja na morje izvzemši v veliki daljavi od središča podmorskih čolnov. Če bi bil sovražnik tako uljuden in bi nas povabil na bitko sredi Tihega morja, bi bilo vse lepo. Podmorski čolni in mine so popadle dejansko zdaj naše bojno brodovje med vetrom in vodo in ni misliti, da so li novi elementi le začasni ali pa netehtni. Vprašanje mogoče reši povodno letalo, a lo je bolj godba bodočnosti kakor sedanjosti. Upajmo, da sc vprašanje reši.
Strašni vinarji na morju.
London, 6. aprila. (Kor. ur.) Zentral Nevvs poročajo iz Washingtona: Ob zadnjem viharju jc utonilo na morju 75 mož.
jipoici in najel
Haag, 6. aprila. Times in drugi angleški listi poročajo, da Japonska ni samo odklonila kitajsko zahtevo, da umakne ultimat, ampak je svoje pogoje celo poostvila. Brezdvomno hoče Japonska ta spor rešiti z vojaškimi operacijami.
V pekinških oficijelnih krogih so presenečeni, kitajska armada in ljudstvo pa želita vojske. Tsinglav so Japonci izpre-menili v velikansko zalogo vojnega materijala. Dva oborožena oklopna vlaka stojita tam pripravljena. Po vsem tem, kar sc je zgodilo, sodijo, da Japonci nc bodo podali formelne vojne napovedi.
Demonstracije proti Japoncem v kitajskih provincah trajajo dalje. Številni japonski trgovci so zap-Ii s oje trgovine in zbežali v domovino.
Boji m Kavkozu,
»Daily Telegraph poroča iz Petro« grada, da Rusi v Kavkazu krepko napredujejo. Na ruskem ozemlju ni več skoro nobenih turških čet, ki stoje pri Čorohdalu samo še kaka 2 do 5 km od meje.
Carigrad, 6. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan objavlja sledeči komunike: Na kavka-ški bojni črti jc napadel sovražnik naše prednje straže pri Iškanu blizu meje. Naše čete so po ljutem 18 urnem boju zagnale sovražnika čez mejo. Naše čete so zasedle sovražne vasi v okolici Khosorja in Para-kesa južno od Tauškerta.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO O DARDANELAH.
Carigrad, 6. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Danes in včeraj ni sovražnik proti Dardanelam nič resnega podvzel. Včeraj sta otvorili 2 sovražni oklopnici ogenj na naše baterije ob vhodu v Dardanele; izstrelili sta 300 granat ne da bi bili dosegli kak uspeh. Nasprotno so dognali naši opazovalci, da so zadele kroglje naših baterij eno sovražno oklopnico in en torpedni rušilec. Na ostalih bojiščih ni no-benih posebnih izprememb.
TURKI UTRJUJEJO ODRIN.
Iz Sofije poroča N. R. Courant«, da Turki zbirajo v okolici Odrina vojaštvo in postavljajo topove na utrdbe. Sodi se, da jc to varnostna odredba proti morebitnemu nastopu Bolgarije. Isti. list poroča, da jc bil Goltz -paša pooblaščen, da v imenu Tu rčije ponudi Bolgariji mejo Enos-Midia če ta ostane nevtralna.
ZADNJE ANGLEŠKE IZGUBE PRED DARDANELAMI.
Atene, 7. aprila. Journal of Tenedos« navaja izgube zaveznikov pri zadnjem napadu na Dardanele. Tri oklopne križance jn.? tprpedovki so se potopile, 4 oklopne križaricc so težko poškodovane.
11 PREVOZNIH LADIJ POTOPLJENIH.
Carigrad, 6. aprila. V Pireju je trospo-razum nakupil ladje za izkrcanje. Parnik' -Andros, ki jc last neke grške družbe, bi
Ruske čete v Karpatih.
moral, kakor izve »Tanin«, te ladje spraviti v Mudros, pristanišče otoka Lemnos, Sredi Egejskega morja je pa nastal silen vihar. 11 od 12 ladij z 39 možmi se je potopilo.
ZAVEZNIŠKE ČETE NA OTOKU LEMNOS.
Atene, 6. aprila. »Simaea« poroča, da je na otoku Lemnos 16 do 17 tisoč mož angleško-francoskih čet. Od teh jih je 7 do 8 tisoč v Mudrosu, ostali so na ladjah, ker jih na otok ni mogoče več spravili.
DARDANELE BODO STALE ŠE VELIKO ŽRTEV.
Berolin, B. aprila. Dopisnik »Tirnega« na Mytilenah pripravlja javnost na to, da bodo Dardanele stale še velike žrtve. Turške postojanke so na obeh bregovih silovito ojačene. Turški topovi sc nahajajo v sijajnih postojankah in so jim poslali veliko streljiva. Topovi so tako razvrščeni, da jih kroglje z ladij ne morejo zadeti, kljub temu pa upajo zavezniki, da izvedejo akcijo.
TURKI FOBILI 1800 FRANCOZOV IN ANGLEŽEV.
Berolin, 6. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: »Giornale de Italia« poroča: Zavezniki so izkrcali na azijskem bregu Dardanel 1800 mož. Turki so to četo napadli in pobili vseh 1800 mož.
IZJAVA GRŠKE VLADE.
Atene, 6. aprila. (Kor. u.) »Agence Athene«: Tiskovni urad objavlja naslednji komunike: Glede na dogodke, ki so se dogodili po nastopu sedanje vlade, izjavlja ta, da kralj ni nikdar privolil, da bi se uvedla pogajanja radi odstopa grškega ozemlja, ker ni nikdar odobril tozadevne predloge. Vlada se čuti dolžno, da to objavi vsled zadnjih informacij, ki jih jc Venizelos poslal listom.
Ilalljo.
ITALIJANSKI GENERALNI ŠTAB.
Rim, 6. aprila. General Porro je imenovan za drugega načelnika generalnega štaba.
KRALJEVA PREPOVED.
Rim, 6. aprila. »Frkf. Ztg.« poroča: Kraijev odlok prepoveduje prodajati ali izposojati tujcem ladije in plavajoč materi-jal.
RUSIJA GROZI ITALIJI.
Petrograd, 6. aprila. :>Ruskoe Slovo« grozi Italiji in Rumuniji, če ne opustita nevtralnosti in nastopite na strani entente, sicer bodo zavezniške čete Italijo takoj izstradale, Rumunijo pa ruske čete preplavile.
TIBERA ZOPET PRESTOPILA BREGOVE.
Rim, 6. aprila. Tibera je v Vignale zo-^et prestopila bregove. Oviran je zato promet železnic.
Hesen položaj m PorliplsKein.
Kodanj, 6. aprila. Brzojavke iz Madrida opisujejo položaj na Portugalskem zelo kritično. Po celi Portugalski so razširjene revolucijske zarote, ki hočejo strmoglaviti republikansko vlado. Portugalski listi od-kritko napovedujejo, da lahko izbruhne revolucija vsak trenutek. Živil v Portugalski zelo primanjkuje.
Madrid, 7. aprila. V Braganzi, C-liavezu in Bragi so portugalski roja-listi proglasili republiko.
i
London, 6. aprila. (K. u.) »Times« poročajo iz Lizbone: Resni izgredi so izbruhnili v Coimbri med procesijo na veliki petek. Izgrede je povzročila neka skupina voditeljev demokratov zbrana v neki lekarni, ki je psovala vernike. Med izgredi se je tudi streljalo. S strehe lekarne so vrgli 5 bomb, ki so ubile 5 oseb. Hazljučeni ljudje so opustošili lekarno in lekarnarjevo stanovanje.
Slavke no Angleškem.
London, 6. aprila. 'Kor. u.) V Li-cerpoolu je med 2000 pristaniškimi delavci, ki so pričeli stavkati v netek, pričelo zopet delati 500. V okrajih Bir-mingham in \Yalsall jc izjavilo 3000 usnjarskih delavcev, da v sredo ne pridejo več na delo, če jim ne zvišajo plač. V navedenih okrajih izdelujejo večino usnjarskih izdelkov za novo armado.
Boji m zioHti.
Nemško uradno poročilo,
Hudi francoski napadi med rekama Maas in Mosei.
Berlin, 6. aprila. Veliki glavni stan: Francozi so od včeraj med rekama Maas
in Mosel posebno delavni. Z močnimi silami in številno artiljerijo so napadli severovzhodno, vzhodno in jugovzhodno od Verduna kakor tudi pri Ailly, Apremontu, Flirey in severozahodno od Pont-a-Mous-sona.
Severovzhodno in vzhodno od Verduna se napadi v našem ognju sploh niso razvili. Jugovzhodno od Verduna smo jih odbili. Na vzhodnem robu višin ob reki Maas sc je sovražniku posrečilo, da se je v malem delu našega prVega jarka mimogrede ustalil. Tudi tu smo ga ponoči vrgli nazaj.
Boj pri Ailly in Apremontu se je vršil tekom noči brez vsakega uspeha za sovražnika. Ljuto se je bojevalo v okolici Flireya. Več francoskih napadov je bilo odbitih.
Zahodno od gozda Pretre se je izjalovil močan napad severno od ceste Fli-rey—Pont-a-Mousson.
Kljub težkim izgubam, ki jih je imel sovražnik v teh bojih, je vsled ponoyne razdelitve sil pričakovati, da bo tu svoje napade nadaljeval, ker se je popolna brez-uspešnost njegovih naporov v Champagni jasno pokazala.
Najvišje vojno vodstvo.
Francoska uradna poročila,
Bariz, 6. aprila. Uradno poročilo izdano 3. t. m. popoldne izvaja: V ozemlju Somme pri La Boisele in Dompiere se nadaljuje podzemski boj s podkopi za nas uspešno, Število ujetnikov v Priestergozdu severno zahodno od Pont-a-Moussona od 30. marca do 1. aprila presega 200, med njimi 6 častnikov. 3. t. m. je bilo izstreljeno neko nemško letalo, ki je pravkar metalo bombe na Reims; ko se je izpustilo na zemljo, je pričelo goreti. Oba letalca sta bila neranjena ujeta.
Poročilo ob 11. uri zvečer: V Dom-pierre južno zahodno od Peronne napreduje kopanje naših podzemeljskih podko-pov. Pri Lassignyju so poizkušali Nemci prodreti, a jih je takoj ustavil naš ogenj, ko so zapustili strelske jarke. V zgornji Alza-ciji v ozemlju Oberburnhaupt smo odbili dva nemška napada.
Uradno poročilo dne 4. aprila: Dan je na celi bojni črti potekel mirno izvzemši v ozemlju Woewre, kjer trajno napredujemo. Tam smo zavzeli Regnieville, 2 in pol km zahodno od Fayenhaye, ki smo je zasedli 1, aprila.
Generalni polkovnik pl, Kluck.
Berlin, 6. aprila. Rana generalnega polkovnika pl. Klucka se ugodno celi.
Bero"in, 7. aprila. (Kor. u.) Generalnemu polkovniku pl. Klucke je podeljen red Pour le merite.
»Lokalanzeigerjev« poročevalec v Parizu aretiran.
Pariz, 6, aprila. (Kor. urad.) Glasom »Matina« je bil dopisnik berolinskega » Lo-kalanzeigerja«, Behrens, po rodu Švicar, radi nekega članka o Zeppelinovem poletu čez Pariz v Parizu aretiran.
Francoski letalec pomotoma pristal na švicarskem ozemiju.
Bern, 6. aprila. (Kor. urad.) Francoski letalec, ki se je pri Pruntrutu spustil na tla, je prišel v dveh etapah iz Pariza. Najbrže je imel pomnožiti zračno brodovje v Alzaciji, a je v megli zašel. Voditelj letala je reko Aliaine zamenjal z Doubsom, Ko se je spuščal na tla, je menil, da vidi francoske vojake. Zmočili so ga modri plašči, Z nemškimi letalci in nemškimi letali francoski letalec sploh ni prišel v dotiko. Zrakoplov je preletel Ajoie in zlasti Pruntrut. Ko je letel čez švicarsko mejo pri Facyju, so ga švicarske čete obstreljevale. Predno jc pristal, je letalec sežgal vse listine. Letalo nosi črki M. F. (Moriš Farman) Nr, 361,
Angleži obstreljevali Sluis,
Amsterdam, 6. aprila. (Kor. ur.) List »Tijd« poroča iz Sluisa: Včeraj je bilo cel dan videti angleške vojne ladje. Nemci so poizvedovali z letali. Ob pol 6. zvečer sta dva križarja otvorila ogenj proti luki, in kakor se zdi, tudi proti tovarni za koks, a oddala sta le nekaj strelov. Nemci so z obrežnih baterij eno uro srdito streljali,
30.000 Angležinj prevzelo dela za armado.
London, G. aprila. (Kor. u.) V soboto sc je vpisalo v sezname 30.000 žensk, ki so pripravljene, da prevzamejo delo med vojsko. Društvo trgovskih uslužbencev jc na nedeljskem shodu v Man-chestru protestiralo, ker jih delodajalci nadomeščajo s cenenimi ženskimi delavskimi močmi.
Srbski dan na Francoskem.
Na Francoskem se je vršil »srbski dan". V vseh nižjih, srednjih in višjih šolah
so bila predavanja o Srbih.
Razno poročilo.
NADVOJVODA JOŽEF FERDINAND. O SPOMENIKU RAJNEMU LINŠKE-MU ŠKOFU.
Dunaj, G. aprila (Kor. u.) Glede na odredbo Njegovega Veličanstva cesar-
ja, naj se vsled izpolnjevanja dolžnosti velezaslužnemu nižjeavstrijskemu višjemu duhovnemu pastirju postavi spomenik v linški stolici, jo pisal poyelj-nik četrte armade, nadvojvoda Jožef Ferdinand, nižjeavstrijskemu deželnemu glavarju, papežemu hišnemu pre-latu monsignoru Hauserju sledeče pismo: »Ljubi monsignor Hauser! Z naj-iskrenejšo zahvalo sem sprejel danes spominsko liste povsod tako zelo spoštovanem in priljubljenem škofu Rudolfu. Prav posebno se Vaši milosti zahvaljujem zato, ker mi to kaže, da so moje posebno spoštovanje za tega odličnega duhovnika in plemenitega človeka povsod doznali. Osobito me še veseli, da se rajniku z Najvišje strani še po smrti izraža prizna je, ki bo v vseh časih priča junaštva tega gorečega domoljuba in hrabrega boritelja. Vaša milost bodi o moji trajni naklonjenosti lepi Zgornji Avstriji uverjena in Vas najprisrčneje pozdravlja Vaš najuda-nejši nadvojvoda Jožef Ferdinand.
GIBANJE ZA SIBIRSKO REPUBLIKO?
Nekateri listi priobčujejo poročila, da se je med Sibirci in Tatari počelo gibanje za sibirsko republiko. V raznih mestih Sibirije da se je prebivalstvo uprlo poklicom. Že meseca avgusta da so Rusi v Barnaulu obesili za kazen na stotine meščanov in polovico mesta uničili.
ANGLEŠKI ŠKOF ZA NEMŠKE UJETNIKE.
Rotterdam, 7. aprila. Škof v Bir-minghamu je protestiral v pastirskem listu proti Greyu. Škof zahteva, da se s posadko nemških podmorskih čolnov postopa dostojno.
UBIT ČEŠKI IGRALEC.
Praga, 7. aprila. Člana češkega narodnega gledališča Papirnika jc ubila mramornata plošča, ki je v palači Korona padla nanj.
RABA KRUHA ZA ČIŠČENJE TAPET PREPOVEDANA.
Dunaj. (Kor. u.) »Wiener Zeitung« objavlja naredboi notranjega ministrstva v sporazumu s trgovskim ministrstvom z dne 6. aprila 1915, tičočo so prepovedi za rabo kruha pri čiščenju tapet in podov.
IZREDNE DOLOČBE ZA PATENTE VOJAŠKIH OSEB.
Dunaj. (Kor. u.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za javna dela v sporazumu s finančnim/ trgovskim in justičnim ministrstvom z dne L aprila 1915 o zajamčeni vzajemnosti v Nemčiji glede izrednih določb na polju patentov v korist vojaškim osebam.
SAMOUMOR VOJNEGA POROČEVALCA BARONA BINDER-KRIEGEL-STEINA,
O smrti znanega potopisca in vojaškega pisatelja barona Binderja-Kriegel-steina, ki se je vrnil iz Mehike in se podal takoj na severno bojišče, poroča »Neues Wiener Yournal, da je bil baron navzoč 17, m. m., ko se je razvijala neka divizija. Obnašal se je zelo čudno in nekega nadporočnika prosil, naj ga nc pusti samega. Radi boja niso mogli paziti nanj in ga izročiti zdravniku kar je potegnil samokres in se je ustrelil s klicem; Nisem vohun! Nisem vohun!
EKSPLOZIJA V NOBELOVI TVORNICI.
London, 6. aprila. (Kor. u.) V nekem postranskem poslopju Nobelovo tvornice za eksplozivne snovi v Ardee so bile po lieki eksploziji ubiti 3 delavci. Postransko poslopje je uničeno, uničen je tudi del tvornice.
NIZOZEMSKA PROTI ZLORABI NEVTRALNIH ZASTAV.
London, 6. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Washingtona: Nizozemska vlada je obvestila vlado Združenih držav, da ne dovoli nobeni tuji ladji, ki bi izrabljala nizozemsko zastavo, voziti po nizozemskih vodah.
MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRI-ŽA V ŽENEVI NI IZDAL NOBENE ŠTA-TISTIKE O VOJNIH RANJENCIH IN UJETNIKIH, Berlin, 6. aprila. (Kor. ur.) Mednarodni odbor Rdečega riža v Ženevi prosi Wolf-fov urad, da priobči njegovo izjavo, da nima z listo o ranjencih vseh vojujočih se držav, ki so jo nedavno priobčili časopisi in ki bi naj jo bil sestavil Rdeči križ v Ženevi, kratko in malo ničesar opraviti in da ni še nikoli objavil podatkov o izgubah, celo ne o vojnih ujetnikih.
Dnevne novice.
H- Avdijenca maršala Goltza pri na-
šem cesarju. Maršal Goltz paša je, kakor poroča »N. Fr. Presse«, obiskal naš glavni stan, nato se je peljal skozi Dunaj v Carigrad. Na velikonočno nedeljo ob 1. popoldne je maršala Goltz pašo sprejel naš cesar v avdijenci. O avdijeci je izjavil maršal Goltz paša: Cesar me je naravnost presenetil, tako je bil o vsem poučen. Znani mu niso le vsi dogodki na osrednjem evropskem, marveč tudi na našem (turškem) bojišču. Govoril sem ž njim najpodrob-nejše o vseh dogodkih na turškem bojišču. Cesarjevo razpoloženje je bilo resno, a trdno in zaupljivo, da, zelo zaupljivo.
+ Odlikovanja. Najvišje pohvalno pri* znanje je dobil dr. Živko Lapajne, 27. dom. pp. in poročnik istega polka Franc Pleško, Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo jc bil podeljen stotniku 11. dom. pešpolka Karlu Dolenc, doma iz Slapa pri Vipavi in podpolkovniku 2. dom, pp. Henriku Kutschera.
+ Izvršilni odbor češke socialne de» mokracije je sklenil, da glede na vojsko opusti običajno proslavo 1. majnika,
—	Dr Baernreither opusti politiko. Znani politik in dober poznavalec osobito bosenskih razmer, bivši minister in član gosposke zbornice dr. pl. Baernreither praznuje 12. t. m. svojo sedemdesetletnico. »Union« poroča, da namerava ob tej priliki dr. pl. Baernreither opustiti politiko.
—	Dr. Oskar Simony skočil iz drugega nadstropja in se ubi!. C. kr. ko-respondenčni urad poroča G. t. m. z Dunaja: Upokojeni profesor visoke kmetijske šole dr. Oskar Simony je skočil, najbrže se mu je omračil um, danes iz okna svojega v drugem nadstropju se nahajajočega stanovanja na vrt in jc obležal mrtev. Profesor dr. Si-mony jc bil na glasu kot matematik in je objavil veliko matematičnih in fizičnih del.
—	Umrl je v Vipavi na veliko soboto zjutraj absolvirani trgovski akademik Franc Š t a j e r. Vzela ga je bolezen slovenskega študenta. Pokojnik je bil blaga in plemenita duša, ki je nekaj dni pred smrtjo rekel, da čc mu ljubi Bog zdravje da, hoče vse prazne misli zagnaii iz sebe in z veseljem v Bogu živeti in delati. Po študijah, ki jih je dovršil v Kolinu na Nemškem, je zadnji dve leti živel v Ljubljani, Pred smrtjo je ponovil svojo željo, da bi še enkrat rad videl svojo rojstno Vipavo v prvi pomladi. Sestra Minka ga je spremila v dolino na južno stran in tam se mu je izpolnila zadnja želja, da je našel svoj skromni dom doma. Duši, ki je v praznikih vstajenja odšla iz doline solz, daj dobri Bog večni mir in pokoj, telesnim ostankom pa lahko žemljico. N. v m. p.!
—	Izprememba v vodstvu zagrebške policije. Iz poučenih zagrebških krogov se javlja, da je na čelu zagrebške policije v kratkem pričakovati izpremembe, ki sledi sedanjemu provizoriju. Vladnemu tajniku in dosedanjemu tajniku bana Škerleca dr. Jakobyju se je poverilo vodstvo policijskega ravnateljstva, dosedanji policijski šef pl. Mraovič pa je nastopil dopust iz zdravstvenih ozirov, s katerega se najbrže ne vrne več na svoje dosedanje mesto,
—	Oče in sin na isti bolniški postelji. Včeraj smo poročali, da je prispel v Ljubljano poveljnik domačega 17. pešpolka baron Stillfried. »Reichspost« je te dni prinesla zanimivo dogodbo, ki se je zgodila v lakoimenovanem »Josefstockl-u« v palači
04836334
Augarten na Dunaju. Poveljnik 17. pešpolka baron Stillfried je bil v septembru na čelu svojega hrabrega polka težko ranjen in takega so prinesli v imenovano palačo na Dunaj. Med okrevanjem je polkovnik večkrat rekel, da že dolgo ničesar ne ve o svojem sinu Riidjgerju, kar ga zelo skrbi. Polkovnik je ozdravil in se je vrnil na bojišče. Slučaj pa je nanesel, da je sin, katerega je oče že imel za izgubljenega, ki je kot praporščak odšel v vojsko in bil vsled hrabrosti povišan v poročnika, prišel tudi ranjen v palačo Augarten. Tam so mladega oficirja položili v isto posteljo in mu povedali, kaj je rekel oče. Sedaj je tudi mladi baron ozdravil in odšel k očetu na bojno polje, kjer se bosta snidla oče in sin.
—	Redek slučaj smrti. Dne 14, in 15. /narca sta umrla drug za drugim Jurij Černe, po domače Kovač z Dobrave blejske, in njegova žena Katarina roj. Vovk z Vrbe Ribčeva, nečakinja našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Oba je pobrala huda pljučnica. Ležala sta skupaj na mrtvaškem odru in bila pokopana drug poleg drugega na dobravskem pokopališču, kjer počiva v miru tudi sestra pesnikova Katarina. Oba sta bila zgledna zakonska, zvesta si v življenju in smrti. Za njima žalujejo poleg drugih domačih trije sinovi vojaki v vojski in najmlajši sin vlč, g. Jakob Černe, župnik v Sheboyganu v Ameriki, ki je še lansko leto obiskal svoja roditelja na domu. Glede tega redkega žalostnega dogodka veljajo pač višjepastirske besede letošnjega postnega lista: Mladi v vojski padajo, stari pa doma žalosti umirajo.
—	Ranjen je bil v Karpatih rezervni nadporočnik Josip Melink, evidenčni nad-geometer na Dunaju, navdušen Slovenec in velik podpornik slovenskih visokošol-cev. Sedaj se zdravi v Budimpešti.
—	Majdičev mlin v Kranju je tvrdka ustavila, ker ne dobi žita. Delavstvo je brez dela, a je podpirajo.
—	Steklo sc podraži za 10 odstotkov.
—	Pobegli ruski vojaki zopet ujeti. Iz Trbiža se poroča: Na velikonočno nedeljo so v Dovjem prijeli tri ubegle ruske ujetnike. Brez denarja in živil so pribežali čez zasnežene gorske prelaze in dospeli čez podkorensko sedlo v Rateče in odtod na Dovje, odkoder so nameravali pobegniti v Italijo. Lakota jih je prisilila, da so na Dovjem stopili v neko gostilno in z znamenji prosili jedi. Gostilničarju so se pri-šleci zdeli sumljivi — čez rusko vojaško obleko so imeli oblečene oguljene civilne suknje — ter je obvestil črnovojniško stražo. Mlada krepka trojica je bila aretirana in izročena štacijskemu poveljstvu v Trbižu, Prepeljejo jih v ujetniški tabor v Knittelfeldu.
—	Dela za razširjenje kolodvora v Zalogu je dobila neka mažarska tvrdka. Pri zgradbi delajo ruski ujetniki, za katere je ta tvrdka prevzela tudi prehranitev.
—	Umrl je v Gorici po dolgem bole-hanju gosp, Ninus Ivančič, sin pok, c. kr. notarja in deželnega poslanca v Tolminu.
—	Iz seznama izgub št. 153. Poročnik Klasing Ernest, 29. črnovoj. maršbat., iz Trsta, ranjen; poročnik Perovšek Josip, 29, črnovoj. maršbat-, ranjen,
Mihelič Franc, 29. črnovoj. maršbat,, iz Kočevja, mrtev; Brajdih, 9, polj, top. p., ranjen; Lotritsch Vinko, 9. polj, top. p., ranjen; Bezjak Ignacij, 3, polj. havb. p., ranjen, Cmok Ivan, 7. lov. bat., ujet; Grden Ivan, 7. lov. bat,, iz Novega mesta, ujet; Koritnik Josip, 7, lov. bat,, ujet; Lisec Josip, 7, lov. bat., iz Krškega, ujeti Lobe Ivan, 7. lov. bat., iz Kočevja, ujet; Podgoršek Simon, 7. lov. bat., ujet; Žabkar Franc, 7, lov, bat,, iz Krškega, ujet; Baselli Oskar, 20, lov. bat,, ranjen; Antončič Josip, 20. lov, bat., ujet; Benčič Josip, 20. lov, bat,, ujet,
—	Umrla je v Gorici v visoki starosti 80 let gospa Pavla vdova R u b i j a, rojena Sartori.
—	Zaročil se jc gosp, Josip Podgoršek, gostilničar in veleposestnik v Št. Juriju ob južni železnici, z gdčno, Minko Kukovič, vulgo Šusterič iz Teharjev. — Čestitamo!
—	Razredna loterija. 5000 kron je zadela štev. 100.878.
—	Za preureditev kolodvora na postaji Zalog proge Dunaj—Trst je razpisan političen obhod na četrtek, 15. aprila ob 9. uri dopoldne na postaji Zalog,
—	Umrl je v Celju vpok, mestni učitelj g. M, Kresnik v starosti 69 let. — V Mariboru pa je umrl vojak 26, pešpolka Simon Kvas,
—	Županstva, pozor! Dne 10, svečana 1864. leta v Zeltwegu rojeni in v Irding na Štajerskem pristojni Konrad Feichter se potepa brez dela po tostranski državni polovici ter izvablja pri županstvih na račun svoje domače občine podpore. Županstva se opozarjajo, da z navedencem obravnavajo po odgonskem zakonu ter da mu, ako ni skrajne potrebe, nc izplačujejo na račun njegove občine nikakih podpor.
—	Zanimivo odkritje v Ogleju. Listi poročajo, da so zadnji čas pri izkopavanju starin v Ogleju odkrili bajni »zlati vodnjak«, o katerem se pripoveduje, da je Atila, ko je oplenil in porušil Oglej, zakopal v njem zlato in drage kamne, ki iih je
bil naplenil v mestu, Zgradba odkritega ' vodnjaka odgovarja načinu, po katerem so Rimljani za časa Atile gradili vodnjake. V velikem tednu so izkopavanje prekinili, a bodo sedaj takoj kopali dalje. Pričakuje se velikih najdb. Kopanje je zelo težavno, ker je valjčasti vodnjak jako ozek. Kakor znano, je Atila razdejal Oglej leta 452,
—	Bedasta »šala«, Ajdovščina 1. aprila 1915. Danes okoli 2 popoldne je nekdo razstrelil na Lavričevem trgu papirnato bombe. Močan strel je privabil na trg veliko mrežico ljudi, ki so prestrašeni gledali v zrak ako ni morda kak sovražni letalec vrgJ bombo na trg. Mislimo da so take neumne burke v teh resnih časih neurnesine in se na tak način ne pošilja itak zbegano ljudstvo v april. Poklicane oblasti naj bi resno postopale proti takim bedastim šalam.
—	Za mesarje. Dne 12. aprila, v ponedeljek, bo prignal Iv. Kulavic iz Podgrada par prav lepih pitanih volov, težkih čez 1800 kilogramov, v Novo mesto na prodaj na semenj.
—	Žrebanje turških srečk. Glavni dobitek 400.000 kron je zadela številka 1,892.425, drugi dobitek 30.000 kron številka 601.586. Po 10.000 kron sta zadeli srečki štev. 28.667 in štev. 511.144.
—	Pridiga za gluhe v Berlina. Iz Berlina se poroča: V berlinski betle-hemski cerkvi je bila služba božja, pri kateri so uporabljali več električnih mikrofonov za one vojake, ki slabo slišijo. Dočim je duhovnik Scheffer stoječ neposredno pred električnim mikrofonom v njega govoril, so gluhi vojaki poslušali pridigo in so mogli vsako besedo točno in razločno slišati. Ker se je ta prvi poskus posrečil, je bila na Cvetno nedeljo zopet služba božja za gluhe vojake.
— Strašna rodbinska žaloigra v Pragi, Posestnik Ladislav Schlogel je pred leti poročil neko revno dekle. Žena mu je povila dvoje otrok. Sorodniki so pa Schlo-gelna tako šuntali proti ženi, da jo je zapustil. Žena je izvedela, da je mož zbolel na pljučih. Podala se je k njemu. Mož in žena sta se spravila; a te dni je Schlogel z železom ženo tako ranil, da je umrla. Ko se je pred smrtjo rajnica nekoliko zavedla, je še zašepetala: »Dobro se imejte! Ne vidim vas več. Tako sem Vas ljubila.« Ni znano, zakaj da je Schlogel ubil svojo ženo.
Ogrski državni zbor sklican.
Budimpešta, 7. aprila. (Kor. urad.) Ogrski dopisni urad poroča: Ministrski predsednik grof Tisza je obvestil predsedstvo zbornice, da je' Njegovo Veličanstvo na njegov predlog sklicalo ogrski državni zbor na 19. aprila.
Ljubljanske novice.
lj Umrla je sinoči po dolgi, zelo mučni bolezni v starosti 63 let gospa Ana B a -h a r. Pogreb se vrši jutri v četrtek ob 5. uri popoldne iz hiše Kapiteljska ulica 11 na pokopališče pri Sv. Križu. Blaga pokoj-nica počivaj v miru!
lj Vojak samomorilec. Včeraj ob 1 ^12. dopoldne je skočil iz drugega nadstropja deželnobrambne vojašnice na zdravljenju v bolnišnici se nahajajoči Josip Plaud-s t e i n e r na dvorišče in bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali v garnizijsko bolnico, Kolikor je znano je bil samomorilec duševno zmešan.
lj Najden neznan vojak utopljenec. Predvčerajšnjim so potegnili v Vevčah iz Ljubljanice utopljenca-vojaka, ki je pred šestimi tedni pred cukrarno skočil v vodo in utonil. Imena njegovega takrat ni vedel nihče in je nam tudi sedaj neznano,
— Umrli so v Ljubljani: Ana Fobes, žena stroliovnika državne železnice, 55 let. — Jakob Levičnik, tovarniški delavec, 57 let. — Robert Albert Janežič, hlapčev sin, 4 leta, — Helena Breskvar, hči gostilničarja in posestnika, 11 mesecev.
lj Sod 180 kg olja za mažo strojev je bil ukraden z dvorišča nekega tukajšnjega hotela. Zaprli so kurjača, ki so ga že izročili deželnemu sodišču,
l bojišča v KflFpaliU.
piše svojim staršem dne 25, marca 1915 Janez Ribnikar iz Sničnega, župnije Križ pri Tržiču, Od začetka vojske je v boju pri 7, lovskem bataljonu, 3. komp., povišan je bil za narednika. Ves čas jc zdrav, piše pa:
»Tukaj je še sneg in vreme tudi ni nič
prijazno. Držimo se že dva meseca v gozdovih med volkovi in divjimi prašiči. Čudno se mi zdi, da sem še zdrav, ker že toliko časa nisem bil v kaki hiši, da bi se ogrel in posušil in enkrat brez skrbi na-spal. V osmih mesecih še nisem nikdar slečen spal, vedno napravljen. Potem lahko sami vidite, kako sc človek odpočije, ko spi večinoma pod milim nebom, včasih še v snegu ali v blatu in imam smrekove ali pa brinjeve veje pod seboj.
Kadar imam slamo, pa mislim, da sem že gospod. In kadar pridem v kakšno vas med ljudi, se mi kar čudno zdi. In drugače mi gre še dosti dobro. Jesti, če je le mogoče, da nam pripeljejo ali pa prinesejo, dobimo, tako da jesti imamo do zdaj prav dosti in tudi vino in rum dobimo včasih, da lažje zdržimo zaradi mraza. Pa zdaj se bliža spomlad in gorkota, mislim da bo boljše, kakor je bilo do zdaj... To Vam pišem v strelnem jarku, ko grmijo topovi in puške in krogle žvižgajo čez glavo. Z Bogom!«
z južnega bolita.
Črnovojniški rezervist Matija K* piše z južnega bojišča med drugim sledeče:
Od začetka januarja smo imeli zelo malo dela, le Črnogorce, ki so postali precej živahni, smo imeli držati v šahu. Mnogo je bilo temu krivo tudi vreme, ki je bilo do zadnjega zelo viharno. Med tem časom so se Črnogorci očividno nekoliko odpočili in so pričeli nastopati z večjim pritiskom. Koncem februarja je bilo že več hudih spopadov. Pri neki priliki, ko so Črnogorci prodirali, jih je obšel nek naš konjeniški oddelek in jim prišel za hrbet. Razvil se je izredno hud boj, posebno, ker so se naši jezdeci takoj zakopali in so se mogli toliko časa držati, da so došli naši lovci. Samo s skrajnim naporom so se mogli Črnogorci prebiti, pustili so pa v naših rokah 2 francoski strojni puški in 18 voz s provi-jantom in municijo. Tudi na Lovčenu so Črnogorci postali nemirni. Že nekaj tednov se ponovno vrše silne kanonade in so naperjene posebno na utrdbi Mamula in Punta d' Ostro,
Iz srbskega ujetništva.
Rezervni Črnovojnik Kajrol Fl. iz Maribora je te dni pisal domov med drugim iz Skoplja:
V Skoplju bivam že od sredo decembra; do konca januarja sem bil precej bolan. Ozdravel sem predvsem zato, ker se je zavzela za nas žena nekega četaša, ki nam skrbno streže, a se obnaša proti nam tako, da še ni iz-pregovorila z nobenim niti dvajset besedi. Odkar sem zdrav, moram delati z drugimi ujetniki. Gradimo večinoma utrdbe proti albanskim goram, a delamo tudi na polju. Zemlja je izvrstna, lahko se obdeluje, dasi je orodje zelo priprosto. Življenje se tu redno razvija, le kadar dospejo iz Francije in iz Anglije pošiljatve, je t%oti živahno- kar se redno ponavlja.
Nekaj časa je razsajala med nami tucli kolera in legar, a obe bolezni sta tu že skoraj popolnoma ugasnile, ker je tukajšnje maloštevilno prebivalstvo zelo snažno izvzemši ju-dov, ki so tako nesnažni, da smatrajo za kazen, če moramo iti mimo smrdljivih judovskih hiš in mestnih delov. Z nami ujetniki občujejo resno, redkobesedno ali pa govore tako, da se to lahko vsakemu zgodi. O vojski izvejo nekaj le tisti, ki razumejo srbsko ali francosko. Srbsko jih med nami_veliko razume, francosko pa malo. Če dobimo v roke kak časopis, ga prečitamo, prestavljamo in odštejemo od vsebine gotove odstotke. Če bi le dnevi tu hitreje potekali! Vsak dan se nam huje toži po domu. Ujeti smo tu Nemci, Čehi, Ogri, Hrvati in tudi šest Slovencev iz zgornje Savinske doline, a se prav dobro razumemo mod seboj.
iz vojne.
Devica iz Sibirije.
Angleški listi prinašajo iz Petrograda vest, da se je pri ruskih četah pojavila Devica Orleanska. Rodila se je v Sibiriji ter bi zaslužila, da se jo imenuje sibirska devica. Piše se Ljudmila Ogovrev in trdi, da se ji je prikazal sveti Jurij ter ji naložil, da reši sedanji vojni vozel. Odšla je iz svojega rojstnega mesta s sedmimi rub-lji v žepu in je šla peš tja do poljskega bojišča, Hodila je tri mesece največ peš, samo včasih se ji je posrečilo, da se je utiho-tapila v kakšen tovorni vlak in da je tako neopažena prevozila kos poti. Povsod, kamor je prišla, jc pripovedovala o svojem velikem poslanstvu in čeprav jo je večina zasmehovala, so se vendar našli tudi ljudje, ki so ii verjeli in jo denarno podpirali.
Ko je prišla v Moskvo, je bilo prvo delo, da odreže svoje lase in da kupi od nekega ranjenega vojaka vojaško uniformo. Tako je prišla v Varšavo, kjer se je pridružila neki četi, ki se je vračala iz bolnišnice zopet na fronto. Nobeden jo ni spoznal. Na fronti se je ona prav tako borila, ka« kor drugi vojaki. Pri Rawki, ob priliki ne« kega močnega napada, je tako divje dr« vila naprej, da je bila ujeta. Pozneje je iz ujetništva ušla ter se vrnila k Rusom.
Kuhinja, v kateri se jed ne prižge.
V ruski-japonski vojski so uvedU sedanje vojne kuhinje. Sploh je rusko« japonska vojna dala pravec tudi sedanji moderni vojni. V rusko-japonski vojni že so med počitkom ali že tudi med bojem razdeljevali hrano vojakom. Uprava nemške armade je razpisala oktobra 1. 1905. tekmovanje za nabavo vojnih kuhinj. Vzorci so morali biti tako lahki, da bi bili lahko sledili četam kjerkoli, a odločili se še takrat niso.
Drugo tekmovanje so razpisali av» gusta leta 1906. Uvedli so kuhinjo, ki se lahko vozi s konji tudi v najtežavnejšem ozemlju.
Vojna kuhinja je sestavljena iz prednjega in zadnjega dela voza. Vj omari je spravljenih 200 železnih porcij, v nepremočljivi vreči vozijo 20 kg ovsa. Za naslanjačem sc nahaja žaga; teleč-njake kuharjev pritrde z jermeni. Kuhinjski voz vozi tudi desko za sekanje mesa. Kotel, v katerem se kuha, se nahaja na zadnjem delu voza. Sprednji in zadnji del voza se lahko vedno ločita. Kotel za kuhanje jedi obsega 200, za kuhanje kave pa 70 litrov. Kuhajo z glicerinom ali z zavrelim oljem, tako da se plamen ne dotika kotljcv. Voz vozi tudi druge kuhinjske priprave. Čo se kotel ne odpre, so jedi šc po 8 urah tople do 60 stopinj. V. teh kotlih so no prižge nobena jed.
Sleparije pri vojaški Mml
Podkupovanje v aferi goljufije z blagom, — Stražnik posreduje korespondenco are« tiranih, — Aretiranci se medsebojno podkupujejo. — S pavolo šivane vojaške obleke.
V aferi velike goljufije z blagom je pri« šla na dan nova epizoda, ki jc znatno upli-vala na zaslišanje obtoženih trgovcev ter je vzbudila povsodi veliko odobravanje. Redarstvo je včeraj izdalo, kakor to poroča »Az Ujsag« sledeče poročilo: »Policija je aretirala stražnika Gabrijela Eleka, starega 43 let, ki je rojen v Sarkadu, ter ga suspendirala. Imenovani stražnik jc moral stražiti aretirance. Svojo dolžnost je pa slabo izpolnjeval, večkrat je celo svojo službo zlorabil in je nekim aretirancem dajal podatke o zasliševanju in je s tem omogočil, da so si mogli aretiranci med preiskavo; medsebojno dopisovati. V pismih, ki jih je stražnik prenašal med aretiranci, se niso nahajale samo privatne stvari, ampak tudi vsebina njihovih zaslišanj. Policija je prišla še o pravem času na sled manipulaciji imenovanega stražnika, tako da s tem preiska-, va v tej aferi ni oteškočena, pač pa je načrt aretirancev, da si pridobe razne dokaze za obrambo, onemogočen. Gabrijela Eleka, kateremu so aretiranci obljubili ne samo denar, ampak hišo in ves imetek, je policija aretirala, suspendirala in izročila državnemu pravdništvu. Elek je služil 15 let pri peštanski polociji. Njegova dolžnost je bila, da se sprehaja pred zapori in zvesto pazi na aretirance, da ne pride do kakega samoumora. To priložnost je izrabil ravnatelj narodne tekstilne industrije, da pridobi stražnika, naj bi mu omogočil dopisovanje z aretiranim Bastirom. Stražnik se je dal pridobiti z obljubami in denarjem ter je dal aretircncu liste, svinčnik in papir. Ravnatelj Riemer je napisal Bastirju pismo, a stražnik mu ga je izročil. Ko jc Bastir odgovoril Riemerju, je stražnik pismo zopet odnesel Riemerju, ki je poprosil Bastirja, naj bi mu poslal oni del svoje izpovedi, ki se tiče njega, Predno sta si menjala pisma, je Bastir izjavil, da je dal Riemerju v svrho prekupovanja blaga denar, sedaj je to priznanje preklical.
Potem ko je Bastir preklical svojo prvotno izjavo, je nato Riemer po istem stražniku poslal svoji ženi pismo, v katerem ji pravi, naj da Bastirovi ženi 40.000 K. Tako se je Riemer zahvalil Bastirju, ker jc preklical izjavo. Ali policiji je bilo drugo zaslišanje Bastirja zelo sumljivo, tem bolj, ker sta pri drugem zaslišanju Riemer in, Bastir povedala vse do besede enako. Policija je pričela sumiti, da sta se imenovana preje dogovorila. Zato je postavilo celo stražo in policijsko osobje pod najstrožjo kontrolo. Tako so odkrili, da jc Gabrijel Elck prenašal vesti. Kakor jc znano, jc Riemer pri tej goljufiji z blagom zaslužil pol milijona kron. Riemer je priznal, da jc velik del svojega imetka zaslužil s posredovanjem, ali da niti on, niti tisti, od katerih jc dobil denar, niso napravili nobene goljufije. Za vsoto 200.000 K je povedal, da jo je dobil od neke tovarne, ker jc izposlo-vab da je dotična tovarna dobila naročila

za šotore in druge potrebščine v vrednosti 6,000.000 K. Moral je z 200.000 K nekega podkupiti, da da to naročilo doiični tovarni. Ni se pa upal ponuditi denar do ličnemu gospodu, ker se je bal, da ga bo odbil, zato je denar pridržal za sebe. Včeraj je bil zaslišan lastnik imenovane tovarne, ki je pa odločno ugovarjal, da bi bil dal denar Rie-inerju za posredovanje. Policija je takoj izvršila v stanovanju posestnika tovarne hišno preiskavo,
Strokovnjakom zadajejo mnogo skrbi knjige trgovcev in tovarnarjev, ki so sodelovali pri goljufiji. V svojih knjigah imajo zelo mnogo popravkov in izradiranih mest, posebno pa se nahaja mnogo radiranih mest v trgovskih knjiga tvrdke Bastir. Naknadno je voina oblast dognala, da se je obleka, ki so jo goljufi z blagom dobavljali za vojsko, ne samo zato tako hitro razstr-gala, ker je bila iz sbbega blaga, ampak tudi zato, ker niso bile obleke za vojake šivane z nitjo, ampak s pavolo. Misli se, da bo uri tej aferi prišlo še marsikaj v javnost, kar dosedaj še ni znano.«
Slava sv. Križu. Pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešani zbor. Zložil Stanko Prem r 1. Cena 50 v. Založila Kat. Bukvama v Ljubljani.
Ravnokar je izšla ta zbirka, ki je današniim žalostnim, trpljenja polnim časom prav posebno prikladna. Pobožni verniki -?e oklepajo danes še tesneje sv. Križa, saj ni ne dušnega, ne telesnega trpljenja, ki bi ne minilo ob križu; zato je zložil gosp. skladatelj to zbirko »v tolažbo vsem trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914 15.«.
Litanije sv. Jožefa. Za mešani, oziroma tudi eno-, dvo- ali triglasni zbor. Zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Litanije, ki so popolnoma prikladne našemu ljudskemu petju, se bodo brezdvoma tako udomačile, da postanejo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti ljudska last.
ANTIKVARJAT »Katoliške Bukvarae« v Ljubljani ima na razpolago po skrajno nizkih cenah: Jnis. Prečigten, die Aile verstehen und efe Meisteu t.Tauchen. kfinnep. Salz-burg 1815. 4. natis, -i zv. vez. K 2.40. Lir nori. Theilogia meralis (Haringer).
P.atisbonae 1846. 8 zv. vez. Iv 5.50. PrP!?.ig'>Ma??aziii in Verbmduntj mit mehreren kath. Gelehrten, Predi-eiem unfl Scf-Isorgcn. Herausgege-ben v. F. A. Heim. Augsburg 1833. 8 zv. vez. K 6.80. Ca mu s, Per Crcist des heiJ. Franz von Sn'es. Furstbischofs ven Wien 3830. 2 zv. broS. K 1.80. Alzog, HsmdbueJ?. d. Univ»rsal»^ji(;!tcn' aesc!iich*e. Mainz 1866. 2 zv. K 2.20. Adiutus. I-esebuchleiri fur dfe Plarr-
zv.
1870.
herren. Schaffhausen vez. K 1.20. Adjutus, Beiracbtunosbu.cb fur Prte-
sier. Schaffheuseii 1863. 2. natis 4 zv. vez. K 2.20.
IZGUBILA
se jc na velikonočni pondeljek na Šronrni gori srebrna žer.ska ura. Pošten na-ditelj naj jo odda proli odškodnini v Katoliški tiskarni,
Starko najbolj delikatesno
M i C1-, 5	Z8M"
mam %	sW -f j£« ss&ea
dobavlja najceneje Exqulsit-iovarna, Pardub oe,
SAMATORIUM • EMONA.
ZA-NOTRANJE • IN-KRURG1CNE -BOLEZNI. •P0R0M3NICA.
41 LJUBLtiANA • KOMENSKEuA-ULICA-
\\ sepzdra^K	FR. DERGANC
Podpisani Alojzij Pirnat, pos. v Dobu, preklicujem in obžalujem svojo3 dne 24. jan. 1915. v vinjenosti glede gosp. Ivana Bartola, strojnika pri tvrdki Jakob Obenvalder&Co. v Domžalah, izgovorjeno povsem neopravičeno obdolžitev tatvine ter se gospodu Bartol-u zahvaljujem, da mi je kazen od-
pustil	Aloizlj Pirnaf.
722	podpisal Zagotc.
Županstvo v Dobu, dne 4. aprila 1915. A. Videmšek.
Podpisana s tem opozarjava, da nisva poroka in plačnika za Josipa Javornika, bivšega posestnika v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 55.
Ljubljana, dr.e 7. aprila 1915. 731	Adolf in Jos p na Žabjek,
posestnika Poljanska cesta št. 55.
f barverija iu kemična pralnica F LiuMiaiiajSeienburgovaiU.G
"Dela se izvršu ejo tudi na Gnncah št 4S jslizUe cene I To^na in solidna postrežba I
Obstoj tvrdke že čez 50 let.

S5tte<
Velika stenska slika „Zvesti zavezniki" (velik. 50X66 cm) avtjtipija nu kamnu, v temni sepia-barvi. Slika je prekrasno grupirana in predstavlja našega, nemškega in turškega vladarja, zavezne piestonasietlnike ter naše, nemške ;n turške vojskovodje in generale, skupno 2-1- portretov. Cena sliki 2 K, vnaprej plačano ter za poštnino še 40 vin. se t-like pošiljajo nato franko. 600 Tiskarna MERKUR - Z.iejrel«, HJca 38.
IS staososoiMUM rsmaamta^aBesmoBBsaBBisaBBKai
Župni rrafl v Krasu j i proda ee lepo
Zgornji del je iz belega marmorja, spodnji iz črnega. Stebri in stebriči bi se morali novi dopolnili. Prejšnji so se porabili za novo daljšo obliajilno mizo. Miza bi bila prikladna za kako manjšo župno cerkev ali podružnico. Sirokost brez vra-tic v sredi je 4 ni 6 cm.	714
Priložnostni nakupi
Proda so po zelo nizki ceni več
l<V — —--------- 5>~ — —--— —
uporabni zlasti za mizarje. Več so poizve pri Mar. Hribernik, trgovka, Spod. Bitnje, p. Stražišue pri Kranju.	"OQ
733
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35a.
ki ima oskrbovati stroj na plin (Sauggas-metor), nadzorovati električno razsvitljavo in izvrševati mala popravila,
se sprejme.
Plača po dogovoru. — Pismeno ponudbe je poslati do 15. aprila na poštni predal 155, glavna pošta, Ljubljana.	730
Prodi
ka
dobro izvožbana v špecerijski stroki, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoiu in pisavi, išče službe v mestu ta-koj ali pa s 1. majem. Cenjene ponudbe na upravo ,,Slo\enca" pod št. 736.
Zaloga pivovaren Reinighaus in Pun-tigam, Martinova cesta št. 28, sprejme
mi m
za prevažanje piva. — Predstaviti se je osebno.	732
lp		
		
KO I E S iA PR I ZNAN 0 N AJ: BOLJŠA SEDANJOSTI		
j; VI	in	M
LJUBLJANA MARIJE TERE ^ZIJE TESTA šr.tt NOVI SVET §? NASPROTI kQilZEj*4AM> >*TCEVAjTEPRVISLd&SENiK
BREZPLAČNO č v
Sprejme se
685
vešča slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. Pismene ponudbe naj se pošljejo na poštni predal št. 8 glavna pošta.
Priporoča se W modna trgovina
tr
JSjuSlfana	SfapR Siari tr9 15
Ia kakovosti moško in damsko perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje moški klobuki in čepice i. t. d.
Vse po priznano najnižjih cenah.	655
Za popolno moško obleko (3 m) črno blago ali
blago mo.lernih vzorcev za ie......K 15-_
Za mmi. ^ouslto obleko i4', ia> blago za ... ,	K 13-—
40 m osttmkov za obleke, bluze, penlo ....	K 22"—
?im ostankov sa obleko, bluze, perilo . , . ,	K. II-—
30 m ostankov sifona iu tkauine .......
1 kos (23 m) alpsko tkanino..... |
6 širokih rjuh............'
■ jtucata piatn. brisač in 1, tacata robcev ,-. * !
Nai-očUa po povzetju se točno Izvrže.
K 16-II 14' IG-K 8
Al. Križek, tkalnica, Syfcoya Pri Star*kenbaehu5 češko
|§§ Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, rezg. in ;amstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rsntna in ljudska, nezgodna in iansfvBna zavarovanca h
ven zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že pa prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 19io.................................. , . K 170'>17 149'—
Man e garnuci skih fondov koncem leta 1915.................... 4542'H96'17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička' ! ! i K 432.232'66
iidor namerava živijensko zavarovanje, naj sa v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 fLST Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji.
»■cir.A« <r » j .«
%
friporfiča 5>«
^ € M
SIEI
__Vnanja naročila obratom nošie in na izbern
in mm sPsciaJffi0 danskih in otroskiii siaeirsiKov. ter
Tovarna čevljev v Tržiču \ ^ na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v £]u®l<iani> nasproti sv. dfaRoBa mostu
.......-.,&3awsansiBizaz-j.
Izdata konzroreii »siovenca«.
5187
VMUAli .