„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. ^haja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številko v«ljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 55 h. Dajte svoje sinove v šolo. V nekaterih dneh se bodo končale Srednje šole. Naši dijaki bodo zapustili testni sopar in prah ter pohiteli na de-želo k svojim ljubim staršem, bratom in sestram. Ko bi le vsi prinesli dobro spričevalo seboj v veselje staršem in domovini! Ob tej priliki pa hoče »Naš Dom* Položiti nekatere tehtne besede na srce staršem, ki imajo za šolanje godne sinove 1,1 hčere. Na gimnazijah se bodo že zdaj sprejemali novi učenci; pa tudi tisti, ki s« še sedaj ne bodo oglasili, se naj čez Počitnice pripravijo in si stvar* dobro Pomislijo. Kateri otroci se naj dajo t šolo? »Slovenc si prebrisane glave, pa čedne '0 trdne postave; sreča te išče, um ti je ;an, našel jo boš, ak’ nisi zaspan.« Tako ^ pel slovenski pesnik Vodnik. Res, slo-!{b8ka mati, priprosta kmetska hiša je že imenitnih mož, s katerimi bi se lahko P°našal vsak narod. Ako torej vaš sin bistro glavo, pošljite ga v šolo. Samo oistra glava pa še ni dovolj, potrebno je .P^i dobro srce, lepo obnašanje pa veselje nauka. Ce so talenti še tako veliki, pa je srce .Prijeno in manjka volje za nauk, iz ta-človeka ne bo nič kaj prida. Dobra ^o*ia in marljivost pa pomaga naprej tudi srednjemu talentu. Če te lastnosti zapazite na svojih otrocih, ne branite jim v šolo. Pomogli jim bodete do boljšega kruha in Slovencem bodete storili dobro delo. Potrebujemo domačih duhovnikov^ učiteljev, zdravnikov, sodnikov in drugih uradnikov. Tujci so nam navadno zagrizeni nasprotniki, ne razumejo nas in mi ne razumemo njih. Če bomo enkrat imeli dovolj omikanih gospodov, se ne bodo tujci mastili med nami, ampak naši lastni sinovi. V kakšne šole naj pošljete svoje otroke? Če jih pošljete na gimnazijo, dajte jih zapisati v slovenske razrede v Mariboru ali pa v slovensko spodnjo gimnazijo v Celju. Ne dajte se premotiti kakemu nem-čurskemu potepuhu, d/, bi svoje otroke zapisali za Nemce v nemške razrede. Slovenski razredi so boljši, ker tam se nekateri predmeti poučujejo slovenski, zatorej bodo vaši sinovi lažje zmagovali, če pa pridejo v čisto nemške razrede, pa se lahko zgodi, da izgubijo eno leto. Nemščine pa se bodo tudi v slovenskih razredih hitro in dobro naučili. Lahko pa pošljete svoje sine tudi na učiteljišče. Gimnazija trpi osem let, na učiteljišču pa lahko postanejo v štirih letih učitelji. Tudi nadarjene deklice lahko pošljete v Ljubljano ali pa v Maribor k šolskim sestram, da postanejo učiteljice. Tudi druge šole bi vam priporočali, pa jih žalibog nimamo na Spodnjem Štajerskem. Vinorejska šola v Mariboru ima bolj namen ponemčevati Slovence, kakor pa pomagati kmetu. Varajte se „študentenhajmov.“ Nekdaj so Turki lovili slovenske otroke, da so si iz njih zredili vojake, ki so šli potem na rop zoper svoje lastne rojake; Ezav je nekdaj prodal za skledo leče svoje prvorojenstvo. Tako ravnajo tudi naši nemčurji. Lovijo slovenske otroke, da jih odtujijo slovenskemu rodu ter iz njih napravijo prave satane, ki mrzijo slovensko ljudstvo kakor hudič križ. Tudi šludenten-hajmi imajo ta namen. Ondi sicer dobijo dijaki hrano in stanovanje, toda za to-Ezavovo lečo morajo zatajiti svoj rod in postati stekli prusaki. Varujte se torej teh nemčurskih gnezd. Za ubožnejše dijake je že zdaj precej preskrbljeno. Imamo dijaške kuhinje, v Mariboru deško semenišče, v Celju se bo napravil »Dijaški dom«. Kdor je kaj premožnejši, naj daruje kaj za te zavode, da bodo ubožni dijaki ložje dobivali podporo ter ostali zvesti in pošteni svojemu rodu. Želimo torej, da bi sedaj ali pozneje v septembru prišlo prav mnogo brihtnih ^gležki kralj na smrt bolan. . Zadnji ponedeljek dne 23. junija bi se y 0rale začeti v prestolnem mestu anglež-je8a kraljestva velikanske slavnosti. Za ta? 26. junija je bilo določeno kronanje I danjega kralja angleškega Edvarda VII. Djegove soproge Aleksandre. Od vseh ^ar»i so prihajali gostje v London. Dvori jva?ai°dih hiš poslali so k slovesnostim zastopnike. Tuda naša presvitla ce-sasii r°dovina je poslala tje svojega FrgPnika, prestolonaslednika nadvojvodo p|e aca Ferdinanda. Spremljali so ga štirje delo nitaSi' *n P°daniki iz vseh krajev in pr|.v 8veta, kamor sega angleška moč, so Poleži V ^on^on’ 80 navzoe>’ k° s* ^°no ta 0de] a*'cah V prazn*Cno obleko, in po so navzoči, njihov kralj in njih kraljica zlato oa glavo. Mesto London se je že v praznično obleko, in po njihovih kme . 80 so valile trume in trume tujcev, bilo j 9*ev*'° je vedno naraščalo. Vse je ^oženo06^0 8*ovesno *n slavno8tno raz- k i,obae,?-Pride dne 23. junija kakor blisk novica, da je kralj Edvard ne- varno obolel, da morda leži v zadnjih zdihljajih. Kadar toča prihrumi na polje, pobesi klasje potrto svoje glave k zemlji. In če greš po polju, naseli se ti kakor svinec težko čustvo v srce. V mestu Londonu je naredila strašna novica nepopisljiv utis. Ves pošum in nemir je utihnil. Prej veseli gostje so obmolknili. Mnogo jih je šlo na kolodvore, da se popeljejo s prihodnjimi vlaki na svoje domove. Zastave in okrasbe so se snemale raz hiše. Za slavnosti pripravljene izložbe so se začele zapirati. Mnogi trgovci in obrtniki so uvideli, da so uničeni. Naročili so velikansko blaga, katero jim bo sedaj ostalo in se pogubilo. Novica o bolezni kraljevi jim je prinesla pogin, jih je uničila. Kralj je že dolgo bolehal. Pravijo, da je že leto dni bil vedno bolj in manj bolehen, a ministri so prikrivali njegovo bolehanje. Govorilo se je, da ima raka v grlu in da trpi za odebelenjem srca. Zadnji čas je imel tudi bolečine v črevesih Zadnji ponedeljek pa ga naenkrat bolečine prevzamejo. Zdravniki so našli, da se mu je vnelo slepo črevo. Toda prava bolezen se bržkone prikriva, kajti zdravniki so morali kralja operirati. Misli se, da ima črevesnega raka. Operacija se je posrečila, in sedaj je baje kralj že izven vsake nevarnosti. Toda slavnosti se seveda ne morejo na novo začeti. Če bo zdravljenje dobro napredovalo, misli se kronanje še le za mesec oktober nastaviti. Kralj sam je jako klavern in nima pravega upanja, da bi ozdravel. Posebno ga vznemirja prerokovanje neke osebe, ki se je izrazila: Edvard . bo kralj, toda kronan kralj pa nikoli. Kralj Edvard je bil že večkrat v smrtni nevarnosti. Ko še je bi) deček, je šel s tovariši na lov. Ptica prileti ravno med dečka in jednega tovariša ter se spušča k zemlji. Tovariš, ves v lovskem ognju, ustreli . . . Blizu kraljevskega dečka je stal njegov spremljevalec. Ta ni izgubil hipne zavednosti, ampak udari kralja in podere k tlom. Ddček je bil rešen, strel je šel nad njegovim truplom. V sobi, kjer je prosil za roko svoje kraljice, bi ga tudi doletela kmalu smrtna nesreča. Par minut pozneje, ko je vstal, padel je težak lestenec na stol, kjer je sedel prej kralj ter razdrobil stol. in čvrstih slovenskih fantov v šole, zlasti v celjsko spodnjo gimnazijo ter se iz njih izobrazili vrli delavci za Boga, cesarja in slovensko ljudstvo. Kmetijsko društvo na Leskovcu. Marsikomu se je gotovo čudno zdelo, da ni bilo dosedaj od tega »Kmetijskega društva« nobenega poročila, med tem ko so nasprotniki že skoraj 2 leti popevali smrtno pesem o njem. »Štajerc« po domače ptujska »mula« sfrčala je nebroj karteč in šrapnel na društvene ustanovitelje, od vseh strani letele so psovke na posamezne društvenike, na vsej črti bil je vik in krik, da je bilo joj! Ko bi bila resnica, kar je »mula« bobnala, morali bi društveniki gotovo 1 milijon dolga poplačati. Smešno je bilo videti, kako so nekateri bogati ptujski kramarji jokali in javkali za ubogega trpina — Leskovčana, če«, to nesrečno društvo bode vse Leskovčane spravilo na beraško palico. Kako so ti milosrčni ljudje dobre svete dajali, prav iz tistega nagiba, kakor volk kozi, ko ji je obetal boljšo pašo, sebi pa pečenko. Solze, debele kakor grah, joka »Štajerc« pod naslovom: Iz konzumnih krajev. S sirenskimi glasovi kliče »mula« svoje »mulavce«, da ne bi ti zabredli v kako društvo, ravno tako kakor da nezakonska mati zavije iz same ljubezni svoje dete v deset odej, da bi se revše ne prehladilo o sv. Jakobu! Pa potolažena bodi, ptujska »mula«! Leskovško društvo ne poka na nobenem • koncu in kraju, kajti zapisano je, da se pre* rokovanja, katera je ptujska »mula« izrekla, nikdar ne uresničujejo. Iz letnih poročil posnamemo sledeče: Poročilo za leto 1900 (začetek 20. marca 1900), čistega dobička je bilo 480 K 59 v. Poročilo za leto 1901 čistega dobička je bilo 345 K 46 v, rezervni zaklad znaša konec leta 1901, vsoto 850 K 7 v. Pomisliti pa je, da si je moralo društvo nakupiti razno štacunsko opravo, dru-štveniki so dobivali blago kolikor mogoče po nizki ceni in da je društvo bilo okra- denOj pri kateri priliki so tatje toliko odnesli, kolikor so sploh nesti mogli. Z ustanovo društva čakalo' se je tako dolgo, da si je trgovec Blodnik, kateri je prišel pred nekaj leti z gotovino 300 gld. v ta kraj, s pomočjo »Sudmarke« in pa s pomočjo kmetskih žuljev nakupil lepo posestvo in sezidal palačo v skupni vrednosti 12.000 gld. Mož, ki je svoječasno prišel z majhnim premoženjem semkaj, vozi se sedaj s par konji, kakor kak turški paša in nam deli giftno duševno hrano: ptujsko »mulo«. Kako potrebno je bilo društvo, kaže dejstvo, da je takoj prvi dan pristopilo okoli 20 društvenikov. Da so pa ustanovitelji društva prejeli za svoj trud »mastno« plačo, bila je skrb nasprotnikov. Č. gospod kaplan Roškar je imel v Leskovcu skoraj celo križevo pot. Šipe na oknih so mu potrli in karanjali so ga, kakor neverniki nekdaj sv. Štefana, ako ravno ne tako hudo. Da mu pa ni bilo dolg čas, zato so skrbeli najeti in šnopsa pijani ničvredneži, kateri so hodili pod okno njegovega stanovanja nesnago delat. Še slabše se je godilo društvenemu blagajniku gosp. nadučitelju Stoklas-u. Ne-le samo, da so rpu na šolskem vrtu late lomili, tudi okoli 100 drevesc so mu prerezali, zelenjavo izruvali in v jarek pometali. Neki »mula vee« je ponoči pribil na steno naduči-teljevega stanovanja plakat z smrtno obsodbo, ki se je takole glasila: »Gaspaud, če ne odložido službo pre drištvi, vas bomo vbili, spekli in pojeli. — Raca na vodi! taka obsodba ni kaj bodi. Stoklas-u se pa zaradi te obsodbe niso lasje ježili, temveč trudil se je, da ne bi telesno shujšal, jedel in pil je po navadi, da bi Ijudožrci dobili vsaj nekaj mastnih ocvirkov. To ni bila šala, ako pomislimo, da se je v ptujskem okraju človeško meso že dvakrat peklo, oziroma kuhalo in použivalo, to dokazuje tudi sledeči dogodek: Nadučitelj Stoklas stanuje na svojem posestvu in mora prehoditi neki obširni gozd, kadar se vrača iz Leskovca na svoj dom. Nečega večera pride v ta gozd in sliši sumljiva znamenja. Ker ne veruje na coprnice, je hitro vedel, zakaj se gre in pri čem da je, in stopi mahoma v veliki Ko je potoval po sveti deželi, se je kopal v Mrtvem morju. Oddaljil se je od družbe ter bil popolnoma sam. Jeden izmed družbe pa vendar zapazi njegovo odsotnost. Ko pride do morja, slišal je slabe, poluglasne klice na pomoč. Kralj se je boril s smrtjo. Zgrabil ga je pri kopanju krč. Ko je jezdil v Rolten Now, padel je s konja ter mu prišel pod noge. Dobil je težke poškodbe in moral je delj časa ostati v postelji. Ko je nastal v kraljevi palnči Marlhorough Hmise ogenj, pomagal je tudi kralj Edvard gasiti. Ravno je bil v višjem nadstropju ter gasil ogenj v sobi, kar se začno podirati tla pod njim. Kralj se zgrabi za tram ter visi na njem, da so ga rešili. Njegova soproga Aleksandra mu je udana z veliko ljubeznijo. Sedaj ne zapusti njegove bolniške postelje. Morala bi krasiti njeno glavo že pretekli teden zlata kraljeva krona, sedaj ji je nesreča spletla trnjevo krono in ji položila na glavo. Pota božje Previdnosti so nerazumljiva! Dobrote žganja. Janez: Kak dobro nam pač žganje stri.................. Nam radost, veselost deli....................... Bogastva zdaten vir je nam...................... Človeku dela kratek čas......................... Nam žganje da šele pogum........................ Želodec vselej okrepi .......................... Požirek v mrazu je gorak........................ Moč žganje v sebi vendar ima ................... Zgovoren jezik da nam včasi* ................... Ljudem pač žganje dobro stri.................... Jaka: Rod polagoma uniči. Često pa vmori pri priči. Mnogi že domov ne vejo kam. Jutri pa mu kisel bo obraz. Delati, kar trezen brani um. Jed, da več ti ne diši. Pijanec skoro zmrzne vsak. Vrže hitro te ob tla. Rad zalo norosti kvasi. Več ko morje jih vtopi. * ua mah. grm in čaka telesne eksekucije. Jeroine, jerome! Črne pošasti so kakor kače sikale in švigale semtertje, da je bilo groza in Stoklas-a iskale, a on pa jim je iz grm* osle kazal. Neznanim Ijudožrcem se ie menda domnevalo, da je ta gozd dežela Šlarafan, ker so še dalje časa nestrpljiv0 čakali. Pričakovali so menda, da ji!11 Stoklas kar pečen prileti v usta — in cmok! — ni ga več. Ni dolgo od tega in nad ubogega Stoklasa pridejo nove skušnjave. V njegovo stanovanje prikaže se Drevenšek Janez, sedajni pridigar ptujske »mule« i11 napove Stoklasu dvoboj. Do dvoboja ae' veda ni prišlo, ker se je Stoklas nagrozik da dobi Drevenšek dovolj zaušnic, ako prav tiho in hitro ne odide. Sedajni društveni blagajnik je g. učitelj Vrunkar, kateri je tudi strasten sovražnik ptujske »mule« in ni upanja, da bi se v tem oziru kedaj »poboljšal«. To dejstvo naj si »mula« vendar enkrat za vselej zapiše na svoja velika, kosmata oslovska ušesa. Resnica je, da včasih poka — & poka, pa ne pri društvu ampak v Dr®' venšekovem želodcu. Kadar je Drevenšek lačen in žejen, pride navadno v društven0 gostilno, katero zadnji čas v »muli« vedn° napada. V društveni gostilni je točna postrežbi izvrsten amerikanec, dobre klobase, salam«' sir, to so same take stvari, katere Dr«' venšek-že od nekdaj ne zametuje. Vpr®' Samo te, Hanzek 1 Zakaj napadaš društv0' akoravno se v društveni gostilni ved1^ dobro naješ in napiješ? Zakaj je tvoj br® član društva, če se je res bati, da boder zgube društveniki plačevali na tisoče r tisoče? V »muli« se vedno ustiš, da6 naprednega mišljenja, in da nisi privez«® na klerikalno verigo; čemu greš potem^ klerikalno gostilno? Društvo je imelo 1« , 1900 263 zadružnikov, leta 1901 pa 2°°’ zakaj se ni število društvenikov zmanjša ^ zakaj nima tvoje napadanje v »mu!‘ nobenega uspeha, zakaj ne gre tvoja niča v klasje, ako ravno praviš, da rw mentno cvete? Konečno omenimo, da D® društvo vkljub vsem napadom dobro pomagajo pa mu možje, ki v resnici *1^ bijo ljudstvo in se ne dajo ustrašili j po najhujših napadih ne. Vstrajno imPr za ljudski blagor I d < Politični razgled. Deželni zbor štajerski je začel - ^ rovati dne 21. junija. Poslancem ** ni predložila sprememba volilnega red^ft-pa bo bolj meščanom in bogatim s.0^ novom na korist, nego pa km in delavcem. Za meščane po novem jj^eef logu zahtevajo še tri poslance ve<:! kunin0 so ustanovili tudi četrto volilno ? Ljp, (kurijo), v kateri sme vsaki možki v ^ ki je 24 let star in Avstrijanec, * cfl tej kuriji pravico, da sme samo 4 P 0 voliti. Potem še bodo v deželnem zdu zmeraj zastopniki meščanov m graj 0 j imeli večino. To so vam prijatelji Nadalje se je predložila postava, 0, srednjevelika posestva ne smejo liti, razkosavati. Srednjeveška P j sestva so, od katerih se plačuje n j . 80 K in ne več kakor 800 kron ce®»rsk je davka. To je pameten predlog, ci postal postaval Nemški katoliški p j so predložili predlog o lovski pos 81 gojijo bogati ljudje iz mest in grajščin 2Mce *n fazane. Škodo od teh ži-Valij imajo kmetje, lovsko veselje pa gospoda. Videli bomo, kako se bodo pri Posvetovanju o tem predlogu zadržali nomfiki poslanci? Štajerski slovenski deželni po-8>&nci niso Sh v deželni zbor. Nemški Poslanci jim nočejo dati zagotovila, da jih ^ Gradcu ne bedo psovali in zasramovali, jočejo pa jim dati tudi zagotovila, da se “o zanaprej bolj ozir jemalo na slovenski ^Podnji Štajer, in da se bodo uslišale fodi prošnje in želje slovenskega ljudstva. To zahtevajo naši poslanci, to je pravična Zahteva, a vendar se jim noče ugoditi! Nas Slovencev je na Spodnjem Štajerskem Pad 400.000, a nam nič ne dajo. Nemcev Pa je komaj slabih 20 tisoč, a poslušajmo, *aj se jim vse daje in obeta. Za Ptuj se la dala dekliška meščanska šola, za Celje 86 je dala dekliška meščanska šola, za Maribor se bo dalo c. kr. žensko učiteljišče. To bo stalo cele kupe denarja! Davkoplačevalci tudi slovenski bodo morali šteti fa denar. Tudi prijatelj kmetskega ljudstva, gospod pek Ornik, je za te šole, ki se naj ^ajo in plačujejo za spodnještajerske Nemce. Naj pa je Ornik za Slovence storil? Nič — toda ne, počakajte! Zadnji »Štajerc« Ifobi v svet, da je za ptujski okraj sprosil foega — žrebca Gospod Ornik, žrebec 'P tri tako drage šole, to je nekaj zelo različnega!! Katoliško narodni poslanci na Kranjskem. Najmočnejša stranka v de-*Gnem zboru na Kranjskem je katoliško-"arodna. A vkljub temu ji niso hoteli v °dsekih pripoznati največ članov. Ravnali H|J se po geslu, ki ga je izdal vodja slo-^Uski liberalcev bogat advokat dr. Tavčar, J'je rekel: »Liberalcem groš, klerikalcem *1of!« Katoliško-narodni poslanci pa so Se krepko postavili v bran za svoje pralce. Ker jim niso hoteli združeni nemški 'P slovenski liberalci njih želj izpolniti, jj0 ti z ropotom onemogočili vsako na-^a'jno zborovanje. Zdaj je deželni zbor ?4ključen. Klerikalci na Kranjskem, to !* večina ljudstva, posebno kmetskega. Li-eralci, to so večinoma meščani in urad-l^i. Katoliško-narodni poslanci so volje 8ko dolgo nastopati brezobzirno v dežel-pPt zboru, dokler se klerikalcem, to je Nstvu ne dovoli — groš. Kranjsko Ijud-lvo navdušeno pozdravlja nastop svojih ap-štrašenih zagovornikov. Gospodarske stvari. Jabolčni tončič. fj Cesar ni storila slana, ne pokončal 'avi hrošč, to žuga sedaj pogubiti gosenica jjjajhnega sivorjavega metulja. Jablani in JUfike so letos kar obložene in sadjerejec a zadovoljno na svoj trud Sami pa si krivi, ako nam narava radi naše pQ, Polarnosti vzame to, kar nam je sedaj tfA^ala. Sadjerejec! do sedaj si delal, se h’Ra ’• čistil sadno drevje, ne zamudi še t0K 1 |n pokončuj gosenice jabolčnega n ča' nas ne PreS'ne nevolja, ako ali }am Vsuie prerezanega lepega jabolka OstJPSke, grda črvojedina ali morebiti lahko11' ^rv sam'* Gotovo! Ali temu je sedaj ^r't' v okom. Meseca julija, toraj ovijejo rodne jablane in hruške keoj. aP zemljo z debelimi kitami od meh-55 bavnT8' 'esne volne itd., ki se pritrdijo onim motvozom na debla. Gez nje se pritrdi in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm široki debeli papir, ki dela nekako streho čez celo napravo. Mnogo škodljivih gosenic se poskrije v take pasti in se v njenih rahlih tvarinah zabubi. Te pasti se meseca prosinca snamejo in sežgejo. Ako je papir še za porabo, ga shranimo za drugikrat. Opuščati pa tudi ne smemo, da bi odpadlo sadje ne pobirali, ker v njem še se nahaja črv. Tako sadje lahko porabimo za krmo prašičem. Gosenica je rdečkaste barve in ko doraste zapusti sad in se spusti po tanki niti navzdol, ter jo popiha v razpokline in špranje, največ pa v nastavljene pasti. Delo meseca julija v vinogradih in sadovanjih. V začetku meseca, neposredno po cvetju, treba škropiti drugikrat proti strupeni rosi. Posebno letošnje leto je za razvoj strupene rose zelo ugodno. Toraj na delo! — Po drugem škropljenju proti strupeni rosi treba žveplati tretjikrat proti jajčasti plesni. Tudi to je bolezen, ki napravlja mnogo škode, da celo uniči celi pridelek. — Pobiranje od črnega pikca napadenih poganjkov, listov, divjih poganjkov, vitic in jagod; vse to se mora sežgati. — Ob koncu meseca tretje škropljenje proti strupeni rosi. — Kiseljakovim metuljem naj se napove boj s pahljačami. V sadovnjakih: Nastavljanje goseničjih pastij; nadalje vsak dan se naj pobira in pokrmi odpadlo sadje, da se uniči jabolčni tončič. — Zatiranje zavrtačevih gosenic in kostanjevega prelca; tudi lov na metulje same se ne sme opustiti. — Da se iznebimo glogovega belina in zlatoritke, se naj mastijo njuna jajca po pritlikovcih, kakor po drevju. Strupena rosa. Te dni sera hodil po vinogradu ter se divil lepim in bogatim nastavkom grozdja. Dasiravno je zaostala vsa rast zaradi slabega vremena, vendar se kaže, da bo dobra letina, to pa le tedaj, ako si bo vinogradnik znal obvarovati ta blagoslov z pozornostjo proti škodljivcem. In jeden škodljivec, katerega se nam je letos v tem vednem deževju najbolj bati, je — strupena rosa ali Peronospora viticola. — Strupena rosa je bela plesen, sestavljena od zelo majhnih glivic, katere izrastejo iz lista, kjer se razširja njih nežno korenibje. Ker se hrani glivica na račun lista, pokonča ga tem lažje, ker se čudovito hitro množi. Ta bolezen se loti listja, grozdja in tudi mladih poganjalkov. Barva uničenih jagod, ki so se vsled tega posušile, je vedno rjava. Listje pa uniči. tako, da se posušijo in odpadejo. Brez listov pa trta ne more živeti, ne grozdje sladko postati in dozoreti ; in ker se tako oslabljene trte ne morejo uspešno proti drugim nezgodam, n. pr. proti slani, toči, ustavljati, zato je lahko mogoče, da poginejo za nekaj let, ako jih je strupena rosa zaporedoma napadala. — Ta glivica pa tudi ne napada trte vsako leto enako močno, temveč v sušnem letu, ko je malo dežja in rose, se ne more tako razvijati, kakor če je leto deževno; ker ta glivica potrebuje za svoj razvitek potrebno mokroto in gorje trti, ako v deževnem letu ne priskoči vinogradnik na pomoč ter jo prepusti na milo in drago strupeni rosi. In tako leto je letošnje leto. Vinogradniki, ki hočete v jeseni imeti polne sode dobrega in sladkega vinca, vam kličem: „Na delo sedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud vam nebo blagoslovi 1“ — Da bomo tedaj uspešno pokončevali to glivico, moramo pravočasno škropiti. Kadar se je že bolezen pokazala, je navadno prepozno. Škropiti se mora z zmesjo bakrene galice in ugašenega apna. Kako se to ravna in koliko se vzame tega in onega, je že cenjenim bralcem «Naš Dom» večkrat povedal. Krščanski pozdrav. V nekem kraljestvu na Jutrovem rastlo je drevo, ki je imelo čarobno moč. Vse ga je visoko čislalo in stražili so ga noč in dan, da ga kdo ne poškoduje. Ves čas, dokler je bilo drevo na svojem mestu, vladala je v kraljestvu prava sreča in mir. Tam ni bilo ubojev in tatinstva, ne postopačev in lenuhov, ampak neutrujena marljivost pri vsakem opravilu in prava božja ljubezen med vsem prebivalstvom. Kaj čuda, da se je blagoslov božji vidoma širil po deželi! Drevo je rodilo užiten sad, iz listja kuhali so čaj za različne bolezni, trudni popotniki dobili so moč v njegovej senci, in že sam pogled na drevo potolažil je vso žalost. Kupovali in barantali, sodili in sklepali mir med sosedi, sploh vsa važna opravila so opravljali najraje pod tem drevesom, ker njegova čarobna moč pripomogla je v vseh slučajih do najboljšega uspeha. Hudobni sosedje so zavidali prebivalstvu to drevo. Na tihem po vohunih in očito z močno vojsko napadali so srečno kraljestvo, da bi mu s koreninami izdrli čudodelno drevo, ne sebi v korist, temuč samo v škodo svojemu bližnjemu. Večje hudobije, kakor je ta, svet gotovo ne pozna! A sloga je vsak sovražni napad srečno odbila. Toda več, kakor sila, premore zvitost. Začeli so šuntati domačine, rekoč: «Kaj postajate okoli drevesa in ga častite, kakor malika, vi babjeverci! Poderite drevo in ga sežgite, da se neha lenarjenje!* Nekateri so verjeli tem besedam, ter se začeli izogibati drevesa, drugi so popustili drevesno stražo, in tretji spozabili so se tako zelč, da so začeli klatiti veje iz drevesa. Zdaj pride sovražni sosed s svojo vojsko, polasti se drevesa, ga izkoplje s koreninami in ga sežge. Z drevesom izginila je tudi sreča iz dežele. Mesto ljubezni pride sovraštvo in poboji, mesto marljivosti lenoba in tatinstvo, mesto zmernosti požrešnost in revščina, mesto drugih čednosti vse peklenske strasti in pregrehe! Predragi Slovenci! tako drevo raste tudi pri nas, za koje nas zavidajo sosedni in domači sovražniki. Radi bi nam ga iztrgali do zadnje korenine, ne sebi v korist, ampak samo nam v škodo! — Vse moči napenjajo, tudi zvitost, a mi bodimo pozorni in stojmo hrabro na straži! Ime drevesa pa je: lignum credis, po slovenski les vere. Ali je to drevo pri nas v nevarnosti ? Gotovo, če verujemo nemčur-skim in domačim liberalnim krivim prerokom. Pri raznih vsenemških shodih sklepalo se je gledati na to, da se slovensko ljudstvo iztrga iz rok duhovenstva. Zdaj naj bi še hodili v cerkev in poslušali tam duhovnike, zunaj cerkve pa naj bi se jih izogibali, seveda, ker imajo ti ljudje dvojno moralo, eno za se, drugo za bližnjega, kmet naj pa bi se ravnal, kakor jim sodi, plesal naj bi po njihovi godbi. Zdaj naj se vera ljudstvu še pusti, hlinijo se, ker ga je najprej treba spraviti ob zaupanje do duhovnikov, potem pride vera na vrsto. Pa kaj je to: vera brez duhovnikov, ovce brez pastirja? Hudi duh hudo dela, da onesreči druge, samo da pomnoži Število svojih sotrpinov, koristi pa nima nobene. — Ti so nam toraj največji sovražniki, ki so se lotili naSe vere s tem, da napadajo duhovnike in jim odrekajo pravico biti vodniki ljudstva 1 Zviti so kakor lisice, a mi bodimo, kakor kače! Delijo si delo in se nas lotijo navidezno z malenkostmi zdaj tu, zdaj tam, kakor Huri Angležev. — Mi pa nikjer ne smemo biti popustljivi, da ne začnemo slabeti in na zadnje ne omagamo! Taka malenkost je tudi pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus*, ob kojega bi nas radi spravili sovražniki naše vere. — Preteklo jesen bila je učiteljska konferenca v Celji, pri koji je predlagal neki učitelj nemške šole na slovenskih tleh, naj se pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus* iz šole odpravi. Slovenskim učiteljem bodi na čast rečeno, da se nobeden ni za ta predlog oglasil; pa tudi odgovora mu ni nobeden dal, kakor bi ga bil zasluži), ker smo Slovenci preveč prijenljivi in se branimo šele takrat, ko nas že bijejo. Ta pozdrav je pri slovenskem ljudstvu tako v navadi, da ga smemo imenovati narodni pozdrav. Posebno pa za mladino ni lepšega, ker vemo, da je Jezus prijatelj otrok. Naj toraj tudi otroci svojega prijatelja na poti življenja ne pozabijo, če hočejo, da jih vedno spremlja in nikol ne zapusti. Kako se olajša človeku srce na pustem in v temnej noči, če mu srečajoči popotnik reče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!* Potem se pozna, da je dober človek, ker hudoben besede Jezus nima na jeziku. Starši, vadite svoje otroke na ta pozdrav! Učitelji, krajni in okrajni šolski sveti pa skrbite, da mu ostane v šoli tisto častno mesto, kakor doslej! Ko bi ga izbacnili iz šole, odtrgali bi s tem krepko vejo drevesa lignurn credis. Za tem sledila bi druga in tretja »malenkost* in še prej kakor se zavemo, hira vera in naša sreča. Da se nam toraj ne zgodi, kakor v kraljestvu na Jutrovem, od kojega ste slišali v začetku, varujmo prav skrbno naše čudodelno drevo: krščanski pozdrav. Razne novice in druge reči. Slovenci! V petek 4. julija zvečer, v predvečer godu sv. Cirila in Metoda, zažgite Ciril-Metodove krese! Slovenski mladeniči, skrbite posebno vi za to, da bo ta večer z vsakega večjega hriba žarel mogočen kres proti nebesom. Opozarjamo na to še posebno mladeniče ob meji slovenski. Kjer delujejo mladeniške zveze, naj one oskrbč Ciril-Metodove krese. Mogočni streli pa naj vsepovsod oznajujejo praznovanje godu sv. apostolskih bratov. Lepa ta navada, ki se je že po mnogih krajih udomačila, naj postane splošna, vseslovenska. Naj ga ne bo kraja, kjer bi ta večer ne gorel Ciril-Metodov kres. Ti kresovi naj bodo jasna priča in jasen izraz žive narodne zavesti in odločnega katoliškega mišljenja našega slovenskega naroda. Na delo torej, posebno vi, slovenski mladeniči! Dobili ga smol Predzadnji »Štajerc* je oznanil, da je dobil neko pismo iz Spodnje Voličine, v katerem neki kmet piše proti delovanju misijonarjev v spovednici. Da bi bila njegova laž nekoliko bolj verjetna, nam je javno ponudil pismo, češ, tudi »Naš Dom* ga lahko bere, ako hoče. Mi pa smo sumili zvijačo in v zadnji številki zaklicali: Le sem s pismom 1 Mislite, da nam je »Stajerc* sedaj pismo poslal? Nič ni poslal, ker pisma nima! Piše pa, da si je »premislil*. In da bi se ne viddlo, kako je popolnoma pogorel, piše še skromno, naj ga obiščemo v Ptuju, potem bi se znabiti dalo videti tisto pismo. Krasno! On dobro ve, da so uredniki »Našega Doma* preveč ponosni in ne prestopijo praga »Štajerčeve* kovačnice. Ako si poštenjak, izpolni svojo prvo obljubo. Kdor sne svojo besedo, ali je to možv? Čudeži se godijo! Pa naj reče kdo, da se ne godijo več čudeži 1 Poglejte vendar v zadnjega »Štajerca*, kaj tamkaj piše neki »sovražnik hinavščine*. Piše namreč lepo zahvalo »Štajercu* ter pravi: »V ,Štajercu' pa je sama resnica in odkritosrčnost!* Oh, dvestodevetindevetdeset kosmatih medvedov, tega pa še nismo slišali. To danes prvikrat slišimo in čudež je za nas, da to sploh slišimo. In potem ta čuden »sovražnik hinavščine* nadaljuje: »Ker upam, da bode ,Štajerc' tudi za naprej tak korenjak boljše bodočnosti (hm! neumnost 1), za to pa ga priporočim vsakemu!* Seveda, na tvoje, priporočilo bodo leteli »Štajercu* naročniki kakor muhe na med! Na tem žalostnem svetu še je le vedno kaj smešnega! Saj ni resi Zadnji »Štajerc* se zopet širokousti, da ima nič manj nego 12 tisoč naročnikov in več kakor dvesto tisoč Slovencev čitateljev. Ta pa je debela! Lani se je ravno tako širokoustil! Ko pa so potem v Ptuju med »Štajerčevo* gospodo nastale nekatere razprtije in je bil »Štajerc* na prodaj, izvedeli smo celo gotovo, da ima le 5000 vknjiženih naročnikov, plačujočih pa še niti toliko ne! Evo. to je resnica! In sedaj recite, ali je »Štajercu* kaj verjeti! Bogatih kramarjev ni! Mi tega nismo nikdar tajili, da smo odvisni od naših naročnikov, posebno od mladeničev in deklet, katerih štejemo največ med naročniki. Za to smo tudi zadnjič, ko smo vabili na novo naročbo, klicali: »Širite in podpirajte nas!* Sedaj »napredni fantje* (Drevenšek?) kar poskakujejo od veselja v »Štajercu* in pravijo, da nam je suša v kasi in da bomo kmalu — luč. Prezgodaj se veseliš našega pogina! Res je v naši kasi večkrat suša, ker za nami ne stojijo bogati nemškutarski kramarji in krčmarji, ki tebi plačajo vsaki dolg, a fuč še vkljub temu ne bomo kmalu, ker za nami stoji navdušena slovenska mladina, katera bo svoj list širila in vzdrževala, dokler še bo ji tlela v srcu le iskrica rodoljubja. Pač pa bo s teboj fuč, ubogi »Štajerc*, kadar ti nemškutarski krušni očetje zaprejo svoje — žepe. Umrla je 24. m. mes. v tukajšnjem zavodu čč. šolskih sester č. sestra Tekla Ferlan, rojena pri Sv. Trojici v Slov. gor. Naj v miru počiva! Ginljiva poroka. V mariborski bolnici vršila se je ganljiva poroka. Neka na smrt bolna služkinja se je poročila z očetom svojega nezakonskega otroka. Osem ur po poroki je umrla. Slovenci, v nedeljo dne 13 julija v St. Ilj 1 Dne 13. julija priredijo Št. Ilj-čani slavnost na čast sv. Cirilu in Metodu. Slovenci! komur še tli iskrica domoljubja, naj se udeleži te slavnosti na jezikovni meji, kjer se za slovensko zemljo in govorico bije najljuteji boj. Pridite v velikem številu od blizu in daleč, podpirajte bojevnike, da ne omagajo, pokažite, da še smo, da še nas niso zatrli in nsts ne bodo nikdar. Tam iz srede, kjer se še ni treba tako boriti za jezik, pridite na mejo, ker, dokler bomo močni ob mejah, smo na varnem v sredi. Slovenci! Še enkrat kličemo, 13. julija v Št. Ilj 1 Pokažimo tam, Da, vstaja resnično Sloven, mogočen, častit, Uničil naklepe je črne; Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit, Sloven se mu v grob več ne vrne! Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se je spustil 27. junija ob 5 zjutraj velik zrakoplov na zemljo na Krambergerjevem travniku. Bil je v njem nadporočnik s svojim strežajem. Nameraval je iz Dunaja k Sv-Marjeti, pa se mu je malo štrena zmešala. V petih minutah živa in mrtva Iz Studenc pri Mariboru se nam javlja1 Žena Bernard je kuhala kosilo, kar a® ji iz ust in nosa vlije kri. In poprej po* polnoma zdrava žena bila je v petih mi' nutah bled mrlič. Res, pretresljiva je nagi® smrt. Sv. Martin pri Vurberku. Dn« 22. junija je začela goreti stiskalnic« Janeza Ulbina. Ogenj je preskočil na g°' spodarsko poslopje in uničil že spravljeno krmo in vse gospodarsko orodje. Zgorelo je tudi 11 svinj in troje glav živine. Nesreča v prodni jami. Dne 21. m-mes. je zasulo Janeza Simonič, doma Mezgovec pri Ptuju ter mu potrlo rebr«. Dobil je tudi težke notranje poškodb®' Ponesrečenec je oženjen. Sv. Urban nad Ptujem. V Slovenski deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijat’lji se veselim; Pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so vesel’ga srca! Kaj ne da, g. urednik, in Vi dragi bral®1 »Našega Doma«, boste gotovo priznali, je res lepa slovenska dežela in tudi h®!' veselejša. V tej deželi razveseljujejo se vd1 fantje, v njej se navdušujejo z njimi vr®® slovenska dekleta, da združeno hrami0 našo sv. vero in mili nam materni j®2'^ Tudi me Urbanska dekleta in mladem* ne smemo zaostajati, temveč podajmo ®. na delo za naše svetinje. Naši rodolju j napravili so nam lep vrt, katerega so so pridobili z velikim trudom. Ta vrt je bra*1! j društvo, v katerem imamo dovolj dela, ga nesmemo zanemarjati. Delajmo v pravi ljubezni do mile domovine, del®* mo složno, branimo jo do zadnjega zdihlj®1^ Krepak pozdrav doni naj: Živelo br®10, društvo Urbansko, živela junaška dejm$ in mladenči po vsej slovenski zero^'ft» miljenim pozdravom »Bog in domo^. kličeti vsem Urbanski deklcd'-i Morilec Franc Bezjak — poh«^iia Bezjak Franc, ki je v nedeljo J6’ * 1899. umoril svojo ženo, delavko v PfP { niči, s tem, da ji je zadal z nožem de ^ smrtnih ran. Iz strahu pred zasledovani je zblaznel. Dali so ga v blaznico v » e hof«, od koder je pobegnil, P8 80 ?ao.0!L dobili. Doma je iz Jelenovca pri Ptujm star 48 let. Vzrok, da je padel tako gl°. , boko je strastno žganjepitje. Žganjepiv - , ali še vam ni dovolj pretresljivih izgtedov Odlikovanje. G. Jurij Pehard®-usnjarski pomočnik pri g. Ferd. Goričanu-usnjarskem mojstru pri Vel. Nedelji, ud velikonedeljske obrtne zadruge, je doo v priznanje svojega zvestega in nep frganega 261etnega službovanja pri enem *n istem mojstru dne 1. junija t. 1. od ^ajerskega obrtnega društva srebrno medaljo. Dotičnik je bil že pred 7 leti od ravno istega društva odlikovan z bronasto Medaljo. Da bi bilo mnogo posnemovalcev! Slovensko-nemška gimnazija v Nasprotniki, katerim je ta gimna-*'ia trn v peti, so razširili neresnično v®st, da bo celjska slovensko-nemška gimnazija prestavljena iz Celja. Da je to Pfava pravcata laž, smo izvedeli iz go-lovih virov. Naj torej slovenski starisi dajo svoje otroke brez skrbi v ta zavod jn pokažejo, da se ne damo od kogarsi-bodi ugnati v kozji rog. Polzela. Dragim bralcem »Našega ^otna« je gotovo znano, kako liberalci ,v svojih umazanih listih slepijo slovensko 'iudstvo. Od nekega rodoljuba smo bili Prijateljsko opomnjeni, kako se priljubljena ‘Marijina družba« v celjski »žabi« napada, ribo liberalci! V »Slov. Narodu« nas ime-Pnjete razsodne in zavedne, v nemških luteranskih listih, katerih ne razumemo, f)us pa napadate. Naše svetinjice zaničljivo cenite za 5 vinarjev?! Ali mi smo P® vendar ponosni na nje in z veseljem j® nosimo pri sebi. Sedaj ste sprevideli, dragi tovariši, kedo je prijatelj in kedo 8°vražnik. Mi se držimo pregovora: »Varuj ?® mačke, ki spredaj liže zadaj pa praska!« raj pa še reče kedo, da so liberalci prijatelji kmeta in mladine; seveda če ima ‘a denar, potem da, drugače pa nas zasmehujejo. Draga mladina slovenska! Raz-rjrjajmo z vsemi močmi »Naš Dom«, f^beden mladenič, nobeno dekle naj ne .° brez tega časnika, ki tako pogumno 'P odločno brani naše svetinje in se posuje za naše pravice. Oklenite se »Na-jSa Doma«, ki vam je najboljši prijatelj d voditelj, bodisi v verskem, narodnem splošno poučnem berilu. In v to povozi Bog in sreča junaška! Kako dolgo nasprotniki ne bodo mirovali, Mladeniči neustrašeno se bomo bojevali! j St. Pavel pri Preboldu. V Savinjski K°lini, posebno pa pri Sv. Pavlu in Sv. ^tru, imajo navado, da tudi na predvečer apostolov Petra in Pavla zažigajo krese. 8° je lepa in pomenljiva šega. S kresi nekdaj naši Slovenci, ko še niso imeli . ave vere, kakor tudi drugi narodi, solnce ^stili) ker so ga imeli za božje bitje. J?ai pa sežigamo krese na čast svetnikom, j »o se trudili z razširjenjem sv. vere I Suša Kristusa, ki se imenuje in tudi je p sveta: na čast sv. Janezu, ki je prvi I Pazal na Zveličarja, na čast sv. aposto-ii ma Petru in Pavlu, po Slovenskem svetu k Posebej na čast sv. bratoma Cirilu in vtodu, ki sta med Slovani širila luč sv. We- Kresi so tedaj znamenje vesele hva-za luč sv. vere. Naj bi zgoreli v vsi slabi listi, ki širijo brezverstva. «1*8 nica ob Savi. Dne 22. m. mes. Kajfn6 bppala dva delavca, ISletni Valentin dujjja -b1 241etni Anton Jazbinšek, oba 'luleg Sevnici ob Savi, v potoku ne Hote? 0d Kočevske opekarne. Ko se je '*8inii obleči, zapazi, da je Kajina ga v v°di. S pomočjo prihitelih ljudi B P° dolgem iskanju izvlekli iz vode. S»e*lCe' ^r' Božicah so potegnili 5akorV