Leto LXXTV% ft. 236 Cena 40 qfnt. CKKDNBTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINIJEVA ULICA 5. — HKLJTJCNO ZASTOPSTVO sa oflm ls KraJJsrtoe Italije in UNFONE PUBBLIOTA ITAUAKA S. MTLANO dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L Za Inozemstvo 10 L. CX>NCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl proveniensa rtaBam eđ estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Važni sklepi ministrskega sveta Olajšave za slovenske dijake na italijanskih univerzah — Posebne ugodnosti za italijanske učitelje v novih pokrajinah — Avtonomna cestna ustanova za Ljubljansko pokrajino — Uvedba družinskih doklad za delavstvo — Nacionalizacija industrijskih podjetij pod s ves trem — 250 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj — Znižanje davčnih bremen kmete v goratih pokrajinah — Nova tiskovna ustanova Kim, 1. okt. s. Zasedanje ministrskega sveta se je včeraj pod vodstvom Enjceja nadaljevalo. Ministrski svet je sprejel vrsto ukrepov, ki se tičejo rednih upravnih poslov, poleg tega pa Se mnogo drugih. Tako je na predlog prosvetnega ministra sprejel zakonski načrt o ustanovitvi posebne kmetijske fakultete pri vseučilišču v Palermu. Sprejet je bil tudi posebni načrt zakona, ki se nanaša na takse, ki jih bodo phuVvali slovenski študentje, ki bi z nei>opelne ljubljansko medicinske fakulteto predli na medicinske fakultete drugih vseučilišč v državi. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt s katerim preide v državno last in upravo Sest večinoma ženskih vzgojnih zavodov in Sol, ki so bile doslej podrejene rimski guvernerski oblasti. Sprejet je bil tudi zakonski načrt, ki se nanaša na gospodarski položaj vodilnega In učiteljskega šolskega osebja, ki Je določeno za priključeno ozemlje. Šolskemu osebju IkkIo zagotovljene primerne plače In določena stalnost, kolikor bodo nameščeni na btvšem jn gosi o venskem ozemlju, ki je Ml o prtklJučJeno Italiji- Priznane jim bodo s tem dekretom rudi dni p-o položajne olajšave. NadpJje je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se glasbena akademija fašističnih mladinskih organizacij v Rimu spremeni v glasbeni konservatorij. Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet zakonski načrt, ki določa posebne kredite za obnovo privatnih hiš, ki so bile razdejane v Montonu in drugih krajih zasedenega francoskega ozemlja v času vojne s Francijo in za porušenje privatnih poslopij, kolikor bo potrebno za obnovo javnih stavb na otoku Krfu in na drugih zasedenih Jonskih otokih. S posebnim zakonskim dekretom so bili določeni tudi krediti za gradnjo porušenih hi za popravila pc^kcKtovanih poslopij na področju Marsice, kjer Je bilo prebivalstvo prizadeto zaracfl potresa in poplav. Mmlstrski »vet ie sprejel nadalje zakonski načrt s katerim se ukine nacionalni zavod za občinska javna đela. Ta zavod je bil ustanovljen leta 1JH9. Spočetka je razvil veMko delovanje, ki pa se je pozneje pričete omojovatt tako. da nazadnje ni imel več posebnega pomena. S posebnim zakonskim načrtom se spreminja teritorijalna kompetenca cestnih oddelkov v Trstu in Jačinu ter ustanavlja poseben oddelek v Zadro. Avtonomni c««tui ustanovi se poveri skrbstvo za ceste v ljubljanski, reški zaderski. splitski m kotorski pokrajini, kolikor bodo prograsene za državne. Na predlog ministrstva za kmetijstvo rn gozdove je bil na seji sprejet zakonski dekret, po katerem se bo s posebnimi nagradami pospeševalo pridelovanje žita, rži in ječmena. S posebnim zakonskim načrtnem bodo v času vojne uredili produkcijo, razdeljevanje In potrošnjo drv ha oglja. Dekret določa, da bodo morale vwe žage gozdni milici prijaviti svoje potrebe in svoje zaloge. Nadalje je bila s posebnim zakonskim načrtom razširjena na pokrajinske kmetijske kortam ctje, kolonizacijske ustanove, kmečke zadruge m droge kmečke gospodarske ustanove pravica, da z državno pomočjo najamejo posojila, ki se bodo obrestovala po 2 in pol odstotka in ki JBi potrebujejo za svoje kmetijske naprave. Na predlog prometnega ministra je bil poleg drugih sprejet načrt zakona, po katerem se bodo izdale spominske znamke ob priliki dvatisočletnice rojstva Tita Livija. Na predlog ministra za korporacije so bile razširjene posebne družinske doklade za delavce na Ljubljansko pokrajino, na ozemlje, ki je bilo priključeno reški pokrajini in na pokrajinske dalmatinske guber-nije. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt, B katerim se bolniško zavarovanje v Julijski Krajini in v Tndentski pokrajini spravi v sklad z razvojem socialnega skrbstva v zadnjih 15 letih. Sprejet je bil tudi peseben zakonski načrt o nagradah za mineraloška raziskovanja. Določene so bile tudi posebne odredbe za omejitev potrošnje plina. Na osnovi konzuma v mesecu aprilu tega leta se bo konzum plina koli-kor je segel preko 2.000 kubičnih metrov na mesec, blokiral. Za vsak kubični meter plina nad to količino bo predpisan poseben prispevek v znesku 8 lir. Ti prispevki se bodo stekali v državno blagajno. Na seji je bil sprejet tudi važen zakonski načrt o nacionalizaciji industrijskih podjetij. Po tem načrtu bo lahko država j prepustila italijanskim zavodom in usta- ' novam industrijska podjetja, za katere je bil predlagan sekvester na osnovi vojnega stanja. S posebnim zakonskim načrtom se pooblašča fašistični nacionalni zavod za socialno skrbstvo, da določi za posojilo za ljudske stanovanjske hiše 25© milijonov lir. ki bodo razdeljena med avtonomne fašistične zavode za ljudska stanovanja. Sprejet je bil tudi načrt dekreta, ki v smislu dekreta z dne 3. decembra t. 1. s strožjimi sankcijami prepoveduje odtujitev in izvažanje platine, zlata, srebra, biserov in drugih dragocenih kamnov Nadalje je bil sprejet zakonski načrt o ukinitvi ali znižanja unificiranih kmetijskih davčnih bremen v prilog deloflajalcem in delavcem na višje ležečih in zaio manj donosnih zemljiščih. Po tem načrtu se bodo ta bremena odpravila za zemljišča z nad S00 m nadmorske višine ter znižala na 50 odstotkov za zemljišča v višini od 400 do 800 m nad morsko gladino, kolikor je njihov donos slabši. Te olajšave se bodo uvedle leta 1942, za leto 1941 pa bodo priznane za dve šestini celotnega meska enoletnih olajšav. Na predlog ministra za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt z določbami o izkoriščanju del. ki po avtorskem pravu pripadajo podanikom sovražnih držav. Sprejet je bil tudi zakonski načrt o ustanovitvi italijanske gledališke ustanove za ljudsko prosveto. S tem zakonskim načrtom naj bi se pospešilo gledališko delovanje v smislu navodil ministrstva za ljudsko kulturo S posebnim zakonskim načrtom je bilo določeno podaljšanje oprede- litve hotelov, penzionov in javnih lokalov v vsej državi. Opredelitev se bo uveljavila 6 mesecev po vojni. Končno je bil sprejet zakonski načrt s katerim se izprernenl zakon Iz leta 1940 o tiskovni ustanovi. Z novimi določili bo ustanova vzposobljena za izvajanje novih nalog na področju nacionalne propagande preko tiska. Ustanovi bo priznana pravica izdajati in upravljati dnevnike tn periodične liste tako v posameznih pokrajinah v drŽavi kakor tudi v tujini. Seja ministrskega sveta se je zaključila ob 12.20. Velik uspeh Italijanskega ekspedicijskega zbora Po večdnevnih hudih borbah so bile uničene štiri sovjetske divizije in zajet velik plen Rim. 1. okt. s. Italijanski ekspedieijski zbor v Rusiji se je v zadnjih dneh hudo boril na področju med Dnjeprom in nekim njegovim pritokom. Operacije so trajale več dni in posamezne divizije so se borile z največjo odločnostjo. Področje ene izmed divizij je bilo nazadnje popolnoma pokrito z trupli ruskih vojakov. Sedaj Se očišča teren, na katerem so se borile štiri sovjetske divizije. Število ujetnikov je doslej na-rastlo na 5000. Italijanske oborožene sile so si priborile tudi ogromen plen, ki se sedaj pregleduje. V zadnjih tednih so italijanske letalske sile sestrelile okrog 15 sovražnih letal. Vzhodna fronta, 1. okt s. Sodelovanje italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji v veliki uničevalni bitki ixa levem bre- gu Dnjepra postaja te dni čedalje obsežnejše. Naš zbor je odlično izvedel akcije in je z uspehom pripomogel k ustvaritvi znatnega žepa, kjer se zdaj sovražne sile uničujejo. V prednjem sektorju zbora so naše velike edinice na 100 km dol pri fronti ustvarile neke vrste četverokot, ki pa s treh strani omejuje voda, in to z izvedbo drznega operativnega načrta. Tako je bilo mogoče zajeti več ruskih divizij severno od Dnjepra. Spreten manever naših avtomobilskih transportnih skupin in njih natančno gibanje je poteklo v dveh zelo zanimivih operativnih fazah, ki dokazujejo pravilnost načrtov poveljstva našega zbora. Najprvo so naše velike edinice sklenile žep vzporedno s tokom Dnjepra. Naše sile so nato prodrle proti severu in razdelile žep v več odsekov ter očistile vse oddelke. Tako je bila zaključena druga faza operacij. Manever je uspel od početka, ker so ga izvedle skrajno odločne edinice. Bitka je bila huda in je pokazala jasno hrabrost naših vojakov, ki so morali premagati znatne tež k oče. Sovražnik je med drugim miniral obsežna področja in treba je bilo mine odstraniti, preden so mogle čete napredovati. Sovražnik se je tudi obilno posluži! oklopnih sredstev, hoteč do skrajnosti podaljšati odpor, toda bilo je vse zaman. Kljub številnim naporom sovražnik ni mogel preprečiti sklenitve žepa že prvega dne akcije. Po zaključeni operaciji se je ugotovilo, da je sovražnik imel najtežje izgube. Pred neko divizijo Je bilo ozemlje dobesedno posuto s trupli sovražnika. Doslej je bilo zajetih nad 5000 ujetnikov. Ujetniki so pripadali najmanj 4 sovjetskim divizijam pehote, po čemer se sklepa na število v žepu zajetih sovražnih sil. Naše čete so zajele tudi ogromen plen. orožje vseh vrst in razni vojni material. Bitka je še v polnem teku in se bo gotovo končala s popolnim uničenjem obkoljenih sil. Zadržanje naših divizij je resnično čudovito. Treba je razen vojakov, ki so se tako hrabro borili, omeniti tudi specialiste, pontonirce. ki so v štirih dneh obnovili promet na nekem mostu Čez Dnjepr. čeprav je most sovražnik dvakrat porušil. Tudi letalstvo je učinkovito prispevalo k temu zmagovitemu pod vzet ju naših sil onstran Dnjepra. Zbilo je tri sovjetske bombnike. Obveščevalna služba je delovala odlično, čeprav so edinice operirale v velikih razdaljah m ob vodi. Tudi Crne srajce so v teh dneh dale svoj prvi krvni delež za vojno na ruski zemlji in tudi one so dokazale svojo hrabrost. Kakor smo rekli, uničujejo zdaj naše edinice kar naprej sovražne sile in odstranjajo središča sovražnikovega odpora ter vse sovražne spe. ki so obkoljene In zaprte v obsežnem žepu, ki je bil narejen s toliko drznostjo in uspehom. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V izvajanju operacij vzhodno od Dnjepra so italijanske čete uničile močnejše sovražne sile ter ujele več tisoč sovjetskih vojakov. V severnem odseku vzhodne fronte je neka pehotna divizija 28. In 29. septembra uspešno napadla trdovratno branjeno postojanko ter osvojila pri tem 210 sovražnih bunkerjev. Letalski oddelki so učinkovito napadali železniške transporte na področju prt Harjkovu ter so nadaljevale uničevanje že- leznlškeg-a omrežja vzhodno od Petrogra-da in železniške naprave murmanske železnice. V boju proti Angliji so uničila letala v pretekli noči vzhodno od Great Varmoutha tovorni parni k s 8.000 br. reg. tonami ter potopila na istem pomorskem področju z bombnimi zadetki v večjem oddelku rušil-cev eno izmed sovražnih vojnih ladij. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni na pristaniška področja ob škotski vzhodni obali In na jugovzhodu otoka, V severni Afriki so bombardirali strmo- glavoi napadalne naprave ter munJcljska skladišča v Tobruku. Bojna letala so po- škodovnla na Sredozemskem morja neko trgovsko ladjo ter sestrelila en aoglefU bombnik. Sovražnik je priletel ▼ poslednji no*l nad severno-nemSko obalno področje ter vdrl « posameznimi letali ? lirio ofeoiloo Berlina. Metal je bombe na stanovanjske okraje, predvsem v Hamburgu, zaradi cesar je imelo civilno prebivalstvo žrtve, mrtve In ranjene«. Angleško letalstvo je Izgubilo včeraj In v poslednji noči skupno 11 bombnikov. Operacije v Ukrajini Budimpešta, 1. okt. s. MTI poroča, da se razvijajo operacije zaveznikov ▼ Ukna-jrni v vodno širšem področju. Madžarski vojaški krogi so slej ko prej rezervirani in ne smatrajo za potrebno, da bi objavili kake podrobne podatke o razvoju teh operacij. Na madžarskem sektor j« bojišča je prišlo v zadnjih 24 urah do dogodkov vecjejja pomena. Madžarsko letalstvo uspe-šner bombardira zaledje sovražnika. Bombe na Moskvo Stockholm, 1. okt. s. Moskovski radio je objavil, da so se v noči na torek skupine nemških, letal pojavile nad Moskvo bas v trenutku, kc je bila na Kremi ju konferenca zastopnikov Sovjetske Rusije, Anglije in Zed;njenih držav. Nemška letala so napadla v treh valovih. Zadnjič so bila nad Moskvo tik pred zoro. Berlin, 1. okt. s. V ponedeljek so v Moskvi objavili, da je bilo v soboto sestreljenih 150 nenrsk-'h letal, boljševičko lletalsrvo pa da je izgubilo 28 letal. Ta vest je. kakor je izvedel DNB iz vojaŠcega vira, do kraja izmišljena. Nemške letališke sile so nasprotno v soboto sestrelile 26 ruskih letal v letalskih spopadih, nadaljnje*h 10 je sestrelilo protiletalsko topništvu, 92 pa jih je bilo uničenih na posameznih letalrSčih, tako da so ruske letalske sflle -zgubile tega dne skupno 128 letal, nemške pa so izgubile le 5 aparatov. med Nemčijo in Anglijo Berlin, 1. okt. a Na osnov" delavskega sporazuma iz leta 1929. o ravnanju s težkimi ranjenci, bolniki in bolničarji, ki so bili ujet" ▼ vojni, je nemška Vlada prodhi-0a1 a ar*gleški vladi zamenjavo takih ujetnikov. V Nemčiji je sedaj 12 krat toliko težko ranjenih Angležev kakor je Nemcev v Angliji Angleška viada jo pi^pJkaj sprejela. Angleški ranjeno* bodo prepeljani na Rokavski preliv in tam jih bo prevzela neka angleška bolni 3ca ladja, ki bo nato pripeljala na kontinentalno stran nemške ranjence. V Ameriki smatrajo položaj Rusije za resen Vew York, 1. okt. a Vse vesti s aa-nesIJTvm virov kažejo, da smatrajo ameriški delegat4 na rnoskovsk' konferenci ruski položaj za zelo resen. Po teh informacijah potrebuje Sovjetska zveza nujno orožje in druge vojne potrebščine m živež. Neki zastopnik ameriškega kmetijskega mr-nistrstva je izjavil, da je moralo nastati pomanjkanje živeža v Rusiji, predvsem zaradi izgube precejšnjega dela Ukrajine in zaradi nemškega vojaškega sunka proti Krimu. Violenti attacchi aerei contro Tobruk e Marsa Natruh Sono stati bocnbardati obiettivi militari e provocate note-voli esplosioni e incendi — Sei velivoli nemici abbattuti H Quartier Generale de lic Forze Armate comunlca In dat a d| 30 settembre 11 se-guente boUettlno di gruerra n. 485: Nell'Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, ud tentativo di attacco necnico, preceduto da preparazione di artiglieria, e s ta to prontamente stroncato. Aerei ger-manici hanno bombardatn, il glorno 27, at-tendamenti e depositi materiali della piaz-za di Tobruk provocando notevoli esplosioni e incendi. Nostri aerei nella notte sul 29 hanno bombardato obiettivi militari in zona Tobrnk e Marsa Matruch eon eviden-ti risultati Nell'Africa orientale Intcnsa attivita di nostri reparti avanzati nei vari capisaldl deli o scaechiere dl Gon dar. Aerei nemici hanno leri nil tratila to e spezzonato gli aeroporti di Cagliari e di Catania causando qualehe danno e nessu-na vi 11 ima; a Cagliari un vellvolo e s tato abbattuto dalla difesa contraerea e uno dalla caccia. In Mediterraneo un appareeehlo della ri-cognizione marittima ha sostenuto un du-ro conibattimcnto con sei cacciatorl bri-tannici abbattcndone tre. Venlva lnftne so-prafatto: parte doirequipagglo e stat a sal-vata. Altro aereo della rieopnizione marittima assnlito da dne Blenheim ne abba-teva uno rientrando incolume. Hudi Eetalski napadi na Tobruk in Marsa Matruh Bombardirane so bile vojaške naprave in so nastale veliHe eksplozije in požari — 6 sovražnih letal je bilo sestreljenih Q lavni stan Oboroženih sil je onjavu dne SO. septembra naslednje 4»o. vojno poročilo: V severni Afriki je bil na tobruski fronti poizkus sovražnega napada, ki ga je podpirala topniška priprava, že v kali zadušen. Nemška letala so 27. t. m. obmetavala z bombami vojaška taborišča in skladišča blaga v Tobruku ter povzročila znatne eksplozije hi požare. Na£a letala so v noći na 29. t. m. bombardirala vojaške cilje v področju lobnika in Marsa Matrucha z vidnim uspehom. V vzhodni Afriki živahno delovanje naših prednjih oddelkov na raznih utrjenih točkah bojišča pri Gondarjn. Sovražna letala so včeraj obstreljevala S strojnicami in obmetavala z rušilnimi bombami letališča v Cagliariju in v Ca- taniji ter povzročila nekaj škode, žrtev ni bilo. V Cagiiariju je protiletalska obramba sestrelila en bombnik In enega lovca. V Sredozemlju je pomorsko lzvldnldko letalo vzdržalo hud boj s Šestimi b ritan- •Umi lovci, Izmed katerih je sestrelilo tri, naposled pa je bilo premagano, vendar se je uei posadKe resu. meKo anipo iet»io pomorske izvldnlške službe, napadeno od dveh Blenhelmov, je sestrelilo enega nasprotnika in se vrnilo nepoškodovano. Z operacijskega podi oe j a, 1. okt. s. Na fronti pri Tobruku je skušali sovražnik v noči na 29. september napasti naše postojanke na zapadnem odseku bojišča. Za napad se je pripravil z intenzrvnim ognjem svojega topništva. Toda takojšnji in odločni odpor našega topništva je preprečil in nazadnje nopolnoma onemogočil sovražni napad. Naši bombnrki so se pognali nad sovražne naprave m objekte v Tobruku m Marsa Matruchu ter so z bombami zadeli utrdbo, skladišča življenjskih potrebščin, taborišča čet in avtomobilske parke. V Marsa Matruchu je 4zbruhnilo več obsežnih požarov tn zadete so bile zaloge pogonskih sredstev. Rim, I. okt. s. Londonski radio je objavil čisto svojevrstno poročilo o zadnjih angleških letalskih napadih pr; katerih je bilo, kakr^r jc splošno znano, zadetih 1© nekaj civilnih stanovanjskih poslopij in povzročenih nekaj po/a rov po okolisk:h poljih. Londonski radio pravi: »Informacijska služba letalskega ministrstva jc objavila, da so »Sterlingioc in »\Voll:ngtoni«, ki so napadli napravo v Italiji, trdno pritisnili. Pilo* nekega »Wellingtona«, ki je izvedel dobro pripravljen napad, je cn j epropetrovsku. Budimpešta, 1. okt. s. Vsi madžarski trsti objavljajo na prvih straneh zelo vidno posebno poročilo italijanskih oboroženih sil o poteku velike letalske bitke v Sredozemlju. »Pester Llovd« poveličuje v uvodniku zmago rtalnjanskih letalcev. Italijansko letalstvo je zadalo najtežji udarec an-geaki pomorski silL Vsi Madžari pozdravljajo s ponosom italijanske letalce, ki so ponovno dokazali svojo izredno hrabrost. Italijanske pomorske sile zadajajo neprestano udarce % drznimr napadi angleški moaKMtrici. »Magvarszag« piše, da je bil novi veliki uspeh italijanskega letalstva sprejet na Madžarskem z globokim zadoščenjem. Bitka v Sredozemlju je dokazala, da tudi najbolj oborožene vojne ladje ne morejo tekmovati z letali in s hrabrostjo ter drznostjo pilotov. Protr bol j seviška fronta je ponosna na to novo odlično zmago fašističnih kril. Kasno angleško priznanje Rim, 1. okt s. Angleška admtraliteta je javila včeraj z zamudo štirih mesecev imena 257 žrtev z angleške knžprke, ki so jo strmoglavci potopili v grških vodah. Ad-miraliteta je na ta način še enkrat demantirala svoje lastne vesti, ker je svoj čas trdila, da italijanski strmoglavci ob tisti priliki niso potopili nobene angleške vojne ladje. Sele sedaj je bila izguba omenjene ladje priznana. Znano pa je, da je v borbi za Kreto Anglija v času od 20. na 23. maja izgubila štiri križarke. Druge angleške vojne ladje pa so bile hudo poškodovane. Po svoji stari metodi je admiraliteta od časa do časa deloma priznavala te izgube. Enako se je zgodilo tudi ob vseh drugih prilikah. Isto velja tudi za najnovejše angleške izgube v Sicilskem kanalu. Včeraj so pričeli govoriti o potopitvi neke transportne ladje, ki pa naj bi jo potopile same angleške ladje, ter o zmanjšani brzini neke bojne ladje. To bojno ladjo naj bi bil neki torpedo le lahko oplazil. Priznali so tudi, da je bila ta vojna ladja »Nelson«. Toda po angleških izjavah na ladji nihče ni bil ubit. Izgubljeni pa so bili trije hidroarvionl. Ne bo pa poteklo dolgo časa, ko bodo Angleži priznali nadaljnji del izgub v tej letalsko-pomorski bitki in pozneje bodo sledila še druga priznanja, če se jim bo to zdelo potrebno. V nekaj mesecih bo na ta rwrčtn angleška javnost izvedela, da se nekaj ladij ni vrnilo iz Sicilskega kanala. Velika tatvina živilskih nakaznic v Franci}! Pariz, 1. okt. s. V občinsikf urad v Borgu pri Parizu so ponoči vdrli zlikovci, ki se niso dotaknili občinske blagajne, pač pa so ukradi 7000 živilskih nakaznic. Kontrola Židov v Pariza Pariz, 1. okt. s. Od 1. oktobra naprej bodo za določen čas ped kontrolo v*d francoski in tuji židje, ki bivajo v Pariza in so nad 15 (let stari. Morali se bodo v manj-fih skupinah po abecednem redu javi jati policiji, kjer jih bodo strogo izpraSafi. Stroge kazni so zagrožene za tiste, ki se ne bodo prostovoljno podvsgti temu mu kontrole. Blocco delte vendite degli articoli di abbigliameiUd £ aospesa Immedi&tamente la vendita di maimfatti tesaili, delle confezlonl di mate« rie tessili, delle pcilicerle, cappelli e ( al zature dl ogni genere e degll altr! avtieoll di abbigliamnito e delle valigerie di cuoio. Gli indu«triali. gli artiglanl ed i commcr-clantl alTinjjrosso e al minuto pr ■•«. tm Neznanega vojaka in žrtvenikom padlih za revolucijo v Campido!iiu, kjer je položil lovorjev venec. Prebivalstvo je hrvatski misiji povsod izkazalo svoje simpatije. Na generalnem poveljstvu GIL-a je goste sprejel podtajnik Stranke Mez-zasoma. V lektorski palači je Tajnik Stranke sprejel Blaž-a Lorkoviča. ki je ministru Sereni sporočil pozdrave poglavnika in proslavljal prijateljske vezi. ki vežejo mladi hrvatski narod z Mussolini jevo Italijo. Tajnik Stranke je vrerl pozdrav in poudaril pomen sodelovanja obeh narodov pri opravljanju nalog v novi Evropi. JnsflSlkacije v češkem protektoratu Berlin, 1. okt. a Listi v Češkem in Mo ravskem protektoratu objavljajo da sta bivši češki armijski general Josrp Bilv in bivši češki divizijski general Hugo Vojta, ki ju je sodišče v Pragi obsodilo na smrt, pripadala vodstvu neke češke odporne skupine, ki si je zastavila nalogo, da s silo loči češki in moravski protektorat od nemške države in ustanov1 nciKJvi^Tio -V-vaško državo. Na smrt sta bila obsojena tudi Ladislav K'-mzak in Franc Vaclav, ki sta pripadal neki mučilni zarotniški sku-pdnr in sta kupovala ter zbirala orožje vseh vrst z namenom, da bi sc uporabilo' pri akcijah proti oblastem. Vojaško sodišče v Pragi je nadalje ob-flap!ilo na smrt tudi češkega brigadnega generala Franca Horaeka iz Pra«e. nadalje Franca Vinsa. Jana Pestuka, Jarom;ra Se-dlarka m Dušana Subcrta, vse iz Pruge. Ti so pripadali komunistični stranki in so pripravljali veleizdajo. Sodišče je obsodilo So nadaljnjih 15 ljudi. Obsojenci so bib" ustreljeni. Policijska ura na češkem Berlin, 1. okt. a. Nemška polslužbena agencija objavlja, da je državni protektor v Pragi odred ti, da se v okrajih, v katerih je bilo promašeno obsedno stanje, policijska ura pomakne nazaj na 22. ure Glede na to se bodo morali vsi javni lokali in kinematografi in tudi hoteli zapirati ob 22. uri. Eksplozija ladje v norveški luki Siockholm, 1. okt. s. Na neki ladji, ki je biia zasidrana v norvesk' luki Holmstran-du, je nastala eksplozija. Neki mornar j« bil ubit, nadaljnja dva sta biLa ranjena Nova vrsta lađi] Berlin, 1. okt. s. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih opozarjajo, kako v Zedinjenih državah zmerom bolj spoznavajo, da so njihovi načrti glede gradnje ladij na dolgi rok nesmiseln' in da je treba najti boljše rešitve problema. Ne glede na vse negativne rezultate, ki so bili doseženi za časa zadnje svetovne vojne, so se spet pričeli baviti z mislijo, da b' se ladje gra-d;le s cementom. Hkraru proučujejo tudi načrte motornih Ladij, ki bi vozile preko Atlantskega oceana. Njihove stranske stene naj bi se gradile s pločevino, kakršna se rabi za avtomobile. Na teh Ladjah naj bi instalirali tud i avtomobilske mutorje za nj:hov pogon. Neko tako ladjo grade sedaj za poskuvnjo v neki manjši ladjedelnici na Teksasu. Ladjo naj bi uporabili le za enkratno vožnjo v Anglijo, nato pa naj bi služi'a za obalno plovbo. Toda vse take rofl'"" r rob lema ne bodo resile. Ameriške fantazije .Yeu> York, 1. okt. s. V N\w Torku, kjer očitno ne zmanjka fantazije, so se pričeli baviti z možnostjo nenvkih letalskih napadov na atltantske predele Zedinjenih držav. Tako je kapetan VViliam Haskell. ki vodi proti/letalsko obrambo New Yorka, menil, da je neizbežno, da bo nonvko letalstvo poskusilo bombardirati New York. Boston. Pittsbourg in še več drugih mest na ameri:kih tleh ter da bodo Nemci spuščat tudi padalce na področje Zedinjenih držav v primeru, da bi se morale zaplesti v vojno. Med tem je billo za protiletalsko obrambo New Yorka organiziranih 28.000 ljudi, ki bodo skrbeli za zatemnitev in ;z-va janje drugih obrambnih ukrepov. Za New York je ta naloga posebno težavna, ker mesto nima ene same centrale, tako da bi bilo mogoče hkraru za tem ni ti vse mestne okraje. Zadnja dela na velesejmu Tudi letes razstavila nemška industrija — Obsežne I tijske razstave iz Ljubljanske in ostalih pokrajin Ljubljana. 30. septembra. V s* boto se bodo oJprla vrata Ljubljanskega ve'esejma za široko javnost. Na leto njem vc'.e£o:mu bodo zopet, kakor že vsa zadnja leta. zastopane tudi nemške tvrdke. ki boJo razstavile kolesa, motocikle, pletilne stroje, šivalne stroje, p;salne in računske stroje, nalivna peresa stružne stroje, razmnoževalne stroje, zdravniške in električne aparate, radijske aparate, knjige, kemične proizvode in modne izdelke. Stare pokra ime Kraljevine bodo obširno prikazale nacionalno poljedelstvo, V posebnem prostoru, ki meri 160 m* bodo pokrajine razstavile razne vrste setve, lan. grozdje, sadje itd. Italijanska zveza agrarnih zadrug v Rimu bo v velikem oddelku razstavila poljedelske stroje, sredstva za uničevanje škod-lj'vega mrčesa semena, življenjske potrebščine, sadje in vina. Dokončana so pripravljalna dela v paviljonu pokrajine Gorice, kjer bodo med drugim zastopane vinavsJca zelenjava, drevesa in leootne rastline. V prejšnjem velikem restavracijskem pavljcnu velesejma bodo obiskovalci lahko pokušali najboljša italijanska vina. V sosednem oddelku bo- do na razpolago vse vrste italijanskeg: sira. Ljubljanska pokrajina bo prikazala svoje poliedelstvo. Zastopane bodo vrtnarstvo, sadjerejo. vmogradništvo. mlekarstvo, če belorcja, zdravilna in aromatična zelišča itd. Prehranjevalni zavod Visokega Komi-sariata za Ljubljansko pokrajino bo prikazal vso kmetijsko proizvodnjo pokraj:ne. Italijansko obrtništvo bo zastopano s 60 razstavi j alci in z najboljšimi izdelki, zaradi katerih uživajo nekatere »talijanske pokrajine svetovno slavo. Ob strani ten razstav-ljalcev bo obrtniška proizvodnja Ljubljanske pokrajine: pohištvo, vozovi, siodi. igrače, peči, preproge, keramika, vezenme, usnjarski izdelki itd. Domača obrt bo dalje zastopana z ročnimi deli. kmečko keramiko, domačimi vezeninam1, čipkami, lončenimi izdelki itd. Medtem ko so v teku zadnje priprave, se pričenja že polaganje železniškega tira, ko bo vezal tržaško progo preko Tivolija z Velesejmom Po tiru bo stekel razstavni potniški vlak prometnega ministrstva in pričaj o najnovejših uspehih moderne tehnike v železniških konstrukcijah Cesta Planina-Ljubljana bo asfaltirana Ljubljana, 1. oktobra. Vsaka napredna država stremi za tem, da je njeno cestno omrežje čim bolj sodobno. Danes so moderne ceste že skoraj bolj čislane kakor železnice. Tak« ceste pa morajo biti zadostno široke, morajo Imeti čim manj ovinkov in morajo biti asfaltirane ali pa betonirane. V Italiji skrbi za ceste A.A.S.S. (Azienda Autonoma Sta-tale delle Strade. — Avtonomna uprava državnih cest). Delo te organizacije Je zelo veliko in zdaj je začela tudi v naši pokrajini v polnem obsegu popravljati obstoječe in graditi nove ceste. Najvažnejša cesta Ljubljanske pokrajine Je brez dvoma cesta Planina—Ljubljana, aaj je razen železnice glavna zveza naših krajev s Kraljevino. Čeprav je bila ta cesta v razmeroma dobrem stanju, vendar ni odgovarjala zahtevam sodobnega avtomobilskega prometa, ki se je v zadnjem času silno povečal. Cesta je znatno preozka, ima številne ostre in nevarne ovinke in mnogokje prevelike strmine. Zato je imenovana ustanova A. A. S. S. v okviru številnih velikih cestnih del, ki jih Ima v načrtu tudi v naši pokrajini, začela predvsem z obnovo ceste Planina—Ljubljana. Na dveh trasah so dela že v teku. Glavna popravila bodo veljala ovinkom in klancem, aLi z drugimi besedami: izvršena bo generalna rekonstrukcija ceste. Vsa dela bodo stala 22 milijonov lir in bodo zahtevala mnogo delovnih ur. Pri obnovi ceste bodo predvsem stremeli za tem, da bo ravna in da bodo ovinki, ki bodo pač morali ostati, čim širši in preglednejši, širina ceste bo znašala 9 m. Vozišče samo bo široko 7 m, največji vzpon bo znašal 4.5 odstotka. Za modernizacijo velike ceste so potrebni številni sodobni stroji. Večje število strojev je že na delu, ostali pa bodo dospeli v kratkem. Vodstvo cestnih del si je prizadevalo zmanjšati potrošnjo tekočega goriva in je zato vse stroje do največje mere preuredilo za električni pogon. Tok dobivajo od električnega voda, ki je speljan v bližini ceste. Cesto bodo najprej posuli z debelim gramozom, potem s plastjo drob-nejšega in končno še s plastjo najfinejšega gramoza. Številni parni valjarji bodo urejeno cestišče utrdili, nakar bo v celoti tlakovano z bitumenom. Na obeh robovih ceste bodo na vsej dolžini postavljeni kameniti odbijači in številni drugi prometni znaki. Ker je pri delu zaposlenih mnogo delavcev, so zgradili vzdolž ceste celo vrsto delavnic in barak za oskrbovanje In stanovanj e delavcev. Zgrajene so bile tudi številne kabine za transformatorje, ki bodo potrebni za prenos električne energije na rekonstruirane stroje, kakor smo že zgoraj omenili. Cestna podloga bo do zime dokončana. Prihodnjo spomlad in poletje pa bodo dovršena še vsa ostala dela. Zmagi naših kajakašev v Torinu člani Ljubljanskega Kajakaškega kluba so gmagali v obeh tekmah, v katerih so nastopili Ljubljana. 1. oktobra Preteklo nedeljo so bile v Turinu na reki Padu velike kajakaške prireditve. Na te prireditve so na povabilo prirediteljev odpotovali tudi trije Slovenci, člani našega Kajakaškega kluba. Pod vodstvom predsednika inž. Pogačnika ter Staneta Predallča so odšli trije tekmovalci: Leon Janež, Branko Drovenik in Adolf Mikuš. Prvi je bil prijavljen za disciplino zložljivih enojk, druga dva pa za disciplino zložljivih dvojk. Tekmovanje je obsegalo 12 disciplin. Naši so v svojih dosegli velik uspeh, saj sta oba ljubljanska čolna zmagala. Skrom- ni podatki, ki so nam dosedaj na razpolago, povedo, da je bila proga za enojke dolga 1 km in da je imel Ljubljančan Janež edino enega sotekmovalca Casagrande od milanskega kajakaškega kluba. Janež je zmagal v času 5:58. Na progi za zložljive dvojke, ki je bila prav tako dolga 1 km, so nastopili štirje čolni: dva kajakaškega kluba iz Milana, eden iz Vigevana in ljubljanski z Miku-šem in Drovenikom. Zmagala sta Ljubljančana v času 5:21. Na drugo mesto se je plasiral čoln Miiančanov, na tretje pa čoln Vigevančanov. V nedeljo se bo začelo prvenstvo SNZ Sodelovalo bo Sest ljubljasklh klubov in novomeški Elan Slovenska nogometna zveza je na svoji zadnji seji sklenila kljub nasprotnemu prvotnemu naččrtu, da izvede prvenstveno nogometno tekmovanje Ljubljanske pokrajine. Ker se bo tekmovanje začelo že prihodnjo nedeljo, so bili določeni že termini in izžrebani tudi pari. Med sodelujočimi klubi so Ljubljana, Hermes, Mars, Jadran, Grafika, Svoboda in Elan iz Novega mesta. Žreb je odločil, da se bodo v jesenskem delu tekmovanja tekme odigrala po sledečem vrstnem redu: 5. oktobra: Elan—Mars, Ljubljana—Hermes, Jadran—Grafika. 12. oktobra: Elan—Svoboda, Mars—Ljubljana, Grafika—Hermes. 19. oktobra: Svoboda—Ljubljana, Jadran—Mars, Grafika—Hermes. 26. oktobra: Jadran—Svoboda, Ljubljana—Elan, Mars—Grafika. 2. novembra: Svoboda—Grafika, Elan— Jadran, Hermes—Mars. 9. novembra: Svoboda—Hermes, Grafika—Elan, Ljubljana—Jadran. 16. novembra: Mars—Svoboda, Hermes-Elan, Grafika—Ljubljana. Tekme bodo vedno na igrišču prvoime-novanega kluba in bo v nedeljo Mars gostoval v Novem mestu, Hermes pa nastopil na igrišču Ljubljane. 2eleti bi bilo, da bi se ljubljanski klubi sporazumeli za skupen nastop, to se pravi, da bi se naj vse ljubljanske tekme na isto nedeljo odigrale tudi na istem igrišču. Nedvomno bi bilo s tem zelo ustreženo nogometni publiki. Malo italijanščine za vsak dan 52 Sprehod, izlet. — Una passeggićta, un escursione. Andremo a fare una passecgiata — pojdimo na sprehod. Molto volentieri — zelo rad. Permettetemi di andar a prendere il mio bastone — dovolite mi, da grem po svojo palico. Ora sono pronto — zdaj sem narod. Partiremo quando vorrete — odšli bomo, kadar vas bo volja. Da che parte andrćmo — na katero stran pojdemo? Andiamo in campagna — pojdimo na deželo. Ho paura che ci sia molta polvere sulle strade — bojim se, da je mnogo prahu po cestah. Si puo passare per questo campo — se gre lahko čez to njivo? Andiamo per questo sentiero — pojdimo po tej stezi. £ la via piii breve per ritornare a časa — (to) je najkrajša pot za vrnitev domov. Non e tardi — ni pozno. Ho voglia di rincasare per tempo — rad bi bil zgodaj doma. Non abbiam# che mezz'ora di cammino — imamo samo pol ure hoda. Sarčmo prčsto di ■torno — kmalu bomo nazaj Fa un tempo primaverile — spomladansko vreme je Oggi e un gićrno d'estate — poletni dan je. Non abbia- mo avuto invčrno quest*anno — letos nismo imeli zime. Ho sospirato arden-temente la primavera — željno sem čakal pomladi. £ la stagićne che prefe-risco — (ta) je letni čas, ki ga imam najrajši. £ la piu aggradevole di tutte le stagioni — (to) je najprijetnejši izmed vseh letnih časov. Tiitto ride nella natura — vse se smeje v naravi. Tutto sembra rinascere — vse se zdi, da se preraja. Se il tempo e favorevole, ci saranno mol te f nit ta quest'anno -— če je vreme ugodno, bo mnogo sadja letos. La stagione č ben avanzata — letni čas je dokaj pozen (= kmalu ga bo konec in bo sledil naslednji!). La stagićne e mćlto in ritardo — letni čas je dokaj zapoznel (= še vedno traja vreme prejšnjega letnega časa!) Tiitto e ritardato — vse je zapoznelo. Temo che avremo un'estate caldissima — bojim se, da bomo imeli zelo vroče poletje. Non abbiamo avuto estate quest anno — nismo imeli letos poletja. Si scaldava la stanza aneora in giu-gno — še junija smo kurili (» segrevali sobo). I prati sono gia falciati — travniki so že pokošeni Si fa il fieno — suSijo (seno). Ci sara molto fieno — (letos) bo mnogo sena. La mietitura b comin-ciata — žetev se je začela. Hanno gia cominciato a tagliare il grano — začeli so že žeti žito. II raccolto di tutti i cereali sara finito la settimana ventura — pospravljanje vseh vrst žita bo kon-^ čano prihodnji teden. £ccola passata Pestate — na, pa je poletje mimo. Le giornate belle saranno ormai rare — lepi dnevi bodo zanaprej redki. Le foglie cominciano a cadere — listje začenja padati. Le mattinate cominciano a essere fredde — jutna začenjajo biti mrzla. £cco che i giorni s aceorciano — na, dnevi se krajšajo. Le sera te sono lunghe — večeri so dolgi. Non si vede piu chiaro alle cirrque — ob petih se že ne vidi več dobro. £cco una bella giornata d autunno — danes je pa lep jesenski dan. Si avvicina 1'in-verno — bliža se zima. Vorrei che fosse gia Natale — rad bi imel, da bi bil božič. £ccoci nelPinverno — smo že v zimi. Vorrei che 1'invčrno fosse gia passato — rad bi, da bi bila zima že pri kraju. In quanto a me io amo Pin-včrno tanto quanto Pestate — za svojo osebo ljubim zimo prav tako kakor poletje. Vi ricordate di quelPanno del gran freddo — ali se spominjate tistega leta, ko je bilo tako mraz? La settimana ventura faremo un viaggio a piedi — prihodnji teden bomo šli na peš izlet. Dove dormiremo — kje bomo spali? Troverčmo ben qualche modesta locanda di campagna — bomo že našli kakšao skromno podeželsko gostilno. Forse troveremo qualche capanna solitaria (una stalla deserta, un fienile abbandonato) — • morda bomo našli kakšno samotno kočo (zapuščen hlev, pozabljen senik). Per favore, č questa la strado che mena a N. — prosim, ali je to cesta za v N.? Questa strada si perde lassu fra i campi — ta cesta se izgubi tam zgoraj med polji. Non avčte vlsto il cartello indicatore — ali niste videli kažipota? Dovčte arrivare fino al cro-cevia — priti morate do križišča. Al crocevia tenčtevi a sinistra e non por-tete sbagliare — na križišču se držite leve strani in ne boste mogft zaiti. £ gia tardi, maneheremo il treno — pozno je že, zamudili bomo vlak. Non abbiate paura, non sono che dieci minuti da qui alla stazićne — ne bojte se, samo deset minut je od tod do kolodvora. Dovčts attraversare quel bosco — iti boste morali skozi ta (tisti) gozd. Sičte gia stanco — ali ste že trudni? Spno stanchfssimo, non ne pesso piu di stanehezza — silno sem truden, ne morem več od trudnosti Nogometne tekme v Italiji Preteklo nedeljo so bili italijanski nogometaši zelo agilni in po vsej Italiji so bile odigrane številne nogometne tekme. Od nam bližnjih naj omenimo predvsem, da je tržaška Triestina gostovala v Trevisu. Proti domačinom je dosegla le neodločen 'ezv.Uat: Treviso-Triestina 1:1 (1:0). Ostali izidi so bili naslednji: Roma—-Pisa 4.0. Tczio—Livorno 2:0. Ambroslana—-Tu-ventus 6:1. Torino—Brescia 3:2, Fioren-tina—Vicenza 2:2, Milano—Bologna 3:2, Genova—Prato 3:2 in LIguria—Novara 4:1. Cucelli je teniški prvak Na državnem teniškem prvenstvenem turnirju, ki se je vršil pretekli teden in zaključil v nedeljo v Bologni, si je osvojil državno teniško prvenstvo poedincev znani Cucelli, ki je doma z Reke. Cucelli je v finalu premagal Rada 6:1, 9:7, 6:4. Sport na Spodnjem štajerskesii Preteklo nedeljo so v Mariboru v okviru mladinske lahkoatletske prireditve gostovali proti zastopnikom Spodnje štajerske Gradčani, mariborski Rapid pa je nastopil v nogometni tekmi v Donavvitzu proti domačinom enakega imena. Lahkoatletska prireditev v Mariboru je bila razdeljena v dva dela. V obeh so zmagali Gradčani in sicer pri juniorjih v razmerju 116:80. pri juniorkah pa 69:13. Večino prvih mest v tekmovanju juniorjev so zasedli zastopniki Gradca in se je zastopnikom Spodnještajerske posrečilo zmagati samo v teku na 1500 m, kjer je zmagal Schundner s slabim časom. Približno enako so se odrezale juniorke, pri katerih Je za Spodnje štajersko zmagala v metu krogle Burndorferjeva, v vseh ostalih disciplinah pa so zmagale zastopnice Gradca. V tekmovanju za spodnještajersko nogometno prvenstvo je Rapid nastopil v Donavvitzu. Dosegel je polovičen uspeh. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Mariborski Železničarji so na svojem igrišču porazili ptujsko moštvo z 8:0. — Treninjr lahkoatletov na Stadionu. V kratkem bo v Ljubljani troboj med ljubljanskimi klubi. Za to tekmovanje se la-hkoatleti pridno pripravljajo in so tudi nedeljo izvedli skupen trening na stadionu Planine. Trening je pokazal, da so nekateri atleti v najboljši kondiciji in da bodo tik pred zaključkom sezone dosegli najboljše uspehe. Med rezultati nedeljskega treninga bi bilo zlasti omeniti odlične čase v teku na 200 m. Zmagal je Račič (Hermes) 23; drugi je bil Lušickv (Planina) 23.6 in tretji Suštcršič (Planina) 23.6. V teku 10.000 m je dosegel odličen čas Lado Kien (Planina) 33:54.2. Nedvomno je Kien sposobe nše lepših uspehov, ko bi se mu omogočil smotrn ln neoviran trening. Po težkem delu med tednom pa seveda ne more pokazati tistega, česar je sposoben. V metu kopja je zmagal s povprečnim rezultatom Mavsar (Planina), ki se je sedaj uvrstil znova med atletsko družino Ljubljanske pokrajine. V teku na 800 m je bil prvi Nabornik (Planina) 2:02.4. Danes- KOLEDAR Sreda, 1. oktobra: Remigij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: LuČ v temi. Kino Union: Grofov sin. Veseli teater ob 19. v Delavski zbomiei. Razstava slik Franca Pavi ovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta št. 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Ustar, Selenburgova ulica 7. Rezervni vodnjaki v Ljubljani O ljubljanskih vodnjakih smo že junija meseca obširno r/sali, da jih jo većina žo pripravljena za pomoč v sali, če bi morda zaradi vojnih dogodkov prenehal vodovod. Uprava mestnega vodovoda jo namreč v vsej občini ugotovila nad 1.700 vodnjakorv, studencev in kapnic, ki nimajo prav nobene zveze z mestnim vode/vodom. Samo v središču mesta je nad 130 takih vodnjakov, ki bi lahko, če bi bil vodovod suh, napajali Ljubljančane z dobro pitno voda ter dajali vodo tudi za kuho in umivanje. Vsi vodnjaki sicer še niso uporabni, ker z zaščitnimi srodstvi ter s prispevki lastnikov doslej še ni bilo mogočo urediti vseh vodnjakov, zlasti je pa dolgotrajna preiskava vode, če je pitna. Sedaj imamo že blizu 100 popolnoma dobrih vodnjakov ter jih je od teh nad 20 popravila mestna občina, nekaj pa rudi laštn:ki sami. Hišni posestniki, ki imajo vodnjake že v uporabnem stanju, dobe od mostne občine posebne table z napisom: »Acqua potabile — Pitna voda«, ki jih morajo ob alarmu ali sicer o potrebi obesrti na s ceste vidnem prostoru. Sedaj uporabni vodnjaka so nikakor ne bi motfli nadomcs#ti vodovoda v polni meri ter bi biilo potrebno z vodo zelo štedit\ če bi prenehal vodovod. Tehnična popravila, posebno pa higienska ureditev vodnjakov potrebujeta precej stroškov in dela, zato rw mogoče vse velike naloge izpolniti na mah. Vsa ta popravila so v stalnem zaščitnem programu ter s sodelovanjem mestnega fizika ta. Higienskega zavoda in mestnega vodovoda prav lepo napredujejo, vendar pa moramo spet opozarjati lastnike vodnjakov, naj ne odlašajo z ureditvijo svoj'h vodnjakov, a tisti, ki imajo vodnjake že urejene naj pridejo po prej omenjene table k upravi mestnega vodovoda v M ah rovi hiši na Krekovem trgu št 10. Mesto Štorkelj Največ štorkelj živi sedaj v Bolgariji, kjer na velikih močvirnatih zemljiščih seje j o velike količine riža. Te pokrajine so zelo vabljive za štorklje, ker najdejo v močvirjih mnogo primerne hrane. Štorklje so med prebivalstvom zelo priljubljene in jih nihče ne preganja. Zaradi tega so se ponekod naselile tudi po manjših mestih. Zlasti veliko število jih je v mestu Pirdo-pu, ki šteje 3000 prebivalcev. Štetje Štorkelj, ki gnezdijo na področju tega mesta, je ugotovilo, da prebiva v mestu 2000 ptic, ki so zasedle že vse razpoložljive dimnike in primerne prostore za gnezdenje. % Visoki Komisar je otvoril razstavo načrtov za regulacijo Ljubljane Zanimiva in važna razstava je do ponedeljka brezplačno dostopna občinstvu Ljubljana, 1. oktobra Včeraj opoldne je Visoki Komisar Eksc. Emili o Gmzioli otvoril izredno zanimivo razstavo osnutkov za regulacijski načrt Velike Ljubljane. Načrti so razstavljeni v Jakopičevem paviljonu. Natečaj za idejno regulacijsko skico je mestna občina razpisala 28. VITI 1940 z rokom do 16. junija t- L r>o tega termina je dospelo 12 načrtov. Ob navzočnosti odličnih zastopnikov nafte javnosti je župan dr. AdleSič pozdravil Visokega komisarja. »S posebnim veseljem pozdravljam« je izvajal župan med drugim. >Va5o Ekscelenco. ker nam izkazujete veliko čast, da prisostvujete otvoritvi aezstave, ki naj Ljubljani pomaga določiti smernice za nadaljnjo zdravo rast. Kakor pri drugih važnih vprašanjih mestne občine nam Vase zanimanje tudi za to prevažno vprašanje pomeni jamstvo za urejmiče-n;"e naših načrtov.« županov pozdrav Zupan je pozdravil tudi vse ostale predstavnike in posebej Se projektante, ki so z razstavljenimi načrti pokazal! svoje veliko znanje in tudi toplo ljubezen za bodoči napredek Ljubljane. Pri razpisu natečaja je mesto podčrtalo željo po novi re-gulaci .=ki osnov;. Ml bi ohranila stare urbanistične vrednote Ljubljane, odstranila zapreke razvoja in mesto sedanjemu stanju primerno preuredila. Razen ene ni bila podeljena nobena nagrada. Največ krivde na tem ima sila Časa. v katerem so projektanti izdelovali načrte in po večini niso mo=r!i ustreči vsem pogojem razpisa. Za širšo javnost je važna In posebnega poudarka vredna skoro soglasna ugotovitev projektantov, da dosedanji naravni razvoj mesta v načelu ni bil zgrešen. Razstava nam nalaga sedaj težko nalogo, da v te načrte vloženo energijo izkoristimo z dalekovidno presojo ln njih uresničenje prilagodimo zmogljivosti občanov ter potrebam bodočnosti, da bodo načrti res trden in zanesljiv temelj zadovoljne ln srečne Velike Ljubljane. S to željo je župan prosil Eksc. Visokega komisarja, naj otvori razstavo. Nagovor Visokega Komisarja Eksc. Ennilio Grazioli je s toplimi in izbranimi besedami Izrazil svojo radost spričo razstave, ki je v resnici občudovanja vreden primer naše delavnosti in posebei znanja naših arhitektov. Ko je pre\*zel vodstvo Ljubljanske pokrajine, je njegovo prvo zanimanje veljalo tudi vprašanju regulacijskega načrta Ljubljane, saj je tak načrt zlasti za veliko mesto važnega Ži v-lonjpkee'a pomena. Prav posebej velja to za Ljubljano, ki je tako resno, pa hkrati tako ljubko mesto. Zato ga prav iskreno veseli, da so se udeleženci razpisa tako potrudili in dali s svojim delom toliko živih pobud. Eksc. Visoki komisar je izrazil svoje prepričanie, da se bodo predloženi načrti po finančnih možnostih mesta uresničili. Zagotovil je. da br z vso močjo pomagal do uresničenja načrtov, saj je njegova na ji skrene jša žel*a, da bi se Ljub-lana tudi v bodoče razvijala, kakor se je razvijala doslej, in kakor se razvija danes. DNEVNE VESTI — Kralj in Cesar na obisku v Apuanii. Nj. Vol. Kralj in Cesar je napravil kratek obisk Apuanii. kjer se je v spremstvu predstavnikov krajevnih oblastev ogledal razna podjetja in se delj časa ljubeznivo razgo-varjal z delavci. Kakor so ga delavci ob prihodu navdušeno pozdravljali, prav tako so mu ob slovesu priredili plamteče manifestacije, prav tako pa so Vladarja navdušeno pozdravljale tudi množice prebivalstva v gostem špalirju kraj ceste. — Prva velika prireditev Dopoiavora bo v nedeljo v Ljubljani na Stadionu ob Tvr-ševi cesti. Združena bo s telovadnim nastopom in lankoatleLskimi tekmami članic Do-polavorov iz Tržaške, Puljske, Reške. Goriške in Udinske pokrajine. Nastopilo bo okrog 300 deklet Namen te velike prireditve je predstaviti prebivalstvu Ljubljanske in Ljubljanske pokrajine Dopolavoro-vo športno udejstvovanje. Prireditev se bo pričela v nedeljo ob 14.30. — Italilanski novinarji v Nemčiji. Italijanski novinarji, ki se nahajajo na študijskem potovanju po Nemčiji, so obiskali letalsko akademijo v Catowu, filmsko mesto Ufe, Siemo-r^ova podjetja in druge vojaške ustanove Nemčije. O priliki pogostitve gostov je imel šef nemškega tiska dr. Dietrich pomemben nagovor, v katerem je poudaril moralo, ki je značilna za tisk obeh držav OsL Tisk pove resnico in prispeva učinkovito k zdravemu razpoloženju ljudstva in k moralni zmagi, ki se pridružuje vojaškim zmagam. — Italijansko odlikovanje nemškega majorja. Majorju nemške vojske Hansu Ehler-tu je bil podeljen viteški križec vojaškega Savojskega reda zaradi odličnih uspehov, ki jih je dosegel kot generalštabni oficir in poveljnik v teku priprave in vodstva operacij za zopetno zavzetje Cirenaike. — V spomin geologa Stoppania. Ob 50-letnici smrti abeja Antonia Stoppania je bila v Milanu spominska svečanost, ki jo je priredila milanska občina ob sodelovanju raznih ustanov. Navzoči so bili številni zastopniki oblasti in odlični znanstveniki. Slavnostni govor je imel predsednik italijanske Geološke družbe, ki je o črtal znanstveno delo abeja Stoppania in njegove zasluge za razvoj geološke znanosti. — Hitrostni rekord italijanskega letala. Iz Buenos Airesa poročajo, da je letalo južnoameriške proge, ki jo upravlja italijanska družba L A. T. I., doseglo na poletu med Buenos Airesom in Rio de Ja-neirom nov brzinski rekord. Rekordno letalo tipa »Savoia Marchetti« je preletelo to progo v petih urah in 55 minutah s povprečno hitrostjo 470 km na uro. — 27 trgovin zaprtih. Začasno je bilo v Rimu zaprtih 27 trgovin, ki so prekršile odredbe o cenah. — Postne pristojbine v italijansko-hr- vatskem prometu. Med Italijo in Hrvatsko je uveden normalni pisemski poštni promet. Sprejemajo se običajna in rekoman-dirana pisma. Za navadna pisma v teži do 20 gr, naslovljena v Hrvatsko znaša poštnina v Italiji 1 liro, na Hrvatskem pa za pisma, namenjena v Itaiijo 3 kune. Za dopisnice znaša poštnina v Italiji 0.60 lire, na Hrvatskem pa 1.50 kune, za poslovne papirje (do 50 gr) 0.20 lire odnosno 0.50 Kune, za tiskovine (do 50 gr) 0.20 lire odnosno 0.50 kune, za novine, časopise in — VgodnoMi za posetnike ljubljanskega velesejma iz Hrvatske. Iz Zagreba poročajo, da so za posetnike ljubljanskega velesejma iz Hrvatske odobrene vozne ugodnosti. Pri potniškem uradu v Zagrebu se dobe velesejmske legitimacije, ki dajejo pravico 50 odstotnega popusta na hrvat-skin kakor tudi na italijanskih železnicah, in sicer za odhod od 29. septembra do 13. oktobra in za povratek od 4. do 22. oktobra. — Sodna razmejitev v Dalmaciji. Hrvatske »Narodne novine« objavljajo zakon, s katerim je bila urejena pristojnost sodišč glcs^e na razmejitev s Kraljevino Italijo. S 1. oktobrom bo okrajno sodišče v Kninu prevzelo tudi posle s hrvatskega področja okrajnih sodišč v Benkovcu in Kistanju. Sodišče v Drnišu prevzame ozemlje okrajnih sodišč v Sibenzioi iin Trogiru, kolikor je to ozemlje pripadlo Hrvatski. Okrajno sodišče v Sinju si priključi občini Muc in Ulj, ki sta prej spadali pod okrajno sodišče v Splitu. Ostali kraji s področja bivšega okrajnega sodišča v Splitu, v kolikor so po razmejitvi pripadli Hrvatski, se pripojijo sodišču v Omišu. Pristojnost okrožnega sodišča v Dubrovniku obsega sedaj tudi področja okrajnih sodišč v Drnišu, PCninu, Obrovcu, Sinju, Vrlici, na Hvaru, v Imotskem, v Makarski, Metkoviću, Omišu, Starem gradu, Supetru in Vrgorcu. — Smrtna kazen za izkoriščevalce na Hrvatskem. Te dni je zagrebško časopisje prineslo na najvidnejših mestih odre 'bo. ki je b:!a obenem razglašena z lepaki in razšr-jena po radiu. Po tej odredbi je izjemno sodišče pristojno tudi za vsakovrstne prestopke, ki jih zagrešijo izkoriščevalci vojne stiske. Kaznivo je navijanje cen in vsako nesocialno dejanje, podvzeto z namonom, pridobiti si dobiček. Izjemno sodišče bo sodilo osebe, ki neposredno ali pa posredno povzročajo prekomerno navijanje cen: proizvajalce, ki skrivajo krušno moko ali žito, ga pod roko in brez dovoljenja pro lajajo. Nadalje je izjemno sodišče pristojno *a zločine, ki jih zagrešijo osebe, ki posedujejo neupravičeno živino in otežujejo ljudsko prehrano. V to skupino spadajo tudi oni, ki skrivajo zaloge mesa. Izjemno sodeče bo kaznovalo uradne osebe, ki preki-šijo predpise o ljudski prehran1', osebe, ki tihotapijo Svoj nagovor je Visoki komisar zaklluči 1 z ugotovitvijo, da sta otvoritev te razstave in otvoritev velesejma dva živa znaka, da razvoj našega glavnega mesta pod vodstvom Italije lepo napreduje. S tem je proglasil razstavo za otvorjeno. Odkupljen! načrti Udeležence je nato univerzitetni profesor dr. Prane Štele vodil po razstavi in jim razlagal značilnosti posameznih načrtov in pojasnil izreke ocenjevalne komisije. Skupno število dosegljivih točk je bilo 100. Ker ni dosegel noben projekt 75% dosegljivih točk ln je Izmed celotno izdelanih načrtov dobil samo projekt z geslom »Ac nad 50% točk. ostali pa niso dosegli niti polovičnega števila dosegljivih točk, je razsodišče soglasno sklenilo, da se podeli samo tretja nagrada 11.400 lir projektu z geslom >A<. Avtor tega načrta je inž. ar h. Velimlr Jamnickv iz Zagreba. Ostali za nagrade namenjeni znesek se je razdelil na odkupe. Prvi odkup se je podelil projektu z geslom *6543«, projektant inž. arh. Edvard Ravnikar, drugi odkup projektu z geslom »Y«, projektant inž. Marjan Tepina. Ostali odkupi so bili podeljeni projektantom inž. arh. Francetu Tomažiču. inž. Stanku Mur-ku in Hinku Pajerju, inž. arh. Adrijanu Jancu ln inž. arh. Robertu Tepežu (sodelavec abs. arh. Branko Simčič), Niku Be-žeku ln Milanu Severju, inž. Jovanu Obra-doviču in inž. arh. NavinSku Emilu. Graditelj Edvard Mikloš iz Zagreba, ki je poslal načrt z geslom »Emona«, ni odgovoril na poziv za odkup. zlato, srebro in druge dragocene kovine oz. kovinski denar, devize in vrednostne papirje z dežele ali skušajo pretihotapiti v deželo dinarske bankovce oz. obveznice prejšnje kraljevine Jugoslavije. V s m isu lega zakona so kaznivi tudi tisti, ki skušajo slabiti zaupanje v hrvatsko valuto. Vsi ti in slični prestopki se bodo kaznovali s smrtno kaznijo. Zakon je stopil v veljavo preteklo sredo. — Hrvatski list v Berlinu. S 1. oktobrom bo začel izhajati v Berlinu tednik ^Domovina Hrvatska«. Izdajalo ga bo berlinsko hrvatsko poslaništvo, namenjen pa bo predvsem hrvatskim delavcem in delavkam, ki so zaposleni v Nemčiji. — Sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič je praznoval preteklo soboto 701etnico svojega rojstva. Rojen je bil v Travniku, kjer je absolviral tudi tamošnjo •jezuitsko gimnazijo. Bogoslovje je končal v Sarajevu, doktorat pa si je pridobil na teološki fakulteti v Zagrebu, šele 37 let star je postal 1. 1908 pomožni škof v Sarajevu, 10 let kasneje pa je po smrti nadškofa dr. Stadlerja sam zasedel nadškofijsko stolico. Dr. šarič se je že od mladih let uveljavljal tudi kot pesnik in pisatelj. — Znano muMimeaRko kulturno društvo »Gajret« s sedežem v Sarajevu je bilo razpuščeno, njegovo premoženje pa izročeno hrvatskemu muslimanskemu društvu »Narodna uzdanicac. Premoženje cenijo na 8,000.000 kun. — Nemške znamke z Bledom. Triglavom in Mariborom. Nemška poštna uprava bo izdala posebne znamke s slikami Maribora, Ptuja, Bleda in Triglava. Od 29. septembra do konca novembra bo dajala v promet štiri znamke v spomin na vključitev Gorenjske in Spod. Štajerske v nemško državo. Na znamki za 3 (t 7) pfenigov bo upodobljen mariborski grad, na znamki za 12 (-f- 13) pfenigov mestni stolp in gledališče v Ptuju, na znamki za 6 (t 9) pfenigov blejska pokrajina in na znamki za 25 (+15) pa Triglav, ki spada sedaj pod koroško upravo. Dno 1. oktobra bodo znamke žigosali s posebnim žigom, vendar samo pri poštnih uradih v Mariboru, Ptuju in na Bledu. Pribitck k frankaturni vrednosti znamke bo šel v korist nemške zimske pomoči. — Prodajna razstava kmetijskih strojev v Kranju. Zabeležili smo že to prireditev, ki je bila v drugi polovici septembra teden dni v Kranju. Kakor poročajo sedaj nemški listi, se je razstave udeležilo več tisoč ljudi. Kmetje so kupili 300 plugov ter okrog 200 drugih poljedelskih strojev, tako da je bilo skupno prodanih nad 50o komadov. — Novo politično vodstvo v Radovljici. Za okrajnega vodjo Koroške ljudske zveze v Radovljici, je bil imenovan Julian Kollnitz. Dosedanji okrajni vodja Ober-vinkler je imenovan za šefa organizacijskega urada pri Centrali v Celovcu. Roman %z življenja: Vciiunka Matilda Nenavaden primer »vohunske« afere na Madžarskem, ki pa se je za dvojico mladih ljudi srečno razpletla Kakor poroči vc*ernik »Stamna Sera« iz Budimpešte, se je pred kratkim znašel madžarski cenzor pred zelo zapleteno »vohunsko« uganko. V reke mu je pr šlo pismo naslednje vsebine: »Voina divja na vseh področjih bojišča. Sovražnik je postavil v prvo bojno črto največje topovske kaTbre in vztrajno skuša prebiti naše postojanke. Mi še nismo postavili v borbo poslednjih rezerv. Upam torej, da nam bo nn>£oče zadržati tudi to poslednjo sovražno ofenzivo. Ako bi se to ne zgodilo, b .mo začeli z drujjo bitko. V tem primeru bi bilo prav. ako bi V sam poskrbel za svojo navzočnost . ..« Ko je cenzrotr priše! do tega stavka, si je popravil naočnike, da bi natančneje pregledal pismo in uootovi.l. komu ie prav za prav namenjene Nas!ovljcnee ie b'l huzar Stan:slav Dnirz z vsemi podatka operativne ed'nice na bc ji>ču. Ako bi bilo pismo prišlo z vojnega področia. bi cenzor še nekako vedel, kat na i stori: prečrta' bi nekatere besede in opozonl naslcvijenca, naj priporoči svojemu pošiljatelju večjo diskretnost v vojaških zadevah. Ta primer je bil precej drugačen *n nenavaden. Vojne informacije v pismu pošilja nekdo iz notranjosti države na bojišče . .. Informator se je podpisal enostavno — Matilda. Pismo je bilo napisano s pisalnim strojem na navaden papir, kakršen se v uradih uporablja za kopiranje. Tudi po ostali vsch:ni pisma, ki je bilo oddano v Budimpe.š-ti, ni b:Io mogoče dognati pošiljatelja, le naslov je bil napisan z roko, kar pa ie bilo gotovo premalo za ugotovitev pošiljatelja. Tako je cenzor odnesel rrsmo k svojemu šefu, pri katerem je bilo podvrženo novemu, doflgemu pregledu. Končno sta se oba odločila, da bo najbolje, ako se pismo — s primernimi spremnmi pojasnili — pošlje direktno na vojaško cblast, kateri je bil podrejen naslovljenec. huzar Stanislav Dnirz. Ta ie bil lepega dne nepričakovano} pozvan od četnega naredn;ka na raport h kapetanu, ki je bil zelo nerazrpcložcn in je osuplega huzarja, nič hudega siluiečcga, ob-sul z raznimi neprijetnimi izrazi, dasi je bil sicer znan kot zelo dober oficir, ki je liubM svoje moštvo Se proden ie huzar Dnirz prišel do sape s+a ga zgrabila dva orožnika, mu velela spraviti vse njegove stvari in ga odnoljala v avtobusu nekam v zaledje bojišča. Kmalu nato je bil huzar Dnirz podmen strogemu zasliševanju pod sumom vohunstva. Njegov kapetan je v spremnem poročilu srcer opisal njegovo dostojno in junaško vojaško zadržanje, toda to ga še ni moglo oprati. Ko pa so mu pri zaslišanju pokazali pismo, zaradi katerega je nanj pa-dd tako hud sum, ie olajšan povedal, da j j Matilda njegova zaročenka, kakor to do- kazujejo tudi vsa ostala pisma, ki so mu bila zaplenjena. V resnici ao> se izkazale vse tc njegove navedbe točne. Tedaj je bilo treba še razmikat4, zakaj je zaročenka Matilda p>sal polncrTLa verjeti, temveč so ga pridržali še v prcir«k::vi. dokler niso ugotovili, kaj je z njegovimi trditvami. Vendar je bila sedaj zadeva kma'u pojasnjena ;n mladi huzar je v ce'.oti rehabilitiran. Izkazalo se je namreč, da je v rtismu omcn'eni »tovni/n "k* neki madžarski vele-posestnik, ki je Mat Idin varuh. Ta se je spočetka upiral zvezi Matilde s huzarjem, češ da je ta navaden bančni uradnik brez primernih sredstev »Vojna divja«, kakor je Matilda napisala v pismu, pomeni, da se je prav tedaj njen varuh začel znova zaletavati v McrMdi no zvezo s huzar jem in da ji je vsaljeva! nekega drugega moškega, ki naj bi ga poročila. Huzarjeva zaročenka je oc:vidno z iznajdljivo fantazijo primerjala svoj pc'ožaj z borbo na bojišču. Tako se je huzar Stanislav Dnirz končno vrn:l k svoji četi. bolj trden ko kdai-k'^di poprej, medtem ko se njegova »bitka v zaledju« vedno bolj bliža svojemu koncu in je ob prvem njegovem bližnjem dopustu pričakovati »zaključno poročilo« civilnega urada v Budimpesf, ki bo naznani'k* poroko Matilde s huzarjem Stanislavom Dnirzem... LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: danes ob 16. ln 19. ari; tkLSO UMU> rELEFON «2-21 Grofov sin Film, Is katerega veje svež srak plodnih polja, zelenili gozdov in visokih planin ter globoka ljubezen do oboževane lene... Amedeo Nazarri, Lilia Silvi, Elena Altieri KINO MATICA TELEFON 32-41 Premiera pravkar izdelanega filma Loč v temi Ali da Vam F. Giachetti. C. Campanlnl, Zgodba o ljubezni mladega inženjerja, ki oslepi, a mu medicinska znanost vrne vid — in ljubljeno dekle. KINO MOSTE Danes zvečer ob 19. vam nudimo sijajno priliko, ca vidite oba dela edinstvenega filma ln edinstvene igralke: ESnapurski tiger *n Indijski nagrobnik skupaj v eni predstavi ln za eno vstopnino! Konec pol ure pred policijsko uro. Tramvaj u mesto na razpolago. — Pevska tekma spodnještajerskih deklet je bila v nedeljo v Mariboru v zvezi z velikim mladinskim zborom, ki je bil ta dan zaključen. Prvo nagrado si je pridobila skupina deklet iz celjskega okraja. Naslednje nagrade so pripadle okrajnim skupinam iz Rogatca, Maribora in Trbovelj. — Tri Celjanke umrle v Srbiji, v Srbiji so umrle v zadnjem času soproga znanega stavbnega mojstra v Celju ga. Oologran-čeva, soproga bivšega šefa katastrskega urada ga. DUlckova in soproga bivšega odvetnika ga. Doboviškova. Blag jim spomin! — Dragocenosti neznanega izvora. Zagrebška policija je aretirala neko Marijo Gršetičevo, pri kateri so našli dragocenosti v vrednosti 100.000 kun. Aretirana je bila na prijavo urarja, ki mu je hotela prodati platinasto briljantno žensko uro za 5000 kun, ura pa je bila vredna najmanj 30.000 kun. To je vzbudilo pri urarju sum in naznanil jo je redarju. Kriminalni oddelek policijskega ravnateljstva v Zagrebu poziva sedaj vse, ki bi mogli pojasniti izvor teh dragocenosti, da se mu javijo. Iz Ljubljane —lj Skoro na vseh velikih koncertnih in cerkvenih orglah v zapadni Evropi ter severni in južni Ameriki je konce rt i ral slavni italijanski mojster na orglah prof. Ulisse Mntthev, ki bo igral svoj prvi koncert v Ljubljani v petek, 3. t. m., ob %8. zvečer v ljubljanski Stolnici. Kritiki pišejo o njegovih koncertih cele slavospeve. Z suvereno tehniko obvlada orgle, v registriranju pa je mojster največjih učinkov in najglobokejših čustev. Na petkovem koncertu bo igral klasični program v prvem delu sporeda, v drugem delu pa skladbe novejše smeri. V prvem delu so zastopani s svojimi deli Bach. Vivaldi in Azzolino della Ciaia, v drugem delu Bossi, Schu-mann, Musorgski, Premrl in mojster sam. Ljubljana vsaj v zadnjih letih še ni imela tako pomembnega orgelskega koncerta kakor bo v petek v ljubljanski Stolnici. Pred-prodnja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 429 n SAMO SE DANES IN JUTRI PONOVITEV PROGRAMA ZAČETEK OB 19. (7.) VESELI TEATER —lj Tragedija v žiiTalskem svetu. Naročnik nam piše: Na srednjem stebru t roni os tov j a, pod latinskim napisom leži že 4 dni mrtev golob. To bi ne bilo nič čudnega. Ali nekaj ganljivega je, da mu menda zakonski tovariš dela družbo, in to celo noč in na dežju. Tora j je tudi med živali še taka ljubezen, ki jo med ljudmi le prečesto pogrešamo. Na tisoče ljudi gre čez most, pa skoro nihče ne opazi te žaloigre. — Z odlično kuhinjo, žametno črnino, črnim burgundeem, verono, refoškom, pino-tom, malvazijo, rizlingom, cvičkom, dal« matinskim črnim vinom in belim udinskim vas postreže GOSTILNA LOVŠIN. 430 n —lj Cepljenje v Mostah in na Viča. Drugi turnus cepljenja zoper davico bo v četrtek, 2. oktobra t. L, ob 16.30 v ljudski šoli v Mostah, a v petek, 3. t. m., ob 16.30 v ljudski šoli na Viču. Opozarjamo starše, naj v Moste pripeljejo samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni v Mostah, v petek pa v ljudsko šolo na Vič samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi tam cep-" ljeni. —lj Seznami ttavčnih osnov trgovin z modnim blagom in trgovin z manufakturo in konfekcijo so že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 13. oktobra. —lj Razstava Franceta Pavlovca, ki je že od nedelje odprta v zgornji dvorani Obersnelove galerije na Gosposvetski cesti, vzbuja upravičeno pozornost naše kulturne javnosti. Umetnik razstavlja 40 del, med njimi lepo število najnovejših, še ne-razsta vi jenih, tako da je obisk za vsakega iskrenega liubitelia umetnosti dogodek. —lj Lrad za registracijo biciklov opozarja lastnike koles, ki še nimajo evid. tablic, da ;*e rok za prevzem istih podaljšan samo še do 10. oktobra t. 1. in poziva zamudnike, da pridejo takoj po svojo tablico. S seboj je pripeljati bicikel, prinesti prometno knjižico ali začasno potrdilo in 4 lire denarja. Po 10. oktobru bo zamudnike zadela občutna kazen. —lj Seznami davčnih osnov urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov, trgovcev s fotografski potrebščinami, trgovcev z glasbili in radio aparatov, prevoznikov, izdajateljev revij, prevoznikov ter trgovcev z barvami, olji, keramiko in bencinom so tudi ie razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 12. oktobra. —lj Obnova pročelja na poštni palači hitro napreduje. Sedaj so gotova ie tudi dela na glavnem pročelju in so postavljeni odri Ie še ob traktu v fielenburgovi ulici. Tramvaj, ki je nekaj časa postajal že ob Puccinijevi ulici, vozi sedaj zopet do glavnega postnega vhoda. —Ij Glavna agentura za razpečavanje časopisov in ilustracij, Ljubljana, Gospo-svetska 1, se je preselila v prostore hotela »Metropola«. Današnji ljubljanski trg Ljubljana, 1. oktobra. Na današnjem živilskem trgu so bile ▼ zgodnjih jutranjih urah naprodaj le manjše količine zelenjave in sočivja, pa tudi gospodinje so prihajale bolj pozno. Največ zelenjave dovažajo mestne zelenjadarice iz Krakovega in Trnovega, medtem ko je iz kmečke okolice dovoz le bolj skromen. Med zelenjavo prevladuje solata, s katero je trg založen v zadostnih količinah. Po stari ljubljanski tradiciji je kakovostno solata prvovrstna. Razen solate je naprodaj že več časa prav lepa cvetača, mnogo zelja, malo krompirja, skoraj nič pa zluščenega fižola. Ze nova ureditev prodaje krompirja *a mesne knjižice in s tedenskim obrokom 2 kg na osebo je močno zmanjšala naval na stojnico mestnega magistrata. 6e uspešnejši je bil pa ukrep, ko se je magistrat odločil, da bo prodajal krompir na štirih krajih. Tako so danes ljudje prišli kar naglo na vrsto, kar je bilo v olajšanje tako čakajočim gospodinjam kakor tudi prodajalcem v tržnicah. Na gobjem trgu je vedno več vsakovrstnih gob in akcija, ki jo je započel magistrat z razstavo gob v stekleni omarici, dobro uspeva. Nabiravke donašajo na trg v velikih količinah tudi take vrste gob, kakršnih druga leta sploh ni bilo na prodaj. Počasi se z novimi vrstami zadovoljujejo tudi gospodinje, čeprav je bil doslej odpor proti vsem neznanim vrstam velik. Seveda je bojazen pri prvem nakupu :n prvi uporabi še vedno velika. Zgodi se, da ljudje ne upoštevajo, da je treba večino gob pripraviti v teku 24 ur in da se gobja jedila ne smejo pogrevati. Danes se je na trgu neki kupec, ko je zagledal določeno vrsto gob. močno razburil in zahteval naj gobe odstranijo in zavržejo, češ da so strupene. Trdil je, da jih je nedavno kupil in vsej družini je bilo po zavžitju slabo. Debata, ki se je razvila okrog njegove trditve, je pa končno pokazala, da so gobe dobre, le da so jih prizadeti prepozno pripravili. Na sadnem trgu je bilo razen jabolk danes naprodaj tudi nekaj belokranjskega grozdja. Prodajali so ga po 5 lir kg. Veliko zanimanje je bilo za domače češplje, ki jih je letos na trgu zelo redko videti. Danes jih je neki prodajalec prioeljal večji zaboj in jih naglo razprodal po 4 lire za kg. Kakor vedno ob tržnih dneh so bile dobro zasedene mizice s suho robo, semeni in rožami. Na trgu morete po ugodni ceni kupiti tudi vsakovrstne zdravilne koreninice, ki so uspešno zdravilo za revmo, iSias, 7- boloznl ledvic in srca. Nesreče Ljubljana, 1. oktobra Zadnja dva dneva v mesecu septembru je naša bolnica sprejela v zdravljenje veliko število ponesrečencev. V ponedeljek in torek so se zatekle po zdravniško pomoč v Ljubljano žrtve prometa, dela, pa tudi človeške zlobnosti. Matija Rupert, 261erni delavec z Iga pri Ljubljani, je pri vožnji s kolerom padel in si zlomil desnico v rami. — Rikl Sirm, 201etni krznar iz Ljubljane je padel s Kolesa in si zlomil desno nogo. — Tretja žrtev kolesarske nesreče je bil Miha Mehle, 45-letni ključavničar Kemične tovarne. Pri padcu se je poškodoval na glavi. Nesreča je zadela tudi 61etnega sinčka delavca iz Slivnice Franca Permeta. Padel je pod voz in se poškodoval po vsem životu. Pri delu se je ponesrečil Janko Pust, lSletni tesarski vajenec iz Ljubljane. Ko je delal na zidarskem odru, mu je spodrsnilo ter je padel v globino. Pri tem je dobil težke notranje poškodbe. — 331etni Janez Notar, brezposelni ključavničar, se je včeraj mudil v Spodnji Šiški. Pri tem ga je nekdo napadel in mu zadal več težkih ran. 451etna žena orožnika iz St. Vida nad Ljubljano Elizabeta 2nldaršičeva je padla s kolesa. Pri padcu si je zlomila levo nogo. — Ivana Kosančeva, 631etna delavka iz Dev. Marije v Polju je opravljala domača dela v hlevu. Pri tem ji je spodrsnilo in pri padcu si je zlomila levico. — Francu Fisterju, 21etnemu sinu posestnika iz Vrb-ljeni, je padel na nogo težek zaboj in mu jo zlomil. — 181etni sin sluge Milan Zupančič je padel s kolesa in se poškodoval na obrazu. — Pri padcu si je zlomila desnico Ana Skelblova, llletna hči posestnika iz Ljubljane. V bolnico so sprejeli iz Zadvora tudi 48-letnega Gašperja Goloba in njegovo ženo SOletno Marijo, ki sta obolela za manjšim zastrupljenjem. HALI 06LASI DIVJI KOSTANJ sad, kupujem. — Linhartova ulica štev. 3, 3ežigrad. 1603 OSEBNI HOROSKOP zanesljivo razodene vaš in vam drage osebe značaj in usodo. — Pojasnila in posveti brezplačno. Honorar po dogovoru. — >FA-TA<, astrološka posvetovalnica, Ljubljana, palača Grafike — pred glavnim kolodvorom. 1572 CORA TORINO • 1835 A M ARO CORA COl M ti i ■•cio i •ffcac« digttfh* s sodavfco: najbolji! aperitiv vsam, bras soda vic*: zalo učinkujoč aa^gbro p rabe La coflaborazžoae Larrivo a Borna del Capo delle Organizzazloni Giovanili Magiare il Generale Vitez Luigl Beldy Itanjansk o-madžarsko sodelovanje Nedavno je obiskal Rim vodja organizacije madžarske mladine general Lajos pi. Beldy — Pozdrav na kolodvora Posebnosti črnega morja Ime je dobilo po temnem dnu — Več plasti vode — Vzroki pogostih močnih viharjev V okviru subtropskega zelenega razkošja, ki pa izvablja klima Črnega morja na prehodu med evropskim in prednjeazij-skim kontinentom, opazimo v vodah Črnega morja različne zanimive svojevrstno-ati. ki so širši javnosti le malo znane. Ime »Crno morje t je to veliko jezero dobilo zaradi svoje posebne barve, še nikoli ni nihče opazil ob obali ali v sredini velike vodne ploskve prijetne in privlačne modre ali zelene barve, temveč je morje že od obrežja naprej temno-umazano. Ta barva pa ni barva vode. temveč barva morskih tal. Tla dajejo osnovni ton, ki ga potem cpredel/. le svojevrstne izoline plasti, oziroma različne vrste vode. iz katerih je Crno morje od gladine do dna sestavljeno. Ce si ogledamo najprej severno obalo, pokrajino med Odeao in Batumom, bomo ugotovili, da ;e obrežje plosko in da je morje več sto metrov od obale proti sredini globoko največ pet metrov. Z raziskovanjem morskih tal nam bo takoj jasno, od kod prihaja črni barvni ton. Crna ukrajinska zemlja ne tvori samo rodovitnih plasti kopnega, temveč se nad al ju-'e globoko v morjo. ki je odvzelo človeku velike površine zelo plodne zemlje. Zanimive ugotovitve pokaže preiskava posameznih vidnih plasti Črnega morja. Razgibana in živa je edino vrhnja plast, ki seže približno 10 do 15 metrov globoko. To plast tvori voda, ki jo dovajajo velike reke s širnih ruskih poljan. Pod to vrhmo plastjo je druga, v kateri je zelo malo soli. Tudi to plazi sestavljajo kopne vode in sicer tiste, ki tečejo v Crno morje pozimi in pomladi. Ko se pomladi počasi topita na ruskih planjavah snes: in led. odvajajo korita rek ogromne količine vode. ki ima zelo nizko temperaturo. Kljub temu da tečejo reke še pred izlivom v morje po toplejših krajih, se temperatura vode le neznatno dvigne. Zaradi tega je težja in se pogrezne globlje v morje. Mrzla plast je ločnica med vrhnjo in najnižjo plastjo, ki se začenja kakih sto metrov globoko. V tej plasti ni nobenega življenja več. Tu bi zaman iskali kisika, pač pa bi našli visok odstotek raztopljenih žveplenih snovi. Natančna preiskava je dognala, da se v globini 200 do 300 m Cmo morje sploh ne giblje in da v njem ni živega bitja. Po pravici bi mogli to plast imenovati mrtvo morje. Raziskovalci morskih globin sklepajo zaradi pogostih potresov v prostoru med Južno Evropo in prednjo Azijo, da je zelo verjetno, da so posebnosti črnega morja v davni preteklosti vulkanskega izvora. Zgoraj smo omenili, da je Crno morje s severne strani več sto metrov od obale zelo plitvo. Toda ko bi svojo pot nadaljevali, bi se pred nami nenadoma odprl globok prepad. Navpično odrezane stene sežejo do 2500 m globoko. Ta zemeljska luknja vsebuje -staro vodovje«, ki je prepojeno z žveplenimi raztopinami. Veliko nasprotje mirnemu dnu je razgibana površina. Treba je upeštevati, da je Crno morje prehodna cona od mrzle in suhe kontinentalne klime k vlažni in vroči subtropski prednjeazijski klimi. To je vzrok, da se nad gladino Črnega morja v prehodih med posameznimi letnimi časi razvija o veliki viharji, ki so lahko usodni za vsako ladjo, če jo zalotijo na odprtem morju, pa tudi na obalah povzročajo mnogo škode. Temperaturna razlika med zgornjo in srednjo plastjo povzroča posebne zračne razmere v sredini Črnega morja. Na tem delu ležijo pogosto po več dni gos.e morske megle. Zdi se. kakor da bi vrele iz morja in zaradi tega mornarji mnogokrat imenujejo Crno morje tudi »kadeče se morje«. Prehodni položaj med posameznimi klimami je vzrok tudi velikim vremenskem spremembam na vsem ozemlu. ki obdaja Crno morje. Severna obala velja za izredno milo in toplo, toda v ostrih zimah, kakor se je to zgodilo pred dvema letoma, zagospodujejo nad vsem obrežjem ledeni sibirski vetrovi. Reke zamrznejo in unčeno je vse zeleno subtropsko razkošje, ki v milih zimah ostane neprizadeto. Kak-*? kanarčki živijo in pojefe Prvi kanarček je zagostolel svojo pesmico na evropskih tleh že leta 1400. Prinesel ga je s Kanarskih otokov francoski pustolovec Jean de Bethencour. Od tedaj so se kanarčki naglo množili in ljubka, plemenita ptica si je pridobila vse povsod sloves ter gostoljubno zavetje. Fo pevskih sposobnostih delijo strokovnjaki kanarčke v več razredov. Te skupine imenujejo z naslednjimi imeni: har-cerii. navadni kanarčki, holandski, pariški, obrajhski. vorkshirski. belgijski, li-zardski. nilanbeli in malezi. Vsak teh kanarčkov poje po svoje. Med njimi je večina samoukih »virtuozov* grla. ki pojejo tako, kakor jim ukazuje narava, mnogo pa jih je, ki so se petja naučili. Obstoji več šol za pouk petja kanarčkov. Prva je bila ustanovljena v Nen čiji. in sicer v Horzu. Pravijo, da se tamkaj kanarčki nauče najlepšega petja. ?Harzerji-r, ki jih imenujejo ^kralje pevcev«, so zelo vztrajni pevci, njih petje je skladno in polno vsebine. Počasi se naučijo pesmi vseh vrst in pojejo tudi melodije. Najslavnejše je postal v Nemčiji kanarček, ki se je naučili gostoleti melodijo znane napol-ske pesmi: »O sole mio!". Za kanarčke je med Nemci veliko zanimanje. Prej so jih tudi izvažali v tujino ter zaslužili z njimi leto za letom po več milijonov mark. Najvažnejša središča za vzgajanje kanarčkov so na Saškem in na Dunaju. V Hamburgu obratuje tovarna, ki se je specializirala za izdelovanje zdravil za kanarčke. Na drugem mestu po pomenu za vzgojo kanarčkov je Italija. V Modeni deluje društvo »II canarino« (»Kanarček«) in v San-severu izhaja tudi posebno glasilo, ki ae peča z vsemi vprašanji vzgoje kanarčkov. Rejci kanarčkov so zlasti razširjeni v Be- neški pokrajini, Piemontu, Abruzzih in v Pugiii. Največje in najpomembnejše razstave kanarčkov so običajno v Milanu. S križanjem in s posebno hrano je rejcem uspelo, da so vzgojili kanarčke najrazličnejših barv. Vendar pa se v daljšem razdobju tudi pri kanarčkih uveljavi sloviti Mendelov zakon. Kljub drugačnim barvam nosijo v sebi klice svoje prvotne barve in po treh, štirih pokolenjih se kanarček spet vrača na svojo rumeno naravno barvo. Kmet postal milijonar Trnjeva pot priprostoga španskega kmeta, ki je velik del posvetil iskanju rud Španski listi so pred dnevi objavili nekaj življenjskih podatkov o kmetu, ki je po dolgih prizadevanjih, naporih., prevarah in trpkostih življenja po svoji kleni vztrajnosti končno postal večkratni milijonar. Gre za kmeta Franca Segovio, doma Iz Cercidille v Španiji. Pred približno tridesetimi leti se je lotil iskanja rud, za kar je od svoje mladosti kazal posebno nagnjenje. Tedaj se je po nalogu neke gospe, lastnice rudnika zlata, podal v špansko pokrajino Galicijo, da bi se tam pogajal z nekim Angležem za prodajo tega rudnika. Kupčija pa ni bila sklenjena, ker je angleški podjetnik postavil kot pogoj nakupa, da mora ležišče zlate rude dajati vsaj 18 gr. zlata na eno tono rude. Rudnik omenjene gospe pa je dajal samo polovico zahtevanega odstotka in je bil kasneje, ob smrti lastnice, celo povsem zanemarjen. Pri teh pogajanjih je Segovia prišel v stike z raznimi rudniškimi strokovnjaki ter se odločil, da se bo posvetil samo raziskovanju rud v Španiji. S tem je odločil svojo usodo. Ker pa je bilo njegovo mineraloško znanje pičlo, saj je obiskoval samo ljudsko šolo, se je najprej posvetil študiju mineralogije ter je vestno obiskoval naravoslovni muzej tn geološki institut, kjer se je ves predal proučevanju rudnin. Ob naklonjenosti direktorjev in asistentov obeh navedenih ustanov, ki so v njem odkrili velik mineraloški talent, je kmalu postal prav strokovnjak na tem področju. Ko si je tako ustvaril potrebno teoretično osnovo in primerno znanje, se je vrgel na svoje praktično delo, za katero se je bil pred leti odločil: raziskovanje rud na španskih tleh. Peš je prebrodil Asturijo, Galicijo, Estre-maduro in gorovje Kastilije ter povsod iskal rude. Z vsakega potovanja se je vrnil domov s polno vrečo najrazličnejših vzorcev, ki jih je potem vestno proučeval, seveda s precej skromnimi sredstvi, ki so mu bila za to na razpolago. Nihče ni vzel resno njegovih naporov in v njegovi vasi so ga smatrali za čudaka, ki ubija svoj čas z brezmiselnim početjem. Ves skromni denar, ki ga je imel, je vložil samo v svoja raziskovanja. Na očitke svojih domačih, da zapravlja premoženje, pa je vselej mirno odgovarjal: »Nekega dne boste milijonarji. Imejte potrpljenje!« Preteklo je precej časa. Izbruhnila je španska državljanska vojna 1936. Do tedaj je Francisco Segovia ugotovil že 12 ležišč najrazličnejših rud, bakra, železa, kaolina, ilovice za izdelovanje keramike itd. Večkrat je že peskušal ustanoviti družbe za izkoriščanje teh ležišč, toda njegovi predlogi so padali na nerodovitna tla: nikjer ni naletel na razumevanje. Ob izbruhu državljanske vojne je bil v svoji domači vasi v pokrajini Sierri, torej na tako zva-nem rdečem pedrečju. Ker je svoje dni podpiral diktaturo Prima de Rivere, se je zbal za svojo varnost, vendar ni mogel več zbežati. Zaprl se je v svojo domačo hiš d in v pričakovanju razvoja dogodkov. Da ne bi njegova raziskovanja propadla, ako bi ga doletelo najhujše, je vestno zabeležil v* svoje zvezke vse rezultate svojih dotedanjih ugotovitev in točne podatke o posameznih ležiščih rud. Zmaga geneiaia Franca pa ga je doletela še živega. To je bila zanj ugodna prilika, da izkoristi svoje dotedanje uspehe, saj je režim generala Franca takoj obrnil svojo pozornost na nadaljnja iskanja rudnih ležišč, razen tega pa je kmalu nato tudi angleška blokada Evrcpe dvignila vrednost domačih surovin. Pred kratkim je tako končno prodal eno izmed najdenih ležišč magnezijevega kar-benata neki družbi v Santanderju, pa je čez noč postal milijonar. Ležišče te rude je samo štiri kilometre oddaljeno od znamenitega gradu Escorial in je tako bogato, da Španija sedaj ni več navezana na uvoz te surovine. Istočasno pa se je Segovia lotil tudi neposrednega izkoriščanja \\seh ostalih najdenih ležišč drugih rud, zlasti kaolina in ilovice za keramiko. Ustanovil je z izkupičkom za prodana magnezijina ležišča dve družbi s samo španskim kapitalom. Obenem se je izkazal za velikega dobrotnika svoje rojstne vasi, ki ji je med drugim ustanovil obrtno šolo. Španskim novinarjem, ki so imeli pred dnevi razgovore ž njim. je dejal: »Španija skriva še vse polno rudnih ležišč. Nisem še izčrpal svojih raziskovanj in nihče jih ne bo tudi v bodoče. Na mladini je sedaj, da se z isto vnemo posveti iskanju, saj gre za bogastvo vse države.« Ledene pokrajine postajajo toplejše Opaženo je bilo. da se zolo množijo zadnje čase srebrne lisice, ki živ?jo v pokrajinah, meječih na Ledeno morje Strokovnjaki so mnenja da je ta neobičajen pojav posledica zvišanja temperature, ki se ie na obalah Ledenega merja dvrcni'a povprečno za 3° C. Švedski meteorološki zavedi celo javljajo, da se je temperatura nr Gronlan-du in Islandu dvignila povprečno za 7° C. Te ugotovitve sc bile napravljene na podlagi zapiskov, ki so se začeli že pred 40 leti. ko je Nansen nastopil svojo raziskovalno pot v polarne kraje. Počasna otoplitev pokrajin ob Ledenem morju je dovedla že do tega. da so se lotili tamkajšnji prebivalci pridelovanja sočivia. Seveda je delo združeno z vcflikinv težavami, kljub temu pa je uspeh zadovoljiv. Petnajst dot za „kamen modrosti" Turški lekarnar Jusui Tahir se že dolga leta peča z iskanjem »kamna modrosti«. To se pravi, želel bi iznajti prah, s katerim bi mogel spremeniti preproste kovine v zlato. Ti neumorni poskusi so ga pa stali že veliko denarja in je zaradi tega že takoj, ko se je dela lotil, poročil ženo. ki mu je prinesla veliko doto. čeprav je zapravil ves ženin denar, se mu ni posrečilo iznajti zaželenega sredstva. Toda mož je bil žilav in nikakor ni hotel popustiti. Od svoje prve žene se je ločil in se kmalu poročil z drugo, katere doto je tudi naglo »razprašil«. Tudi od te žene se je ločil in poročil s tretjo. To se je nadaljevalo do nedavnega, ko je zapravil že dote petnajstih svojih žen. Ko se je sedaj hotel poročiti šestnajstič, pa je poseglo v njegovo podjetnost sodišče, ki mu je poroko prepovedalo, ker se je izkazalo, da je Tahir vseh petnajst zakonov sklenil z namenom, da bi si za svoje kemične poskuse pridobil denar. Omogočeno mu je bilo to le po turških zakonih, po katerih so poroke in razporoke še vedno zelo lahke. 20 milijonov ljudi je slišalo smrtni krik Dramatičen dogodek se je zgodil nedavne dni pred mikrofonom čikaškega radia. Ameriški dramatik J. Howard je čital odlomek iz svoje drame. V tem odlomku je tudi stavek: »Pomagajte mi, umiram . . .< Ko je Ko\vard prečital ta stavek, je omedlel. Zadela ga je kap. Napovedovalec je sporočil poslušalcem pretresljivo smrt pesnika, nato pa je radijska postaja nadaljevala svoj program. Kakor so v naslednjih tednih ugotoviTi po dopisih, ki jih je prejela postaja, je smrtni krik pesnika slišalo 20,000.000 poslušalcev, ki pa so šele naknadno od napovedovalca izvedeli, da je bil to resničen smrtni krik. Obnovite naročnino! NASE GLEDALIŠČE: Nova uprizoritev Straussovega »Netopirja" Straussova opereta »Netopir« je obdržala kljub poplavi modemih operet in revij, spriče muzikalne vrednosti svojo cene kot repertoarni komad. Šampanjsko peneča se glasba, »azigram ritmi, zabavno dejanje, učinkovite tečke in vloge, vse to ie povezano v očarljivo celoto, ki potegne poslušalca v svoj vrtinec. Sproščenost, razmah, brezskrbnost, vsega tega ponuja »Netopir« v izobilju. Vedra zgodbica o gospodu, ki mora zaradi malenkostnega prestopka v ječo, a »po/croka« na skrivaj zadnji večer v hiši gostoljubnega gostitelja, *"ma veliko veselih zaplctljajev. Lahkoživa hl'na Adela, ki jo nagovori sestra Ida, se tisti večer iztiho-tapi iz hiše, potem ko si je izposodila :z omare svoje »milostive« njeno najlepšo večerno obleko. Ne da bi o vsem tem vedela. 9C da tudi miloetiva pregovoriti znancu in se gre zabavat, seveda *nkognito in zakrinkana. Toda — maščevanje »netopirja« jc zasnovalo vso to spletko in v hiši princa Orlovskega sc snidejo- gospod, gospa in hišna. Laži, zmede in zapletljaji se strnejo v gordijski vozefl. k; se razplete šele v močno »mačkovem« razpoloženju v zapcrru. Letošnja zasedba je popolnoma nova. Peli hod') Eis-ensteina — M. Sancin, Rcza-lindo — Ivančičcva, Adclo — Ribičeva, Franka — Anžlovar, Orlovskega — Sla-doljev. Alfreda — Mcnoševsiki, Falkeja — B. Sancin, BUnda — Rakovcc, Žabo — Zupan, Ido — Japljcva in Melanijo — Ko-šrieva. Iz zasedbe prejšnjih let je ostal edino Zupan kot klas.ični interpret policijskega s'uge Žabe. Opozarjamo tudi na to, da ho pel Orlovskega, ki je sicer pisan za pevko, tokrat tenorist Sladoljev. Za današnji okus je prvotna komponistova zahteva, naj poje moško Vlogo ženska, nek'v liko zastarela, ker to dejstvo nima več toHkega čara, da bi utegnilo zmagati na račun razuma in okusa. Letošnja uprizoritev bo zepet stilna, do-čim je bila zadnja pred njo uprizorjena v sodobnem slogu. Novost pri letošnji uprizoritvi bosta dva vložka: prvega bo pela Ivančičcva v drugem dejanju. To bo koloraturna arija iz Gcunodove opere »Romeo m Juhia«, ki je zelo učinkovita. Za našo uprizoritev' jo je instrumentiral dirigent D. Zebre, ki je opereto tudi muzikalno naštudiral. Druga novost bo baletni vložek Straussov »Cesarski valček« v korccgrafij; Borisa Pilata. Solo Sodo plesali Moharjeva, Rcmškarjeva in Pilato, sodeloval bo ves baletni zbor. Ko- stumi za ta nastop so bili prenovljeni po načrtih B. Pilata. Odveč bi bilo naglašati vrednost tega dela; naše občinstvo ga dobro pogana, zna pa tud; ceniti moč vedrosti v današnjih dneh. zato bo predstava brez posebnih pripcrčil zobirališče vseh razvedrila potrebnih in ljubiteljev Straussove glasbe. Delo jc zrežiral Emil Frelih, ki je napravili tudi načrte za msoenacijo. M. S. Repertoar DRAMA Sreda, 1. oktobra.: Katarina Medicejska ska. Red sreda. Četrtek, 12.: Katarina Medičejska. Red četrtek, Petek, 3.: zaprto. (Generarka.) Sobota. 4.: Hamlet. Premiera. Red pre-mierski. OPERA Sreda, 1. oktobra.: Aida. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. četrtek, 2.: zaprto. (Generalka.) Alessijev lik Katarine Medičejske v njegovi istoimenski drami je vtelešen Mac-chiavellijev >Vladar«. Zgodovinsko zvesto podana gledališko učinkovita in dinamično močna, tvori Katarina središče zanimanja. Okrog nje so razpostavljeni njeni najožji sorodniki in državniki kot važni činitelji. Vrhunec igre je šentjernejska noč, do katere je pripeljalo nasprotstvo med katoličani kalvinci. Prevod direktorja Pavla Golie. Drevi ob 18.15 bo predstava za red sreda. Konec ob 20.15. Shakespeareov »Hamlet« v novi režiji, novi zasedbi in inscenaciji na našem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov bo nova uprizoritev »Hamleta« v dr. Kreftovi režiji z Janom v naslovni vlogi. Tragedija značaja danskega kraljeviča bo zadobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki bo podala nov prerez skozi umetniško oblikovanje našega ansambla in njegov napredek v zrelosti. OTVORITVENA PREDSTAVA A' OPERI bo 1. oktobra za red premierski. Uprizorili bodo Verdijevo veledelo 2>ATDA< b Hejabalovo v glavni partiji. Amneris bo pela Kogejeva, Radamesa Franci, Ramfisa Betetto, Amonasra Primožič, egiptovskega kralja Popov, sla Rakovec. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin, insce-nator inž. Franz. PROKLETSTVO 40 DEMANTA Roman. V trenutku, ko sem hotel vstopiti v avto, me je prijel za roko, me obrnil k sebi in mi dejal srdito: — Ne, dragi Pipe ... zdaj mi ne uidete več ... Prvič se vam je to posrečilo, drugič se vam pa ne bo! Manzana! . .. Bil je Manzana! Nisem ga takoj spoznal, kajti njegov obraz je bil ves zamazan. Poskusil sem kljubovati mu z drznostjo. — Gospod, — sem dejal s tujim naglasom, — gotovo se motite ... Poberite se, sicer pokličem redarja ! — Kar pokličite ga! — se je zarezal Manzana, — saj si nič drugega ne želim. Na policijo pojdeva in tam povem, kdo ste. Edita se je jela v avtomobilu razburjati. — Oh, Edgar, pokliči redarja, da naju reši tega zopemega človeka! — je zaklicala. — Pomiri se, draga moja, — sem odgovoril in se delal mirnega. — Ta gospod se gotovo moti; sporazumel se bom z njim. Ti pa pojdi domov in počakaj. Kmalu se vrnem. In zašepetal sem najin naslov šoferju, ki je takoj odpeljal. Ko je izginil, sem potrepljal Manzano po rami in mu dejal s pomirijivim glasom: — Čujte, prijatelj, čemu bi delali škandal in razburjali žensko . .. Smatral sem vas res za galant-nejšega. — Tu ne gre za galantnost. Rad bi vas videl na svojem mestu... Tako ste me torej potegnili za nos. — Oprostite dragi moj. če je kdo tu, ki je drugega potegnil za nos, ste to vi. — Nikar ne poskušajte igrati se z besedami ... Saj nisem tepec. Mislite, da nisem spoznal vaše igre. Sporazumeli ste se s kapitanom, tem ciganom, da me je zapodil z ladje. — Neumnosti govorite, Manzana, jeza vas zaslep-lja .. . Na ladji ste napravili veliko neumnost. — 2elel bi, da bi govorili z menoj vljudneje. Nisem pripravljen poslušati žaljive besede iz ust podleža vaše vrste. — Pomirite se in pomislite malo. Meni se morate zahvaliti, da ste prišli na ladjo, ki naj bi najti odpeljala v Anglijo. Morda se spominjate pogojev, pod katerimi sva bila sprejeta na krov. Nisva bila potnika, temveč navadna mornarja, prav za prav še manj, dninarja, sluge. Vas so poslali delat pod krov, jaz sem pa dobil delo na krovu. — Da, vi ste me dali vreči pod krov, da bi jo lahko popihali v prvem pristanišču, kjer bi se pa mik ustavil. — Neumnosti govorite. Manzana. Ce bi bil res imel namen pobegniti, bi jo bil skrivaj popihal po najini ločitvi... Storiti bi bili morali isto kakor jaz, a ker ste nezaupljivi, niste mogli vztrajati na odkazanem vam mestu in zapustili ste ga, da bi pogledali, kaj se godi na krovu. Kapitan je to opazil in takoj vas je zapodil. Kaj mi morete torej očitati ? — Ko sem odhajal z ladje, sem vas klical, pa se niste odzvali. — Nisem vas slišal. Ce bi bil slišal vaše klice, bi bil smatral za svojo dolžnost, zapustiti ladjo obenem z vami... Bila sva pajdaša, imeli ste mojo besedo in do ločitve na parniku ste lahko ugotovili, da sem vestno izpolnjeval svoje obveznosti. — To so prazne besede. Vem, da niste nikoli v zadregi, če je treba najti izgovor. Ne bo trajalo dolgo, pa bo krivda na moji strani. — Kaj mi pa prav za prav očitate resnega? Mar sem vas izdal? — Bili ste zelo zadovoljni, da ste se me odkrižali, kaj ne? — Kaj pa veste o tem? — Mislili ste si: bebec Manzana me ne bo nikoli več našel. — Nasprotno! Bil sem prepričan, da vas zopet najdem. Vi ste vedeli, da pluje »Good Star« v London. Ce bi vam hotel pobegniti, bi ne bil prispel v Anglijo. Manzana na ta moj ugovor ni mogel odgovoriti. Videl sem, da jeza v njem kar kipi. Kar je bruhnila na dan. — Da, da!... je zakričal. To je vse zelo lepo! Krivda je na moji strani, to je jasno. V pričakovanju mene plačujete v najelegantnejšem hotelu drage gostije, imate ljubice, vozite se samo z avtomobili .. • A jaz, vaš pajdaš, moram odpirati vrata, da si zaslužim nekaj beličev. 2e dva dni jem same suhe skorje. — Ali bi vam bilo s funtom pomagano ? ... — Ne prosim miloščine, — je odgovoril Manzana samozavestno. — Pričakujem, da boste spoštovali najino pogodbo. Do trenutka, ko bova mogla prodati svoj demant, morava imeti skupno blagajno. Vse, kar je vaše, bo tudi moje. — Tudi moja ljubica? — Zakaj pa ne? — Malo predaleč greste, dragi moj! Sicer vam pa moram sporočiti nekaj, kar vas bo znatno ohladilo. Demanta nimam več. — Kaj? Kaj pa govorite? Demanta nimate več? Prodali ste ga torej, prodali za smešno nizko ceno. Eh, tri sto vragov, temu se ne morem čuditi... Saj bi bil moral takoj slutiti, da ste podlež, ničvrednež! Manzana ni izgovoril vseh psovk. Približal se je nama redar, Id ga je bil privabil najin prepir. Ker sva stala pod plinsko svetilko, si je naju lahko dobro ogledal. In bil je zelo začuden videč elegantnega gospoda, kakor sem bil jaz, v družbi tako sumljivega potepuha. — Vidite, malo je manjkalo, pa bi vas aretiral, — sem dejal po redarjevem odhodu. — Že mogoče •.. Toda mene bi to ne motilo, pač pa vas, kajti aretirani bi bili obenem z menoj ^« A jaz... Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Iran Jena 71 Za upravo ta fnaeratnl del Usta Vlad. Regali? W Val ▼ Ljubljani La collaborazione L'arrivo a Roma del Capo delle Organizzazioni Giovanili Magiare 11 Generale Vitez Lnigi Beldy I tali j atis k o-madžarsko sodelovanje Nedavno je obiskal Rim vodja organizacije madžarske mladine general Lajos pL Beldy — Pozdrav na kolodvoru Posebnosti črnega morja Ime je dobilo po temnem dnu — Več plasti vode — Vzroki pogostih močnih viharjev V okviru subtropskega zelenega razkošja, ki ga izvablja klima črnega morja na prehodu med evropskim in prednjeazij-sk;m kontinentom, opazimo v vodah Črnega morja različne zanimive svojevrstno-sti. ki so širši javnosti le malo znane. Ime »Crno morje« je to veliko jezero dobilo zaradi svoje posebne barve, še nikoli ni nihče opazil ob obali ali v sredini velike vodne ploskve prijetne in privlačne modre aJi zelene barv*-, t- m več je morje že od obrežja naprej temno-umazano. Ta barva pa ni barva vode, temveč barva morskih tal. Tla dajejo osnovni ton, ki jra potem opredeljujejo še svojevrstne izolino plasti, oziroma različne vrste vode, iz katerih je Crno morje od gladine do dna sestavljeno. Ce si ogledamo najprej severno obalo, pokrajino med Odeso in Bat u mom, bomo ugotovili, da je obrežje plosko in da je morje več sto metrov od obale proti sredini globoko največ pet metrov. Z raziskovanjem morskih tal nam bo takoj jasno, od kod prihaja črni barvni ton. Crna ukrajinska zemlja ne tvori samo rodovitnih plasti kopnega, temveč se nadaljnje globoko v morje, ki je odvzelo človeku velike površine zelo plodne zemlje. Zanimive ugotovitve pokaže preiskava posameznih vodnih plasti Črnega morja. Razgibana in živa je edino vrhnja plast, ki seže približno 10 do 15 metrov globoko. To plast tvori voda, ki jo dovajajo velike reke s širnih ruskih poljan. Pod to vrhnio plastjo je druga, v kateri je zelo malo soli. Tudi to plast sestavljajo kopne vode in sicer tiste, ki tečejo v Cmo morje pozimi in pomladi. Ko se pomladi počasi topita na ruskih planjavah snee: in led. odvajajo korita rek ogromne količine vode. ki ima zelo nizko temperaturo. Kljub temu da tečejo reke še pred izlivom v morje po toplejših krajih, se temperatura vode le neznatno dvigne. Zaradi tega je težja in se posrrezne globlje v morje. Mrzla plast je ločnica med vrhnjo in najnižjo plastjo, ki se začenja kakih sto metrov globoko. V tel plasti ni nobenega življenja več. Tu bi zaman iskali kisika, pač pa bi našli visok odstotek raztopljenih žveplenih snovi. Natančni preiskava je dognala, da se v globini 200 do 300 m Crno morje sploh ne giblje in da v njem ni živega bitja. Po pravici bi mogli to plast imenovati mrtvo morje. Raziskovalci morskih globin sklepajo zaradi pogostih potresov v prostoru med Južno Evropo in prednjo Azijo, da je zelo verjetno, da so posebnosti Črnega morja v davni preteklosti vulkanskega izvora. Zgoraj smo omenili, da je Crno morje s severne strani več sto metrov od obale zelo plitvo. Toda ko bi svojo pot nadaljevali, bi se pred nami nenadoma odprl globok prepad. Navpično odrezane stene sežejo do 2500 m globoko. Ta zemeljska luknja vsebuje i staro vodovje"-, ki je prepojeno z žveplenimi raztopinami. Veliko nasprotje mirnemu dnu je razgibana površina. Treba je upoštevati, da je Crno morje prehodna cona od mrzle in suhe kontinentalne klime k vlažni in vroči subtropski prednjeazijski klimi. To je vzrok, da se nad pladino Črnega morja v prehodih med posameznimi letnimi časi razvijao veliki viharji, ki so lahko usodni za vsako ladjo, če jo zalotijo na odprtem morju, pa tudi na obalah povzročajo mnogo škode. Temperaturna razlika med zgornjo in srednjo plastjo povzroča posebne zračne razmere v sredini Črnega morja. Na tem delu ležijo pogosto po več dni gose morske megle. Zdi se. kakor da bi vrele iz morja in zaradi tega mornarji mnogokrat imenujejo Crno morje tudi »kadeče se morje«. Prehodni položaj med posameznimi klimami je vzrok tudi velikim vremenskim spremembam na vsem ozeml'u. ki obdaja Crno morje. Severna obala velja za izredno milo in toplo, toda v ostrih zimnh, kakor se je to zgodilo pred dvema letoma, zagospodujejo nad vsem obrežjem ledeni sibirski vetrovi. Reke zamrznejo in unčeno je vse zeleno subtropsko razkošje, ki v milih zimah ostane neprizadeto. Kaka kanarčki živijo in pojefo Pni kanarček je zagostolel svojo pesmico na evropskih tleh že leta 1400. Prinesel ga je s Kanarskih otokov francoski pustolovec Jean de Bethencour. Od tedaj so se kanarčki naglo množili in ljubka, plemenita ptica si je pridobila vse povsod sloves ter gostoljubno zavetje. Fo pevskih sposobnostih delijo strokovnjaki kanarčke v več razredov. Te skupine imenujejo z naslednjimi imeni: har-cerji. navadni kanarčki, holandski. pariški, obrajhski. vorkshirski. belgijski, 11-zardski. nilanboli in malezi. Vsak teh kanarčkov poje po svoje. Med njimi je večina samoukih »virtuozove grla. ki pojejo tako, kakor jim ukazuje narava, mnogo pa jih je, ki so se petja naučili. Obstoji več šol za pouk petja kanarčkov. Prva je bila ustanovljena v Nen čiji. in sieer v Harzu. Pravijo, da se tamkaj kanarčki nauče najlepšega petjja. ?Harzerji«, ki jih imenujejo »kralje pevcev«, so zelo vztrajni pevci, njih petje je skladno in polno vsebine. Počasi se naučijo pesmi vseh vrst in pojejo tudi melodije. Najslavnejše je postal v Nemčiji kanarček, ki se je naučili gostoleti melodijo znane napol-ske pesmi: »O sole mio! . Za kanarčke je med Nemci veliko zanimanje. Prej so jih tudi izvažali v tujino ter zaslužili z njimi leto za letom po več milijonov mark. Najvažnejša središča za vzgajanje kanarčkov so na Saškem in na Dunaju. V Hamburgu obratuje tovarna, ki se je specializirala za izdelovanje zdravil za kanarčke. Na drugem mestu po pomenu za vzgojo kanarčkov je Italija. V M od eni deluje društvo »U canarinot (> Kanarček &panlja skriva še vse polno rudnih ležišč. Nisem še izčrpal svojih raziskovanj in nihče jih ne bo tudi v bodoče. Na mladini je sedaj, da se z Isto vnemo posveti iskanju, saj gre za bogastvo vse države.« Ledene pokrajine postajajo toplejše Opaženo je bilo. da se zdlo množijo zadnje čase srebrne lisice, ki živ:jo v pokrajinah, meječih na Ledeno morje Strokovnjaki so mnenja da je ta neobičajen po-jav posiledtca zvišanja temperature, ki se ie na obalah Ledenega morja dvi£ni\i povprečno za 3° C. Švedski meteorološki zavedi celo javljajo, da se je temperatura m Gronlan-du in Islandu dvignila povprečno za 7° C. Te ugotovitve so bile napravljene rta podlagi zapiskov, ki so se zaceli že pred 40 leti. ko je Nanscn nastopiil svojo raziskovalno pot v polarne kraje. Počasna otoplitev pokrajin ob Ledenem morju ie dovedla že do tega. da so se lotili tamkajšnji prebivalci pridelovania sočivia. Seveda jc delo združeno z vcflikinr težavami, kljub temu pa je uspeh zadovoljiv. Petnajst dot za „kamen modrosti" Turški lekarnar Jusul Tahir se že dolga leta peča z iskanjem »kamna modrosti«. To se pravi, želel bi iznajti prah, s katerim bi mogel spremeniti preproste kovine v zlato. Ti neumorni poskusi so ga pa stali že veliko denarja in je zaradi tega že takoj, ko se je dela lotil, poročil ženo, ki mu je prinesla veliko doto. čeprav je zapravil ves ženin denar, se mu ni posrečilo iznajti zaželenega sredstva. Toda mož je bil žilav in nikakor ni hotel popustiti. Od svoje prve žene se je ločil in se kmalu poročil z drugo, katere doto je tudi naglo »razprasil«. Tudi od te žene se je ločil in poročil s tretjo. To se je nadaljevalo do nedavnega, ko je zapravil že dote petnajstih svojih žen. Ko se je sedaj hotel poročiti šestnajstič, pa je poseglo v njegovo podjetnost sodišče, ki mu je poroko prepovedalo, ker se je izkazalo, da je Tahir vseh petnajst zakonov sklenil z namenom, da bi si za svoje kemične poskuse pridobil denar. Omogočeno mu je bilo to le po turških zakonih, po katerih so poroke in razporoke še vedno zelo lahke. 20 milijonov ljudi je slišalo smrtni krik Dramatičen dogodek se je zgodil nedavne dni pred mikrofonom Čikaiškega radin. Ameriški dramatik J. Ho\vard je čital odlomek iz svojo drame. V tem odlomku je tudi stavek: »Pomagajte mi, umiram ...« Ko je Ho\vard prečital ta stavek, je omedlel. Zadela ga je kap. Napovedovalec je sporočil poslušalcem pretresljivo smrt pesnika, nato pa je radijska postaja nadaljevala svoj program. Kakor so v naslednjih tednih ugotoviTi po dopisih, ki jih je prejela postaja, je smrtni krik pesnika slišalo 20,000.000 poslušalcev, ki pa so šele naknadno od napovedovalca izvedeli, da je bil to resničen smrtni krik. Obnovite naročnino! NASE GLEDALIŠČE: Nova uprizoritev Straussovega »Netopirja" Straussova opereta »Netopir« je obdržala kljub poplavi modemih operet in revij, spričo muzikalne vrednosti svojo ceno kot repertoarni komad. Šampanjsko peneča se glasba, sazigrani rutmi, zabavno dejanje, učinkovite tečke in vloge, vse to »c pove-7-ano v očarljivo celoto, ki potegne poslušalca v &vcj vrtinec. Sproščenost, razmah, brezskrbnost, vsega tega ponuja »Netopir« v izobilju. Vedra zgodbica o gospodu, ki mora zaradi malenkostnega pre^tc/pka v ječo, a »po/croka« na skrivaj zadnji večer v hiši gostoljubnega gc&titelja, :ma veliko veselih zapletljajev. Lahktrživa hL'na Adela, ki jo nagovori sestra Ida, se tisti večer iztiho-tapi iz hiše, potem ko si jc izposodila šz omare svoje »milostive« njeno najlepšo večerno obleko. N'e da bi o vsem tem vedela, se da tudi milostiva pregovoriti znancu in se gre zabavat, seveda ;nkot»nito in zakrinkana. Toda — maščevanje »netopirja« jc zasnovalo vso to spletko in v hiši princa Orlovskega sc snidejo* gospod, gospa in hišna. Laži, zmede in zapletljaji se strnejo v gordijski vozdl, k: se razplete šele v močno »mačkovem« razpoloženju v zaporu. Letošnja zasedba jc popo'ncma nova. Peli bodo Eis-ensteina — M. Sancin, Rcza-lindo — Jvančičeva, Adclo — Ribičeva, franka — Anžlovar, Orlovskega — Sla-do'Ijcv. Alfreda — Mano^cvski, Falkcja — B. Sancin, Blinda — Rakovec, Žabo — Zupan, Ido — .Tapljcva in Melanijo — Ko-š;rjeva. Iz zasedbe prejšnjih let je ostal edino Zupan krt k!a5.:čni interpret policijskega sluge Žabe. Opozarjamo tudi na to, da bo pel Orlovskega, ki je sicer pisan za pevko, tokrat tenorist Sladoljev. Za današnji okus je prvotna komponistova zahteva, naj poje moško Vlogo ženska, nekoliko zastarela, ker to dejst\o nima več tol'kcga čara, da bi utegnilo zmagati na račun razuma in okusa. Letošnja uprizoritev bo zopet f^rilna. do-čim jc bila zadnja pred njo uprizorjena v sodobnem slogu. Novost pri letošnji uprizoritvi bosta dva vložka: prvega bo pela Ivančičeva v drugem dejanju. To bo koloraturna arija iz Gcunodove opere »Romeo ;n Juliia«, ki je zelo učinkovita. Za našo uprizoritev io je instrumentiral dirigent D. Zebre, ki je opereto tudi muzikalno naštudiral Druga novost bo baletni vložek Straussov »Cesarski valček« v koreografij5 Borisa Pilata. Solo bodo plesali Moharjcva. Remškarjeva in Pilato, sodeloval bo ves baletni zbor. Ko- stumi za ta nastop so bili prenovljeni po načrtih B. Pilata. Odveč bi bilo naglasiti vrednost tega dela; naše občinstvo ga dobro po/na, zna pa tud; ceniti moč vedrosti v današnjih dneh, zato bo predstava brez posebnih pripcTČil zobirališče vseh razvcdriLi potrebnih in ljubiteljev Srraussove glasbe. Delo jc zrežiral Emfl Frelih, ki je napravil tudi načrte za rnscenaci jo. .M. S. Repertoar DRAMA Sreda, 1. oktobra,: Katarina Medtčcjska ska. Red sreda. Četrtek, 12.: Katarina Medlcejska. Red četrtek. Petek, 3.: zaprto. (Generarka.) Sobota. 4.: Hamlet. Premiera. Red pre-mierski. OPERA Sreda, 1. oktobra.: Aida. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. Četrtek, 2.: zaprto. (Generalka-) * Alessijev lik Katarine Medfc^ejske v njegovi istoimenski drami je vtelesen Mac-chiavellijev »Vladar«. Zgodovinsko zvesto podana gledališko učinkovita in dinamično močna, tvori Katarina središče zanimanja. Okrog nje so razpostavljeni njeni najožji sorodniki in državniki kot važni činitelji. Vrhunec igre je šentjernejska noč, do katere je pripeljalo nasprotstvo med katoličani kalvinci. Prevod direktorja Pavla Golie. Dre vi ob 18.15 bo predstava za red sreda. Konec ob 20.15. Shakespcareov »Hamleta v novi režiji, novi zasedbi in inscenaciji na našem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov bo nova uprizoritev >Hamleta