DIMNIKARSTVO LJUBLJANA NAŠIM BRALCEM
Posledice priključitve etažnih centralnih kurilnih naprav na opečne dimne tuljave
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Sanacija dimne tuljavc oziroma dimnika kot celote je naštetokrat neiz-vedljiva, če pa je, so vezana velika matcrialna sredstva družbc oziroma stanovanjskih skupnosti. Uporabnik stanovanjske cnote nc smc samoinki-ativno spreminjati kurilnih naprav. V primeru, da želi menjati kurilno napravo oziroma spremcnti način ogrevanja, si mora pridobiti ustrezno soglasje od pristojne dimnikarske or-ganizacije, |x>žarne inšpekcijc, da je bila kurilna, dimovodna in prezrače-valna naprava strokovno prcgledana in je bilo ugotovljcno, da ustreza tch-ničnim pravilom in da pri normalni uporabi ni nevarnosti za požar ali za-strupitev s plinom, tcr da dimni plini ne presegajo dovoljene sajavosti.
Od samoupravne slanovanjske skupnosti, hišncga svcta ali skupnosti stanovalccv pa si mora pridobiti so-glasje za možno zamenjavo kurilnc na-prave.
Ugotavljamo, da zakonodajalcc ni prcdvidcl posledic, ki nastajajo s prik-ljučitvijo ncustrczne kurilnc napravc na opečno dimno tuljavo in ni dal določbc, naj tisti, ki z ncustrczno priključcno kurilno napravo poško-duje  dimno  tuljavo,  dimno  luljavo
tudi vzpostavi v takšno stanjc, v ka-kršnem je bila pred priključitvijo ncu-streznc naprave.
Mcnimo, da bi lc s takšnimi ukrcpi omcjili samoiniciativnost uporabni-kov glcdc priključcvanja nausircznih kurišč na dimnc tuljavc in s tcm pri-hranili družbi ogromno dcnarja, iz-boljšali kvalitcto zraka in preventivno požarno varnost.
Uporabnik slanovanjskc cnotc lahko sprcmeni oziroma zamcnja ku-rišče, če si pridobi ustrczna soglasja, ki smo jih že naštcli in čc dimna tu-ljava ustrcza slcdcčim pogojcm: da ima visoko trdnost, dobro toplotno izolacijo, visoko odpornosi proti po-gostim spremcmbam temperaturc, plinotcsnost, odpornost proti kisli-nam. ognjcvarnost in gladkost notra-njih površin.
• Na kaj moramo paziti, ko izbi-ramo kurilno napravo
Na odločitev o izbiri kurilnc na-prave vpliva najprci, koliko toplote potrebujcmo za ogrcvanjc, torej kakšna mora biti moč kurilnc na-prave. Pogosto nabavljajo kurilno na-pravc, ki imajo prcvcliko moč, kar povzroči nepoircbne izgube toplotc, prcvcliko porabo goriva in prcko-mcrno oncsnažcvanjc ozračja. Pri ku-rilnih napravah na ickočc gorivo na-
stajajo zaradi občasnega dclovanja go-rilnika z dolgomi vmesnimi odmori izgube zaradi mirovanja. Scveda pa kurilnc naprave s premajhno močjo ne morejo ogrcti zgradbc.
Prcd nabavo kurilne napravc se jc trcba posvctovati s strokovnjakom, da izračuna, kakšno moč kurilnc napravc potrcbujctc.
• Kako kurimo kurilne naprave na trdo gorivo
Neugodni pogoji za pravilno izgore-vanjc kurilnih naprav so na območjih, kjer v zimskcm času ni prevetravanja, mednjc spada tudi ljubljanska kotlina, ki se razprostira vsc do Trbovclj. Na takih področjih kurilne naprave slabše delujcjo, s tem se poveča poraba go-riva in prekomerno onesnaževanje ozračja.
Ob pravilnem kurjenju bomo vdi-havali boljši zrak, povečali toplotni izkoristek, podaljšali dobo trajanja kurilne naprave, sebi in družbi pa prihranili ogromno dcnarja.
Za pravilno izgorevanje je potrcbna zadostna količina zraka. V kotlovnici. kjcr je namcščcna kurilna naprava, mora biti urejeno zračenje, dovod in odvod zraka, dovod zraka mora biti okoli 20 cm od tal, odvod zraka pa prcko zračne tuljave ali 20 cm pod
stropom na prosto. Odprtini morata biti na nasprotnih straneh kotlovnice, ker le tako dobimo zaželeni učinek.
Imamo naslednje načine kurjenja: Kurjenje s predgorevanjem, ko gorivo pregoreva od spodaj navzgor. Slabosti takega načina kurjcnja so v odbodu hlapljivih snovi, ki jih vsebuje pre-mog, v dimnik, nc da bi pri tem izgo-rcle in oddale toploto. Izkoristek ku-rilne naprave še dodatno zmanjšuje tudi velik odstotek vlage, ki jo vsebu-jcjo naši premogi. Pri nalaganju na žerjavico je ob majhnem izkoristku hitrost zgorevanja velika. Da bi se izognili velikim izgubam in manj onesnaževali okolje, priporočamo uporabnikom kurilnih naprav, da se-grejejo kurilno napravo na začetku kurjenja do zaželene temperature, po-tem pa kurijo z odgorevanjem. Kadar kurimo z odgorevanjem, odrinemo žerjavico proti prednjemu ali zad-njemu delu rešetke, premog pa nala-gamo na prazno rešetko do žerjavice. S takšnim načinom kurjenja lahko prihranimo tudi do 10% goriva.
Z odgorevanjem od zgoraj navzdol dosežemo boljše izkoristke, saj hlap-ljive snovi zgorijo in oddajo toploto pri prehodu skozi žerjavico (žerjavica je nad slojem goriva). Pri odgorevanju od zgoraj navzdol zakurimo z vrha (premog je na rešetki, na premogu pa drva in papir), kurjenjc pa se nada-ljujc, kot je opisano pri odgorevanju s prednje ali zadnje strani kurišča.
Pomembno je predvsem, s kakšnim kurivora kurimo. Danes, ko je kurivo postalo izredno drago, uporabniki ku-rijo z gorivom, ki ni primerno za posa-
mezna kurišča (moker premog ali drva, razni gumijasti odpadki, stara obutev ipd.)
S takšnimi kurivi ni dovoljeno ku-riti, ker uporabnik prekomerno ones-nažuje okolico in zrak, kurilna na-prava se zamaši s prašnimi ali trdimi sajami, kar potem še dodatno pov-zroča slabo delovanje kurilne naprave. Pomembno je, da je kurilna in dimo-vodna naprava radno čiščena, zato ne odklanjajte dimnikarja.
• Redna čiščenja in kontrolni pregledi
Ponovno smo zakoračili v kurilno sezono in s tcm tudi v večji obseg naših storitev. Da bi naše uporabnike čim bolj zadovoljili, si moramo priza-devati, da bodo storitvc kvalitetno iz-vršene. V naši delovni organizaciji si bomo prizadevali, da organiziramo delo tako, da bo storitev izvršena tudi pri tistih uporabnikih, ki so v dopol-danskem času odsotni zaradi službc. Pri teh uporabnikih bomo obhode in delo izvršili v popoldanskem času ali ob delovnih sobotah. Uporabnike ob-veščamo, da imamo od novembra do aprila skoraj vse sobote dclovne in ob teh sobotah bomo dclali pri uporabni-kih, ki so druge dni v službi, ali da nas uporabniki lahko pokličejo na telefon-sko številko 312-286 (služba naročil) . V primcru, da bo tch naročil več, bomo obhode in čiščcnja izvrševali tudi cnkrat do dvakrat tcdensko v po-poldanskcra času.
Po pravilniku o rokih in načinu čiš-čenja in pregledovanja kurilnih na-prav, dimovodnih in prezračcvalnih
naprav ter o meritvah dimnc ali druge emisije kurišč (Ur. 1. SRS št. 1/76) se čiščenje pri individualnih uporabni-kih opravlja enkrat mesečno, če upo-rabljajo trda goriva, če pa tekoča ali plinasta pa najmanj enkrat letno.
V primeru, da lastnik oziroma upo-rabnik kurilnih in dimovodnih naprav meni, da čiščenje na dan rcdncga ob-hoda ni potrebno, je dimnikar dolžan opraviti kontrolni pregled kurilnih in dimovodnih naprav. Kontrolni pre-gled se začnc izvrševati z novembrom mesecem in traja do zaključka kurilne sezone in se zaračunava po veljavnetn ceniku. V primcru, da dimnikar ob kontrolnem prcgledu ugotovi potreb-nost čiščenja, mu je lastnik oziroma uporabnik dolžan čiščenje omogočiti. V tem primeru se zaračunava samo čiščenje.
Lastnika, oziroma uporabnika ku-rilnih in dimovodnih naprav, ki zapo-rcdno dvakrat ne bo dovolil čiščenja ali pregleda, bomo prijavili pristojni požarni ali sanitarni inSpckciji za upravni postopek.
Z objavo strokovnih nasvetov že-limo, da se opravijanje dimnikarskih storitev, medsebojnih odgovornosti, zmanjšanja onesnaževanja zraka in preventivne požarne vamosti iz-boljša do vsesplošnega zadovoljstva, predvsem pa, da bodo naši uporab-niki z veseljcm sprejcmali naše de-lavce.
Obveščamo vse uporabnike, da na področju Ljubljane, Domžal, Vrh-nikc in Zagorja ob Savi dimnikarske storitve izvršuje samo delovna orga-nizacija Dimnikarstvo Ljubljana.