MARC
1	S Kv. - Albin +
2	Č BI. Knrol
3	P Kv.-Kunejrunda J S Ky. - Kazimir-«-
5	N~2. Postna ©
6	P Felicita
7	T Tomaž, akv.
8	S Janez od Boga+
9	C FrančiSka
10	P 40 mučencev 4
11	S Koieta___
12	N 3. Postna J
13	P Rozina
14	T Matilda
15	S Klemen	+
16	č Marija, spokor.
SLOVENEC
CRV1 SLOBEJNSKI UST $ rmeriki
r« vm i* wrod — li pravico in fttnift — pd boj* Bi umtgtl
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organization*}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 49.
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. MARCA — TUESDAY, MARCH
1939
LETNIK (VOL). XLV1II.
Nevarna napetost
med Cehi in Nemci
Slovaški separatisti dali povod kritičnemu položaju. — Nevarnost grozi, da Hitlerjeva armada zasede Češko.
Praga, Čehoslovaška. —
Kavno ob obletnici napetih dogodkov lanskega leta, ko je nazijsko vojaštvo prestopilo mejo in zasedlo Avstrijo, 12. marca, se je v srednji Evropi zopet pojavila kritična situacija, na katero ima ponovno cela Evropa obrnjene oči. Točasno grozi zopetna nevarnost, da se utegne med Čehoslovaško in Nemčijo razviti tak položaj, da bo mejil na izbruh sovražnosti.
Povod za sedanje kritične dogodke so dali Slovaki, ki, kakor znano, tvorijo avtonomni del češko-slovaške države. Voditelji Slovaške pa očividno niso bili zadovoljni, da bi uživala jijih provinca samo napol svobodo, marveč so delovali na to, da se popolnoma odtrga od češko-slovaške države. Ko je osrednja češko-slovaška vlada, s predsednikom dr. Hacha na čelu, uvidela, da to separatistično gibanje slovaške vlade grozi obstoju cele države, je koncem zadnjega tedna energično nastopila in odstavila tri slovaške vladne voditelje ter jih nadomestila z drugimi možmi. Med temi je bil tudi predsednik Slovaške, dr. Tiso.
Z gotovostjo se trdi, da je bil ta nastop separatistov naščuvan od nazijev iz Berlina. Nemčiji namreč Čehi niso bili tako pokorni, kakor so naziji pričakovali od njih, in tako so pričeli rovariti proti njim ter so pri tem našli rodovitna tla pri nezadovoljnih slovaških voditeljih. Kako daleč so se dali slovaški voditelji zapeljati, se razvidi iz besed enega od njih, ki jih je v nedeljo govoril z dunajske radio postaje, v katerem je direktno pozival Slovake na boj proti Cehom ter izjavil pri tem: "Mi smo ali Slovaki, ali pa Nemci." Separatisti so se nameravali baje docela podati pod pokroviteljstvo Nemčije.
Z odstavitvijo slovaške vlade je Češko-Slovaška odstranila nevarnost4 upora, toda zdaj gre za to, kako bo Nemčija vzela položaj. Govori se, da ima Hitler že pripravljene čete ob meji, da zasede Češko.
-o-
IZMENJAVA DVEH ŠPANSKIH UJETNIKOV
Hendaye. Francija. — Med španskimi nacijonalisti in republikanci je prišlo koncem tedna do izmenjalve dveh pro-minentnih vojnih ujetnikov. Po medsebojnem dogovoru je bil od nacijonalistov izpuščen 'n poslan v Francijo Jose Mia-sin predsednika sedanjega republikanskega režima v Madridu. Republikanci pa so v zameno izpustili Miguela ^rimo de Rivera, sina diktatorja v času, ko je bila Španiji še monarhija. Ta se je vkr-Cfd na neko angleško bojno
iadjo;
ZANIMIVA IZJAVA STALIM
Obdolžil Anglijo in Francijo s.pletk.
Moskva, Rusija.— Ob otvoritvi kongresa komunistične stranke zadnji petek je nastopil kot glavni govornik Jožef Stalin in pri tem ožigosal obe demokratični državi, Anglijo in Francijo, češ, da skušate zaplesti Rusijo v vojno z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Dejal je, da je pri lanskem popuščanju napram diktatorskim državam igral ta načrt eno glavnih vlog, in cilj načrta da je, da se oslabi Rusija. Tako pravi, bi želeli demokratični državi, da bi prišlo med Rusijo in fašizmom do vojne in potem, ko bi vojskujoče se države že oslabele, bi nastopili Francija in Anglija s svežimi močmi ter narekovali mir.
-o-
JUDJE V ZADREGI GLEDE VOLITEV
Chicago, 111. — Za 4. aprila se bodo vršile v tukajšnjem mestu glavne županske volit-' ve in ravno ta dan pa praznujejo Judje enega svojih največjih praznikov, namreč svojo Veliko noč, in po njih postavah je prepovedano ta dan izvrševati taka posvetna opravila, kakor so volitve. Ker bi se s tem izgubilo na desettiso-če glasov pravovernih Judov, ki se strogo drže svojih po stav. se je začelo razmišljati, kako bi se moglo zadevi odpo-moči. Predlog, da bi se volitve preložile zaradi Judov, seveda ni mogel priti v poštev, in zato zdaj iščejo drugega izhoda. Med raznimi načrti je tudi ta, da bi se dovolilo Judom, oddati glasove tekom osmerih dni pred volitvami. S problemom se bo bavila zakonodaja v Sprinefieldu, bržkone tekom fega tedna.
-o-
SODNIK PROTI PIJANČEVANJU WPA DELAVCEV
New York, N. Y. — Tukajšnji sodnik De Andrea je zagrozi! tistim, ki so zaposleni pri WPA :'n bodo pripeljani predenj kot kršilci miru v pijanosti. da jih bo brez usJmi-Ijenja poslal v zapor. Povda-ril je, da je plača WPA namenjena za vzdrževanje doma in ne za pijačo.
VOLITEV PREDSEDNIKA V FRANCIJI
Pariz. Franciji., — Vladni kabinet se je zadnji petek sestal pri predsedniku Lebrunu in ob tej priliki izdal odredbo, da se bodo predsedniške volitve vršile 5. aprila v Ver-saillesu. Francoskega predsednika volite pri skupnem zase-ianju obe zbornici, senatska in poslanska, in sicer za dobo sedmih let.
PO KALJVETl)
—	Vatikan.. — Dočim je novi papež Pij XII. znan kot vnet dušni pastir, je pa tudi visoko izobražen; tako govori popolnoma gladko sedem jezikov.. namreč italijansko, francosko, nemško, angleško, portugalsko, špansko in latinsko.
—	Green Ray, Wis. — Tukajšnji škof Rhode je izdal pajstirsko pismo, ki se je čit.a-lv)' vernikom po cerkvah, v katerem je pozival na pobijanje nedostojnega tiska. Dejal ie. cia je v tem oziru prišlo že tako daleč, d,a drugoverci z vnemo sodelujejo s katoličani pri tej kampanji.
—	Appleton, Wis. — Predzadnjo nedeljo se je vršila v neki tukajšnji kongre&acijski cerkvi zanimiva prireditev, ijamreč. da so bili povabljeni k nastopu govorniki raznih veroizpovedi. Katoličane je zastopal Rev. G. Hesse, župnije sv. Jožefa.
—	Washington, D. C. — Del. tajnica Perkins je izrazi-ia svoje priznanj^ in zahvalo Msgr. L. G. Ligutli iz Granger, Ia., ker je iznašel načrt, po katerem je z naseljevanjem po malih zemljiščih končal brezposelnost v tamkajšnjem malem mestu.
---o-
ANGLIJA HOČE PREOBRAZITI SVET
London, Anglija. — Tukajšnja vlada je sprožila nov načrt za dosego trajnega miru v Evropi ki pa je le stari načrt razorožitve v novi obliki. Po tem programu bi se imela v doglednem času sklicati splošna razorožitvena konferenca in, ako 'bi bila ta uspešna, bi rešila Evropo njenega strahu in napetosti. Potem pa bi se začel drugi del programa, namreč, da bi petero vodilnih evropskih mož, in sicer trije diktatorji, Hitler. Mussolini in Stalin, ter Chamberlain in Daladier. sporazumno sodelovala; skupina teh mož bi mogla preobraziti zgodovino sveta, kakor se je izrazil v petek neki angleški minister.
--o--
PREDLOG ZA OMEJITEV STAVK
Lansing, Mich. — V tukajšnji zakonodaji je točasno v razpravi neki predlog, katerega namen je, da se omejj število stavk in cla se industri-jalni spori poravnajo mirnim potom. Neka točka v njem določa, da se sme stavka pričeti šele 15 dni potem, ko je bila uradno naznanjena. O predlogu pa bo bržkone še dosti debate.
--o-
NADALJEVANJE CIO-AFL KONFERENCE New York, N.'Y. — Odbora, ki zastopata CIO in federacijo pri novih mirovnih pogajanjih, sta se sicer zadnji petek sešla v tukajšnjem me stu, toda konferenca je bila >e kratka in se je določilo da se nadaljuje ta ponedeljek dopoldne.
Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh!
PAPEŽ PIJ XII. SLOVESNO KRONAN
Iz Jugoslavije
Usoden pretep med fanti na pustni torek v Poljanski dolini, katerega žrtev je postal mlad fant. — Stroga obsodba maščevalnega starčka. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja.
Zadnjo nedeljo se je vršilo v vatikanski katedrali sv. Petra slovesno kronanje Pija XII., s čimer je bil novi papež uradno ustoličen na svoje visoko mesto vrhovnega poglavarja katoliške cerkve.
Vatikan. — Med pomembnimi in sijajnimi obredi, kateri so trajali pet ur, je bil zadnjo nedeljo novi papež, Pij XII., kronan in ustoličen kot vidni vrhovni vladar vesoljne katoliške cerkve in obredi so bili tako impozantni, da so se pol milijona udeležencem, kateri so jim prisostvovali, gotovo vtisnili v neizbrisen spomin za celo življenje.
Ceremonije so se pričele ob 8:30 zjutraj, ko so slav-ljenca oblekli v papeška oblačila, ga odeli v papeški plašč in mu položili mitro na glavo, na kar so se mu škofje in vatikanski zbor poklonili in mu izkazali svojo vdanost drug za drugim. Pol ure pozneje so prinesli papeža, sedečega na prestolu, na verando katedrale sv. Petra in, ko se je pojavil pred množico, mu je ta burno zaorila v pozdrav: "Viva il Papa!" in med nje vzklikanjem je sv. Oče dvignil roko in množico blagoslovil.
Sedanji dogodek papeškega kronanja je bil v več točkah različen od prejšnjih. Med temi je najbolj pomembno, da so se obredi vršili ne v katedrali, marveč na verandi, kar se že ni zgodilo od 1846, ko je bil kronan papež Pij IX. Da so se poznejša kronanja vršila v katedrali, in ne zunaj, je bilo v znak protesta proti temu, ker je Italija ugrabila papeško državo, in enako so v protest poznejši papeži ostali prostovljni jetniki v Vatikanu in niso stopili izza njega zidov-ja na rimska tla. Ko pa so se pod zadnjim papežem poravnali z lateranskim paktom spori med italijansko vlado in Vatikanom, so s tem odpadli tudi zunanji znaki protestov in tako je zopet, skoraj po sto letih, množica na splošno lahko prisostvovala obredom.
Od ravno istega leta, i846, naprej se je zdaj tudi prvikrat zopet zgodilo, da je bila Amerika uradno zastopana pri papeškem kronanju. Točasno je bil zastopnik J. P. Kennedy, ameriški poslanik v Londonu. Enako je bilo zdaj prvikrat, v celi zgodovini pa peštva, seveda, da se je opis obredov kronanja oddajai po-io4n radio širom celega sveta.
Obredi kronanja niso povsem verskega značaja, marveč jim je primešan tudi dih
posvetnosti, s čimer se hoče pokazati, da je papež tudi svetni vladar. To njegovo vla-darstvo priznava večina-držav ; tem, ko ima svoje poslanike v Vatikanu enako kakor v prestolicah drugih posvetnih držav. Pri kronanju pride to do izraza v tem, ker države enako pošljejo svoje uradne zastopnike.
Po prvem delu obredov na verandi je bil papež prenesen na prestolu v procesiji v katedralo samo. Procesija se je štirikrat ustavila in vsakokrat je komornik pokleknil pred papeža in, prižgal pred njim zavojček lanu z besedami, ki imele namen opozoriti papeža, da slava sveta izgine enako kakor dim'. V katedra-•i je nato visoki slavljenec daroval slovesno sv. mašo. Po maši je bil zopet prenesen nazaj na verando, kjer so se na-
(Dalje na 4 styani)
Žalostne posledice pustovanja
Kranj, 22. febr. — Na pustni torek je bila v Javorju nad Poljansko dolino v gostilni Marijane Grošelj veselica, na kateri sta bila tudi 10 letni Marko in 22 letni Tomaž Ča-dež doma iz Delnic pod Javorjem. Mlajši brat Marko je imel spor z 18 letnim Kumer-jem Antonom doma iz Javorja, ki ga je na svečnico tudi oklofutal. Ker se je Marko bal maščevanja, ga je njegov starejši brat vedno spremljal, kadar je za nekoliko časa odšel iz gostilne. Okrog četrte ure zjutraj sta se oba brata Čadež napotila domov v Delnice. Ko je to Kumer Anton opazil, si je pri hiši nabral nekoliko kratkih polen ter stekel za odhajajočima.
Komaj'dobrih 150 korakov od gostilne je dohitel oba Ča-deža ter s polenom udaril Tomaža. Ta je seveda udarec vrnil in sicer z nožem ter z njim zabodel Kumra pod desno ključno kost. Kumer je šel po napadu par 100 korakov naprej, pa je vsled velike izgube krvi obležal ob potu. Tu so ga našli fantje ter ga odnesli v* župniišče, kjer ga je g. župnik mazili s sv. poslednjih oljem. Kmalu nato je izdihnil. Oba brata so orožniki zaprli.
-o-
71 letni požigalec
Celje, 17. febr. — Pred velikim senatom okrož. sodišča v Celju je stal danes dopoldne 71 letni starček, delavec Jože Jagodič iz Lemberga. Kdo bi mislil, da je ta sivolasi mož, ki bi moral misliti že na smrt, poln sovraštva in maščevalnosti do brata, ker je pokojna mati temu zapustila posestvo. Med bratoma je postalo pravo sovraštvo, ki je dobilo grozno maščevanje in zlo-činstvo, ki ga je storil Jože že 1. 1931., ko mu je zažgal hišo, radi česar ga je sodišče obsodilo na 5 let robije. Že takoj po obsodbi je Jože, ko je odhajal v zapor, zažugal svojemu bratu, da pride maščevanje. Res je prišlo. Ko je prišel iz zaporov je takoj hitel proti bratovemu posestvu. V njem je zavalovalo sovraštvo, da je že 29. januarja letos zažgal bratovo domačijo. Brat in njegova žena s svojimi otroci, ki so spali, so se komaj rešili iz ognja, ki bi jih bil skoro zadušil in uničil. Na slednjega jutra, 30. januarja so Jožeta aretirali in izročili sodišču.
Kako nemirno sta se pri da-•naBnjem zagovarjanju pred sodiščem. spogledovala brata Jožetu je 71 let, njegovemu bratu pa 74 let. Vse je zgle-dalo, da sovraštva še ni konec. Ko je sodišče izreklo sodbo, 8 in pol leta robije, je starček mirno sprejel kazen ter stopal z jetniškim pazii: kom mimo svojega brata, ki ga je najbrže zadnjič videl.
Pod vozom
Na Ptujski cesti, tako poročajo iz Maribora, se je neki osebni avto zaletel v dvo-vprežni voz posestnika Franca Stranška iz Dogoš. Konji so se pri tem splašili in Stran-šak je pndel pod voz, pri čemer si je zlomil več reber in dobil hude notranje poškodbe.
Smrtna kosa
V	Lassingu, na bivšem Gorenjem Štajerskem je umrl 17. februarja tamkajšnji župnik Ludvik Kores, v starosti 58 let, doma z Vidma ob Savi. Še pozimi je pisal svoji sestri Celti Petrič v Videm, ob Savi, da bi rad videl domače. Sestra mu je poslala potrebne dokmente za potni list, pa ga jp prehitela bolezen in je umrl. — V Radovljici je umrl Vinko Bogataj, posestnik ataJr 35 let.
--o-
Avto ga je podrl
V	kolesarja Franca Glo-hočnika iz Kranja, se je na •Težici zaletel neki avtomobi-iist in ga podrl na tla. Globoc-nika so prepeljali v 'bolnico, kjer so ugotovili več hudih poškodb.
-o--
Jubilej
Rudolf Bari, železniški strojevodja v pokoju, iz Ljubljane, je v krogu svoje družine slavil KO letnico svojega rojstva. Med svojimi tovariši v železniški službi je bil zelo priljubljen.
Pod vlak
Dne 20. februarja je v Litiji skočil pocf vlak delavec Feliks Zaplata, kateri je v tovarni vzel malenkost in so mu pozneje očitali da je tat. Te sramote ni mogel prenesti in se je vrgel pod vlak.
Napaden
Ko se je neke noči 27 letni delavec Viktor Jančigar vračal domov iz neke gostilne v Zeleni jami v Ljubljani, sta ga napadla v temi dva moška, najbrž iz družbe, s katero je Jančigar poprej popival, in ga neusmiljeno pretepla, da so ga morali reševalci drugi daln odpeljati v bolnico.
Iz usmiljenja je kradel
Celjska policija je nedavne aretirala 22 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Ivana D., ki je l judem prodajal čevlje. Policija je ugotovila, da je Ivan prišel v prodajalno svojega bivšega delodajalca, ko tega ni bilo doma in potožil 15 letnemu vajencu, da je 'brez posla in v veliki revščini. Tako se je vajencu smilil, da je ta vzel gospodarju tri pare čevljev in jih dal Ivanu, da si s tem pomaga iz pomanjkanja.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Stfan 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 14. marca 1939
Kolpe potegnil. To je bila' preJ deževalo. Malo manj kot
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO
ar srasstts sfe, \
UNITEO PTJITORE 6YNDICATE. Inc. <
/»IMtkMkMkMkŠbJtLt

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: GANAL 5544
Za celo leto Za pofl feta
Naročnina:
Za četrt teta______________
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celb leto____________„$6.00
Za pol leta___3.00
Za Četrt leta____________1.75
Posamezna številka _______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ______l™—------
For half a year__________
For three months _____________
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________$6.00
For half year _____________________ 3.00
For three months Single copy .......„.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoBlani na uredništvo roaj dan hi pol pred dnevom, ko izide list. —- Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aot of March 3, 1879.
Trgovina Združenih držav z Argentino
dostnega zamenjevalnega kredita v tej deželi. Združenim državam ne sme biti samo zato, da delajo mastne pro-fite, bolj kot to je potrebno, da ustvarjajo in ohranjajo s svojimi južnimi sestrami tudi dobro voljo. Od take dobre volje zavisi tudi bodoči sporazum med ameriškimi republikami in zavisi tudi to,( ali bodo v bodoče živele ameriške republike v medsebojnem sporazumu in kot take skupno čuvale svoje dežele pried uplivom raznih zunanjih izmov. Za sporazum in prijateljstvo je treba večkrat plačati s žrtvami.
Že na panameriški konferenci v Limi koncem lanskega leta so nastala vznemirljiva nesoglasja med zastopniki južnoameriške države Argentine in Združenimi državami. Konferenca je končala na zunaj sicer mirno. Na znotraj pa je mesto, da bi zmanjšala razne vzroke, ki razdvajajo gospodarsko sodelovanje med Argentino in Zdr. državami, je iste še povečala.
Razlogi, ki pokažejo kaj odtujuje obe državi med seboj so jasni. Južno ameriška država Argentina je v glavnem poljedelska država. Njeni glavni produkti so žito in živina. Drugi produkti zavzamejo zelo malo količino v argentinskem izvozu. Argentina mora torej dobro prodati svoje žito in živino, da so njene gospodarske razmere dobre. Ako nima na trgu žito in živina dobre cene, tedaj je to za Argentino največji gospodarski udarec.
Odkar je leta 1929. začela gospodarska kriza v Združenih državah in drugod po svetu, je več let cena žitu in živini šla navzdol. Leta 1931. in 1932. je bila cena žitu in živini v Združenih državah tako nizka, da se ni farmarju niti izplačalo pošiljati živine iz oddaljenih krajev v mesta v klavnice. Dogodil se je znani slučaj, ko je farmar poslal v mesto v klavnico tele, da ni dobil za istega niti toliko, kar je stala prevoznina, še doplačati je moral. 2ito je gnilo, ker farmarji za tako nizko ceno niso hoteli niti spravljati, ne voziti na trg. Tako je bilo pri nas. Kaj je pa pomenilo za Argentino, ki je preje precej svojega blaga prodala tudi Ameriki, vsaj nekaj v zameno, za ono, kar je ona kupovala v Zdr. državah? Pomenilo je to, da njeno žito ni imelo na našem severnoameriškem trgu nobene ljave. Pa tudi potrebovali nismo ničesar. Argentina j pa le kupovala poljedelske stroje in druge mašinerije v Severni Ameriki. Ker je bil zraven vsega tega ameriški dolar še na visoki valutni stopnji, je bilo Argentini nemogoče bilancirati svoje račune na newyorških bankah. To zopet iz istega razloga. Argentina je pošiljala v to deželo svoje žito in živino. Izkupiček pa so nalagali v newyorške banke in iz teh svot je argentinska vlada plačevala stroje in razno blago, ki ga je izvažala iz te dežele. Tako je izginilo, bi rekli za Argentino pravično zamenjavanje v njeno škodo. Kaj sedaj?
Argentino so začeli snubiti nemški zastopniki. Nemčija nima dovolj žita ne živine za svoje prebivalstvo. Zato so začeli vabiti Argentino: vi dajte nam vaše žito, mi bomo vam dali naše stroje in druge izdelke, ki jih vi rabite. Uredili so neko enakost v zamenjevanju in zraven je nemška valuta mnogo ceneja od ameriških dolarjev. Vse to je pokazalo vidno korist za Argentino in sicer v taki meri, da pridejo po medsebojni trgovski ureditvi med Argentino in Nemčijo od 20 do 25% nemški stroji cenejši, kakor pa ameriški. To pa že veliko pomeni. Zraven tega pa, da so Zdr. države ščitile ameriške farmarje, so morale tudi vedno omejevati kupovanje tujega žita. To je pa zopet dalo'Argentiniji misliti: če vi ne marate kupovati našega žita, mi pa ne bomo kupovali vaših strojev. In tako je prišlo do trgovskega zastoja med obema dažrvama.
Novejša poročila pa povedo, da je Argentina zopet naredila načrt, da bo v bodoče še znižala izvoz iz Severne Amerike od 40 do 75% . Lansko leto je Argentina pokupila za 25 milijonov dolarjev amerikanskih avtomobilov, za več milijonov radijev in druge mašinerije. Ako Argentina zniža še to kupovanje, pomeni toliko manj dela v avtomobilski industriji Združenih držav in raznih drugih industrijah. Tako gre gospodarsko ribanje med Severno in Južno Ameriko.
Izhoda iz te krize ni drugega, kakor da Združene države vzamejo v resen pretres trgovinsko vprašanje z Ar-gentinijo. Ne gre tu samo za tiste suhe dolarje, ki jih prinaša ta trgovina, marveč gre tudi zato, ali naj Združene države malomarno puste, da bodo nemški naziji in italijanski fašisti dobili pod svoj popolni upliv eno največjih južnoameriških republik, ali pa jo naj na trezen premišljen način obdrže ob svoji strani s tem, da ji dovolijo zadostno količino uvoza žita in ji s tem ctyjo priliko do za-
JUBILEJ DRUŠTVA
Conneaut, Coio.
Društvo Conneaut, št. 49, Slovenske dobrodelne zveze, praznuje dne 17. marca desetletnico svojega obstanka. V ta namen bo prirejena veselica v Delavski dvorani na Broad St. ob 7 uri zvečer. Ob tej priliki se bodo kazale dve u r i trajajoče premikajoče filmske slike iz Jugoslaviji, nakar sledi prosta zabava. Vse je vstopnine prosto.
Društvo Gonneaut se tukaj prav le'po razvija in raste. Pred desetimi leti je bilo to društvo ustanovljeno in je ob ••.vojem začetku štelo le 17 članov. Danes pa šteje 117 članov v obeh oddelkih, kar je zares lep napredek zadnjih let. — Ravno sedaj se nahajamo v kampanji za novo članstvo. Rojakom po držaVi toplo priporočamo to našo domačo podporno organizacijo Slovensko Dobrodelno Zvezo, katere glavni sedež je v Cle-velandu, Ohio.
Nahajamo se pa tudi v kampanji za naš list Amerikanski Slovenec, najboljši slovenski dnevnik v Ameriki, kateri bi moral prihajati v vsako slovensko hišo. .Delajmo in agiti-rajmo -za list prav vsi, zlasti •sedaj v kampanji in pridobi-mu mu čim več. novih naročnikov.
Angela Borus
ZAHVALA
Biwabik, Minn.
Prošnja, ki sem jo objavila vdovo Marold in njenih šest sirot se je dobro obnesla. Vsega denarja skupaj sem dosbila $69. Denar je prihajal v čekih, Money Ordrih in nekaj tudi v gotovini in upam, da se ni nič izgubilo. Denar nisem še poslala naprej ker se mi zdi naslov zelo poman-kljiv. Zato sem pisala na žup-ni urad fara Rob in prosila dotičnega župnika, naj mi nemudoma pošlje natahčen naslov od te vdove, ki živi v njegovi fari. Upam, da bo to tudi storil. Odgovor pričakujem vsak čas. Mnogi so izrazili željo, da se naj pošlje tako, da bo sirota dobila čim več. To je tudi moje mnenje. Upam, da. dobim odgovor in naslov in bom nato takoj odposlala naprej, da bo dobila še pred Ve-likonočjo.
Denar bom poslala potom uredništva A. S. in bom prosila za najboljši popust. Na ta način bo prišlo najbolj njej
direktno v roke po dnevni valuti in žena ne bo imela sitnosti z menjavanjem!. Zahvalim naj tudi Amer. Slovenca, ki je vest objavil in potem tudi jno-jo prošnjo za ta namen in tudi zdaj objavlja imena darovalcev. Dalje se pa najtopleje zahvalim vsem darovalcem, ki so prispevali v ta namen. Bodite uverjeni, da ste obrisali, mnogo solza, ki jih je pretakala ta uboga družina. S temi, darovi ji bo pomagano vsaj malo, da bo obula in ob lekla svoje otroke in si kupila kaj živeža in drugega. Ko bom pisala tej ženi, ji bom iztočila vas v molitev teh nedolžnih otrok, da bodo molili za vas in nikoli pozabili svojih dobrotnikov. Še enkrat vsem Bog stotero povrni.
Darovalci so slededči:
Po $2.00 — Mrs. Angela Koprivnik, Ely, Minn., in Mrs. Agnes Grahek, Butte, Mont. — Mrs. Johanna Pust, School Ave., Cleveland, O., je nabrala okrog rojakinj in poslala $6.00. Darovale so: Mrs. Jennie Avseg $1.00, Mrs. Mary Martič $1.00, Mrs. Ana Lesko-vec 50c, Mrs. Karolina Baic $2.00, Mrs. Josephine Kocin $1.50. — Mrs. Martin Težak, Crested Butte, Colo., je nabrala svoto $5.25. katero so darovale : Mrs. Martin T e z a k $1.00, Mrs. Anton Matkovich $1.00,Mrs. John Rožieh $1.00, Mrs. Pete Stimac 75c, Mrs. Lovrenc Naglich 50c, Mrs. Math ^Savorin 50c in Mrs. Frank Jelenich 50c. — Mrs. Joseph ' Brada'ch', Chisholm, Minn, je poslala $4.00; sama 50c, Mrs. Terdan 50c, Mrs Feriž 50c. Mrs. Drap 50c, neimenovana $2.00. — Mrs. Anton Stefanich, Tower, Minn. $1.00, Mrs. Frances Sriader-sich, Soudan, Minn. $1.00, neimenovana Forest City, Pa. $1.00, Mrs. Antonia Požun, Johnstown, Pa. $1.00, Mrs. Caroline Rebol, Helper, Utah $1.00, Mr. Math Medic, Albany, Pueblo, Colo. $1.00, Mr. Anton Kukman, Chicago, $1.00, Mrs. Strubel, Detroit $2.00, Neimenovana Hesperia $1.00, neimenovana Biwabik $1.00, Neimenovana Soudan 50c.— Vsega skupaj sem prejela od rojakov $69.00, kar je zajres lepa svota v teh časih. Hvala tisočera vsem.
Z MOJEGA OBISKA V JUGOSLAVIJI
(Piše Magd. Slogar, članica podf. št. 23, SŽZ).
(Dalje)
Ely, Minn.
Hitro je minilo tudi teh sedem dni naših fczletov in že utrujene smo se razdelile v manjše skupine, katerih vsaka je odpotovala v svoj rojstni kraj. Jaz in moja sopotnica Katarina Slogar sve se zmenili, da skupno obiščevi njen in moj rojstni kraj; njen v Šemicu in moj Goli Vrh na Hrvatskem. — Ker sve bile vsled potovanja(, kot sem že zgoraj omenila, trudne sve bile zares potrebne počitka, zato sve se odpravili v toplice Topolsko nai Hrvatskem, kjer sve ostali osem dni. Tukaj sve imeli priliko opazovati številne tujce, ki prihajajo sem da si krepijo svoje zdravje. — Iz Topolskega sve' odpotovali v Zagreb, kjer sve našli mojo
pač, tako sem si mislila, neka prisiljena kopel, katere tudi menim ne bom pozabila. Na postaji v Metliki sem vstopila na vlak, namenjen v Semič. Na postaji, ki je nald Semi-čem, me je sprejela Anka Ogolin ter me vzela v svojo zidanico, ki je v bližini postaje. Jaz sem imela od doma domačega sira, ona pa kruha in salame. Vse to sve zalile z vincem in šele to me je nekoliko ogrelo in okrepčalo.
Pred mojim prihodom v Semič, je bila Mrs. Katarina Slogar odpotovala v Benetke v družbi Mrs. Fritzel. Ni se pa mudila tam dolgo časa, kajti kmalu je dospela domov, še isti daln mojega prihoda. Naslednjega dne sve odpotovali v Bušinjo vas, ki je eno uro od Metlike proti severo-zapadu in je rojstna vas bratov Slogarjev v Ely. Tam je raju sprejela Neža Krašovec, sestra bratov Slogarjev, v
sestrično Vučinovič in sve pri d™žbi več drugih sorodnikov.
Dogodki
pud Slovenci p« Ameriki
Odlikovana slovenska dijakinja
Chicago, 111. — Gdč. Marie Kukman, hčerka znanega slovenskega trgovca v naselbini, ki pohaja v višjo dekliško šolo St. Mary na 1031 So. Hoyne Ave.,je bila pretekli teden odlikovana kot najboljša dijakinja višjega oddelka šole v preizkušnji za govorništvo. Predstojništvo šole ji je poklonilo v znak odlikovanja lepo srebrno kupo. — Mladi Slovenki častitamo na tem lepem uspehu!
Tatovi
Mary Delak, Box 317
-o-
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne.
njej ostale tri dni. V tem času sve obiskali sestro Mrs. John Smolčič iz Ely, ki nam je postregla s finim vinom in drugimi dobrotami. Obiskali se še sestro Mrs. Louis Jane-žič z Ely, pri kateri žive tudi njih mati, ki je že precej v letih. Postregla nam je s čajem in rumom. Pri slovesu iz Zagreba sve prejeli od imenovanih ^ople pozdrave 'za njih drage v Ely. — Pripomnim naj, da je Zagreb zares slikovito mesto in tam živi mnogo Slovencev, posebno veliko je deklet, ki so zaposlene kot .natakarice, itd. — Iz Zagreba sve šli v Karlovec in ■dcer z vlakom, kjer sve bili en dan. Tam sve najeli voznika, ki naju je potegnil na moj doni v Goli Vrh, kjer sve se nastanili pri hčeri moje sestre Ane Muškun in ostale tam 16 dni. Kupila sem mlado jagnje, vina i rakije; povabljeni so bili sorodniki in sosedje, z njimi pa seveda tudi godbeniki z vsakovrstnimi godali. Vse je bilo veselo, kakor na kaki hrvatski svatbi. Godbeniki so igrali lepe narodne akorde, katerim so sledile mile narodne pesmi, katere sem pela še kot mala deklica, 'predno sem odšla v daljno tujino v — Ameriko. Vse to mi je in mi bo ostalo v živem spominu in menim, da bo tudi njim ostal spomin na njihovo sorodnico iz Amerike.
Čas je hitro potekal in treba se je bilo treba, odpraviti na odhod. Moja sopotnica je bila odšla na svoj dom v Semič, kamor sem ji tudi jaz sledila po preteku dveh dni. Za večje razvedrilo in razgled po moji domovini sem bila najela priprosti voz z vprego dveh konj, da me pripelje v Metliko, oziroma na postajo. Pa tudi tukaj se je izkateal pregovor človek obrača, Bog obrne, resničen. Tako se je tudi meni obrnilo ravno narobe kot sem nameravala. Dež se je bil vlii, kakor bi vedro prevrnil in dasi sem imela dežnik,mi je ta jako malo za-legel. Še predno .smo z voznikom dospeli do cilja, sem bila premočena kot bi me kdo iz
Mlald jagenček je zopet moral plačati naš prihod s svojim življenjem, njemu je pa na pravila družbo še razna perutnina, da je zopet izgledalo kot kaka belokranjska svatba. Pijalče je bilo da nič koliko. Pri taki priliki pa seveda ne sme izostati brez harmonike, kot pravi tista pesem: Jedli smo in pili in se tudi zavrteli. — Ob tej priliki sta imela Mr. Bizam in Mr. John Klemenčič kratke a gin-ljive nagovore v prilog najinega obiska iz Amerike, želeč nama srečen povratek in če bi bila božja volja, da bi se še enkrat, videli na tem svetu. — Bilo je že zgodaj v jutro, ko je bilo treba vzeti slovo in se podati k počitku. Poslovile sva se, oni so nam pa, pred odhodom izročili mnogo pozdra-vovo za njihove sorodnike v Ely. — OdšlaJ sve v Semič, na rojstni dom Katarine Slogar, kjer gospodari njena sestra Anka Ogolin. Ko sve se zopet okrepčali s počitkom, smo morale zopet hiteti z našim programom, kajti le še malo časa nam je preostajalo. Mrs. Katarina Slogar je bila pova bila v se sorodnike v okolici, tudi sosede in v ta namen priredila pojedino, pri kateri te bo poslovila od svojih dragih. Sorodniki so se odzvali in bilo je vse veselo in vince se je pilo belo in rumeno; nazdravljanje za srečno pot je nama bilo tako sočutno izraženo da nama, je kar težko postalo pri srcu. Ona lepa de-klamacija, katero je deklami-rala hčerkal Ane Ogolin, mi bo ostala za vedno v spominu, kajti bila je namenjena nama iz Amerike. Lepo ubrano petje in glas harmonike se vršilo drugo za drugim in zopet je bilo že v zgodnjih jutra-" njih urah, ko smo se spomnili, da bi bilo dobro malo k počitku. Pa sem morala te misli opustiti, ko sem se spomnila na dano obljubo, katero sem dala v Ely Mr. Luki Klanfaru, da obiščem njegovo soprogo daleč doli v Pri-morju v bližini Cirkvenice. — Ozračje je bilo zelo hladno in vlažno, ker je ravno malo
Cleveland, O. -J- Pred kratkim je bilo neke noči vlomljeno v trgovino pohištva Krem-žar Furniture na St. Clair Ave. Vlomilci so odnesli za nekaj sto dolarjev vrednosti preprog, radijev in čistilcev.
Častno odlikovanje
Calumet. Mich. — Miss Elizabeth Musich, hči Mr. in Mrs. Frank Musicha z Rockland Street, je bila odlikovana in priznana kot najboljša učenka na Marquette univerzi v Milwaueke, Wis. Z njo vred je doseglo še 15 drugih deklet, ki se uče na teh šoli častno odlikovanje in priznanje.
Rojenice
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs Louis Žele in jim pustile v spomin zalo deklico.— Nadalje so vestne rojenice povasovale tudi pri družini Mr. in Mrs. John Urbančič, Jr., katerim so prinesle krepkega fantka.
Smrt kosi
—	V Springfieldu, Mass., je umrl rojak John Stralovič, v starosti 71 let. Doma je bil iz Gabrovca pri Metliki, odkoder je prišel v Ameriko pred 52 let. Zapušča ženo in sina, v Portland, Ore., pa brata.
—	V Genpva, O., je umrla Mary Strnad, v starosti 57 let. Doma je bila iz Trtkova pri Sv. Vidu na Štajerskem in je živela v Ameriki 30 let. Zapušča moža, štiri sinove in tri hčere,' v starem kraju pa mater, dVa brata in sestro.
pol ure h^da do postaje v Go-rencih in sem dospela na cilj-xNekoliko se'm počakala na do-šli vlak. — Ne smem pa pozabiti omeniti kako lepo napravi na potnika pogled na vinograde, med katerimi potuje. Vse obloženo s sladkim grozdjem, tu in tam pa v presledkih breskve pripogibajo svoje veje, ki so težko obložene z lepimi sadeži. Zopet drugje je pa kakor za spremembo vse polno zelenega kostanjevega drevja in pa grmovja, ki služi vinogradnikom za opore pri trtah. • (Konec prih.)
ttooN
Takoj na to je vojak, kateremu je Tarzan rekel, da se bo boril z Atha-rijancem, peljal Tarzana v veliko arena, v kateri se je že nabralo sila veliko ljudstva, ki je radovedno pričakovalo navadnega boja silnega Atharijanca. in pa. ujetnika Tarzana, ki se je sjrfi i»;enoval, da je gospodar džuugle.
Ljudstvo, kakor tudi sam kralj Herat in kraljica, so že nestrpno pričakovali začetka tega n_enavadnega boja dveh neustrašenih junakov, kajti kaj takega se jim ni nudilo vsaki dan. —> Kmalu je prišel skozi majhna vrata-pod kraljevim sedežem v are,no atha-rij slci velikan, kakorsinih je malo.
Ko je hodil po areni, je Thetan rekel: "Dobro srečo, Tarzan!" — "Saj jo bo potreboval," reče kralj Herat; "toda. tudi dobra sreča mu ne bo veliko pomagala- Jaz stavim tisoč proti eni, tta bo Tarzan podlegel." "Velja!" reče Thetan, dasi sam. ni bil popolnoma prepričan, da Tarzan zgagga.
Tarzan je mirno stal sredi velike arene, ko se mu je od strani približal Atharijec-velikan, kakoršnega Tarzan še ni videl. Z vajenim očesom je paznq notril Atharijanca in pretehtoval njegovo moč, ko je ta stopal prihuljeno v krogu okolu njega in se mu bližal, da ga napade in premaga. /•


ŽELEZNIŠKA NESREČA NA MOSTU
Nedeljski kotieeh
J. M. Trunk.
TRETJA NEDELJA V MARCU
"Prigodi se jim pa po resničnem pregovoru: Pes, ki se je obrnil k lastni izbljubi in °mita svinja v lužo blatno (2 Peter, 2, 22)".
Kadar se umiješ, se vsaj ^koliko prizadevaš, da se tako hitro onesnažiš. Varuješ se, ako si okreval od nemirne bolezni; za jako nevarno smatraš, če se te zopet po-'oti. Prav sodiš. Ali ni še ve-jiko večje zlo, da se podaš 'Znova v greh, ko si pridobil novo življenje in milost božjo, ^ to življenje božje in milost zopet izgubiš, da, pahneš od sebe? Ali ni ti zadosti, da si kil enkrat nesrečen? Ali moraš vedno in vedno zopet ponavljati svojo nesrečo? Ako je bilo že nevarno, ko si prvikrat padel v greh, kaj moraš 0 sebi misliti, če se iznova ali fretjekrat, da, neštevilnokrat vfačaš v greh?
Ni čuda, ako ravno grešnik, katererriu je greh postal že navada, drugal narava, pogo-
stoma tako nesrečno konča. "Človek ne ve za svoj konec, temveč kakor se ribe vjamejo na trnek, in ptice zadrgnejo v zanko, tako se ljudje ujemo ob nesreči, ki jih hipoma zaloti (Pridig. 9. 12)". Tako se godi grešniku, ki greši že iz navade: kakor brezumna riba zopet in zopet zagrabi za isti trnek, katerega mu vrže sam satan. Seve ga pri tem pogo-stoma prehiti smrt, in tako se ujame in je ujet na vekomaj. "Ne reci: Usmiljenje Gospodovo je veliko, on se bo usmilil obilnih mojih grehov; kajti njegovo usmiljenje se sicer hitro približa, pa tudi njegova jeza, in v grešnike se njegov srd ozira (Sirah, 5, 6)".
Sv. Peter rabi krepke besede, ko govori o psu In omiti svinji, pa jih rabi radi nevarnosti za grešnika, ako se po-vračuje v greh, in se mu s povratki polagoma privadi. I Navade n,iti z vilami ne izže-neš. Ne povračuj se v greh!
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Mnogo bolezni
Zadnje čase poročajo iz k-tre, da tam hudo razsaja in-^Uenca. Prav posebno mnogo Wi i© na tej bolezni zbolelo v Trstu. Mnogo jih je v bolezen tudi pobrala, predvsem starejših ljudi. Letošnjo Zimo Jih je v Trstu in okolici po-torlo na influenci nekaj sto. Zanimivo je primerjati številke, ki kažejo, koliko ljudi je 2adnje mesece, predvsem zimske, v v Trstu in okolici pomrlo to koliko se jih je rodilo. Številke povedo, da se bo število Prebivalstva začelo občutno Zniževati, če bo šlo to tako naprej, kakor v .teh mesecih, fanuarja se jih je na pr. v l^stu rodilo 34. umrlo pa jih 3e 249. Torej je razlike kar 215 v enem samem me.se-jto. Skoro nič boljše ni na debeli v Istri. Tudi tam so šte-v%e pokazale, da se ni prav toč več ljudi rodilo, kakor pa je pomrlo. Dd ljudje tako torjejo, je v prvi vrsti vzrok tofluenca, ki zdaj tako htudo j^zsaja. Pravijo, da toliko lju-' že ni pomrlo od takrat, ko ■|e razsajala španska bolezen,
0 je ob koncu svetovne vojne.
kanale še vedno zahtevajo svoje žrtve
Še vedno niso prenehale pacati žrtve, ki jim je vzrok Svetovna vojna. Teden za tednom poročajo časopisi, da je ^ ali tam kdo našel granato, 11 je ostala kje v' zemlji še
ONIM, KI PRIREJAJO RAZNE ZABAVE
Vsled pokvarjene tračnice na mostu blizu Dundee, Mich., je 15 vozov nekega tovornega vlaka skočilo s tira in dva od teh sta zdrčala preko mostu v vodo. K sreči ni dogodek zahteval nobenih človeških življenj.
izza časa svetovne vojne, ter zaradi svoje neprevidnosti ali nevednosti povzročil, da je eksplodirala in terjala povo človeško življenje. Na Primorskem so takšni primeri še prav posebno pogosti, saj živimo na kraju, kjer je pred dobrimi 20 leti divjala; naj-strahovitejša bojna vihra. Tudi ta teden poročajo tržaški listi o novih smrtnih nesrečah, ki so jih povzročile granate iz svetovne vojne. Na Goriškem je te dni Knez Anton iz Šte-verjena kopal na polju in z lopato nenadno zadel v gra nato. Vrgel jo je na kup kamenja, pri tem pa je granata priletela na vžigalnik in eksplodirala ter fanta na mestu ubila. Druga podobna nesreča se je zgodila prav blizu odtod, v Brdih. Desetletni otrok je tu našel nek star naboj. Bil pa je fant tudi toliko nepreviden, da ga je začel odpirati, pri čemer je naboj eksplodiral in fanta zelo težko ranil. Le kdaj se bo res popolnoma končala ta nesrečna svetovna vojna! Kakor vidimo, se do-zdaj še yedno ni.
Razburljiv dogodek
Iz Čepovana nam poročajo o dogodku, ki je razburil vso tamošnjo okolico. Konec januarja proti večeru so se vrnili iz Gorice naborniki. Kakor pri vseh naborih so bili tudi naši fantje dobre volje, nekoliko korajžni, toda dostojni. Ustavili so se v gostilni Savle
Za V©liR®st@č
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
lir lir lir lir
Za $ 2.45............ 100 Din	I	Za $ 6.30............
Za $ 4.75............ 200 Din	!	Za
Za $ 7.00............ 300 Din	I	Za
Za $11.00............ 500 Din
Za $21.50............1000 Din	I	Za $112.50............2000 lir
Za $42.50............2000 Din	|	Za $167.00.i..........3000vlir
Za višja izplačila dovoljujemo	poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.......$26.23
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W
Chicago, 111.
v Tesnem. NenaJdoma je pri-' hrumel med nje domači orož-niški brigadir, pograbil nabornika Cirila Alberta Bratu-ža iz znane Žepovčeve družine v Dolu, ga vrgel na tla in začel biti po njem s stolico. Pozneje, ga je pretepal še zu naj na cesti, dokler ni fant ves okrvavljen obležal. Zaradi poškodbo — udrla se mu je tudi kri iz ušes — leži ubogi Ciril že teden v postelji in dolgo ni mogel niti govoriti.
Zlato in srebro so odnesli
V livarni žlahtnih kovin, ki ie last Hektorja Breganta, očividno Slovenca, so se zadnjič oglasili tatovi. Pravijo, da so bili doma iz Trsta. Biti so morali od sile premeteni, da so mogli priti do zlatega in srebrnega zaklada, čeprav je bil tako skrbno zaklenjen. Ponoči so se neopazno prikradli do glavne oklopne blagajne in iz nje pobrali okoli 4 kg zlata, več kosov srebra in še nekaj drugih dragocenosti, fekodo, ki so jo tatovi naredili s to svojo drzno tatvino lastniku livarne, cenijo na približno 100.000 lir. Do sedaj tatov še niso našli, in pravijo, da ne bo prav nič čudnega, če jih tudi nikdar ne bodo, kajti tržaški tatovi ne znajo samo silno spretno krasti, pač pa se znajo potem tudi skriti, ali vsaj ukradeno blago, če je bilo kaj prida vredno, nesti na varno. Že dolgo ni, bilo v Trstu — tako pravijo tam ljudje — tako drzne tatvine. Oe bi človek ne pomislil tudi :ia to, da so zlato in srebro pokradli lahko kar bolj domači tatovi, bi se zdelo iz takšne blagajne kaj ukra'sti nemogoče.
KRATKE NOVICE
V Dekanih se je pripetila huda nesreča. Za vasjo ob robu gozda je 69 letni Ivan Sodnik pokadil pipo tobaka, ko je opazil, da se je od žve-plenke, ki jo je še gorečo malo prej odvrgel, vnelo listje in da se ogenj širi proti gozdu. Naglo je hotel majhni plamen pogasiti, a po nekem čudnem naključju se mu je vnela obleka in kmalu je bil Sodnik ves v plamenih. Sam si ni mogel pomagali in zaman je tudi kličal ljudi na pomoč. Nesrežnčž je nazadnje podlegel strašnim opeklinam. Šele proti večeru so našli njegovo truplo.
Kanal. Kakor smo slišali o-znaniti, je bilo v kanalski farJ v preteklem letu 10 porok, 36 krstov in 27 pogrebov. Najstarejši mož, ki je umrl, je bil Luka Šterlinko, ki je učakal S3 let in 8 mesecev; najstarejša žena pa Terezija Ulaga, ki je imela 90 let in 10 mesecev. Stalnega prebivalstva v fari je 1800 duš.
*	T '
Spričo nove rasne politike
so pričeli Žid je v zadnjih mesecih kar v množicah- presto-
pati v katoliško veroizpoved. Lani se je v Trstu pokristjani-io skoraj 700 Židov, približno ena desetina vsega židovske-
ga prebivalstva tržaške pokrajine. Toliko spreobrnjencev tržaško-koprska škofija zlepa še ni doživela.
TO m ONO IZ DOMOVINE
Nesreča
V	Tacnu je neki kolesar povozil 9 letno Frančiško Tomšičevo, hčerko posestnika in jo hudo poškodoval, da so jo morali oddati v bolnico.
Nesreča
Janez Križan, 8 letni šolar-ček iz Kukave, občina Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, se je na poti iz šole obesil na neki alvto, s katerega je padel in' še tako hudo poškodoval, da so ga morali odpeljati v ptujsko bolnico.
i-o-
Nesreča
V	Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je težko ponesrečil 45 letni posestnik Anton ITobot od Sv. Benedikta. Spla-šili so se mu konji, on je pa padel pod voz in si pri tem dvakrat zlomil roko ter dobil še druge poškodbe na glavi.
-o-
Pomota
Kristina Koler, 18 letna ku-ninjska učenka v nekem mariborskem hotelu, je pomotoma segla po kisu, meneč da je vino in izpila poln kozarec v dušku. Dobila je hude opekline po grlu in obrazu ter je morala iskati zdravniške pomoči.
Obsojena
Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 24 letnega Rudolfa Drea na 5 mesecev strogega zapora, njegovega
26 letnega brata Maksa pa na 8 mesecev strogega zapora, ker sta ponarejala in raz-pečavala ponarejene kovance po 1 din in 10 dinarjev.
-o-
V morju utonil Brata Mate in Marko Pirja, sta se neke noči odpeljala z ribiško ladjico blizu Šibenika v Dalmaciji lovit ribe. Popol-noči sta se ustavila blizu obale in legla spat. Ponoči je pa zapihal močan veter, ki , je ladjico,v kateri sta brata spala, odnesel daleč na morje. Ko te je pa Marko zbudil, ni videl več svojega brata. Revež je v panju padel v morje in utonil, medtem ko je njegov brat mirno spal na ladjici.
--o-
Nesreča Marija Jeničeva, 28 letna služkinja v Ljubljani, je stopala preko Starega trga. Ko je hotela prekoračiti cestišče, je v istem trenutku privozil mimo tramvajski voz, ki je Jeničevo zadiel z zadnjim koncem tako močno, da je odletela daleč stran in se nevarno pobila.
Nov parnik
Jugoslovanska trgovska mornarica se je zopet povečala za en pamik. Pred kratkim je namreč "Atlantska plovitba" kupila pa Angleškem hov parnik z 8000 tonami nosilnosti. Parniku so dali ime "Sreča". To je že četrti parnik, ki ga kupila "Atlantska plovitba
t
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega očeta
Martina Kremesec
ki je nas zapustil 14. marca 1938;
Mili Gospod Jezus, daj mu večni mir! Sladko Srce Jezusovo, bodi njegova ljubezen. Mati ljubezni, bolečin in usmiljenja, usmili se ga!
Dragi naš ljubljeni oče!	Prehitro si odšel od nas,
H grobu spet smo sem prišli,	Zamrl na veke Tvoj je glas.
Kjer počivaš oče naš Ti —	A Tvoja dela — Tvoji nauki Nas zapustil za vedno si Ti! Žive med nami kot svetal spomini
Do konca naših zemskih dni, nikoli nara ne mine dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer snivaš svoj mrtvaški san, kjer dom je Tvoj sedaj hladan.
Predragi in preljubljeni oče, Boga in Marijo prosi za nas! V Bogu, oče predragi, mirno Ti spavaj. Radost uživa naj duše Ti spas!
Žalujoči ostali:
JOHN in LOUIS, sinova; MARY, ANNIE in MOL-LIE, hčere« .	. ....
Chicago, Illinois, dne .14. m^rca 1939.
Te vrstice niso pisane iz namena, da bi koristile samo časopisom, marveč iz namene, da bi koristile vsemu in vsakemu, ki so mu namenjene.
Zadnja leta se čezdalje bolj dišijo tožbe, da prireditve društev, kakor tudi prireditve raznih drugih ustajnov med nami niso več tako obiskovane, kakor so bile pred leti. V teh tožbah je precej resnice. Nekaj bo vzroka v tem, da imamo v 'mnogih naselbinah večje število društev in vsled tega tudi pogoste prireditve. Marsikje je skoro ni nedelje, da bi ne bilo kaj na dnevnem redu. To sicer sa!mo na sebi bi ne bilo nič slabega, ko bi bila mogoča tudi zadovoljiva udeležba na vseh takih pogostih zabavh. Toda ravno v tem se glavni vzroki. Po večini prispevajo udeležbo in do hodke na prireditvah skoro vedno eni in isti ljudje. To pa je mogoče samo tako dolgo in nič več. Pomniti moramo, da premnogi tisti, ki so bili dona vsaki zabavi se počasi starajo. Ne delajo več, kakor so. Njihovi dohodki niso več, kar so bili pred nekaj leti in če ni tega, lahko ve vsak kako je. Zato bi bilo pametno za vsako naselbino, da si društva pametno porazdele Čas za prireditve, [da dajo tako občinstvu nekaj odmora med \sako zabavo in prireditvijo, ne pa vse eno za drugi'rri ob istem času. To že sicer delajo in gledajo na to marsikje in to je pametno. Kajti ne smemo pozabiti, naše družine imajo za zabave in prireditve samo; toliko, pa nič več in če to preje potrošijo na eni, potem za drugo toliko. Danes ob malih plačah morajo mnoge družine živeti točno po proračunu, ali jim pa manjka potem za vsakdanji kruh. Zato je v zmoti vsakdo, Če misli, da bodo vse prireditve številno obiskane, neglede koliko jih je.
Mnoge prireditve tudi nimajo zadostne reklame. Navadno je tako, da1 se na sejah izvoli vse mogoče odbore, določi ljudi za to in ono delo. Le za reklamo in publiciteto se pozabi. In vendar to je glavno. Od publicity in reklame je odvisno, ,kakšno zanimanje bo mogoče ustvariti za prireditev med občinstvom. Ameriška društva m organizacije izvolijo zel vsako svojo zabavo ali prireditev poseben publicitetni odbor, katerega naloga je, da dela v tisku potom zanimivih opisov in potom plačanih oglasov reklamo za prireditev. Pri naših slovenskih društvah pa ravno na to vedno pozabljamo. Potem pa,ko ni udeležbe iščemo vzrokov.
Pravilno stališče pri prirejanju zabav in prireditev bi moralo biti pri vsakem društvu to le: Kakor se imenuje ali izvoli za vsako drugo, o-pravilo pri zabavah ali prireditvah odbore, tako se naj imenuje in določi tudi publicitetni odbor in mu naloži nalogo, da poskrbi, da potom časopisov dvigne zanimanje za prireditev. To dopisovanje v časopisih se pa seveda nikakor ne< more pričakovati popolnoma zastonj. Na mestu je, da seja, ko izvoli publici-tetni odbor in mu naloži nalogo da dela reklamo za reditev, da mu naj tudi li, da po previdnosti sme tudi nekaj potrošiti zraven za o-glaševanje v listih, ki so prireditvi naklonjeni in delajo za isto reklamo. Kakšne svote se naj dovoli. Primerne pravimo. Ako je društvo bolj velike in v večji naselbini in ako tak publicitetni odbor porabi v listu za svoje dopise mnogo prostora, je naravno, da je dolžnost v tem oziru večja, kakor pri malem društvu in za malo naselbino. Recimo, da tak publicitetni odbor piše
vsak teden cel mesec pred za-zabayo, objavi dva tri ali še več dopisov o zabavi. Well, če se takemu listu da potem zadnji teden pred zabavo še plačan oglas za kakih $8. ali $10, to prav gotovo ni preveč. Zopet če je manje društo, pa tudi zmore vsaj ene $5. v tak namen. Na tak način pokažejo društva vsaj nekoliko dobre volje do (časopisov, kar vsak časopis desetkratno vrne svojo naklonjenostjo s tem, da dela reklamo za take pri-leditve.
Je nekaj društev, ki dela po tem načinu, kakor tu pišemo. * Eno društvo dela še posebno izjemo in to je društvo "Lilija" v Milwaukee. To društvo ob vsaki priliki naj prireja igro, zabafvo ali pikiiik, objavi en ali dva opisa o prireditvi, zraven pa naroči oglas za £5. Tako je prav in jim' vsaj nihče ne more predbacivati, da iščejo zastonjske reklame po časopisih.
So seveda mnogi med nami, ki nimajo v oglaševanje nobene vere in zaupanja. Well, vsak po svoje lahko misli. Ali mnogokrat dokazano dejstvo je, da se je publiciteto. v listih še vedno izplačala in se bo tudi v bodoče. Pri mnogih c-ruštvah, ki dobro oglašajo in publicirajo dobijo udeležbo. N. pr. v Chicagi iz severne strani, iz Pullmana, iz bližnjih naselbin, itd. In vendar, če bi prišel le en dobro razpoložen udeleženec, že samo ta včasih potroši naj zabavi več, kakor pa stalne mali oglas v časopisu.
Zopet so drugi, ki pravijo, društvo spada k jednoti, se da v Glasilo, to je dovolj. Ne rečemo in ne zanikamo, da to ni dobro. Ampak Gla-silo dobijo le zopet tisti, ki spadajo k tistemu društvu. Druge časopise pa berejo premnogi, ki pridejo potem na zabave.
Zopet so marsikje prišli na idejo, da vabijo na zabave direktno z dopisnicami ali pismi. Tudi to je dobro. Toda takega upliva na splošno občinstvo pa to ne napravi, kakor dobra uspešna publiciteta v časopisu. Na poštni dopisnici morete zapisati komaj par besedi, povedati da bo zabava in pa kedaj, obširneje pa raznih zanimivosti na eni dopisnici ne morete opisati, kakor tudi v pismu ne. Ako računate kaj stanejo dopftsnice, ali pa poštnina za pisma, če bi isto dali za oglas in publiciteto v časopisu, bi imeli manj dela, bolj učinkovito reklamo in skoro za isti denar. Ste kedaj že razmišljali to.
Še bolj modri so pa nekateri drugi. Slovenci imamo v Ameriki par slovenskih tiskarn. Dogodi se, da kaki privatni tujerodni tiskarji tiskajo kake vstopnice ali letake za kakega pol dolarčka ali clo-larček ceneje, kakor redne tiskarne. To delajo mogoče iz potrebe, da dobijo malo zaslužka, ali kakor že. Nekateri Slovenci gredo k takim in se sklicujejo na razliko pri ceni. Pravico imajo da gredo. Nihče jim tega braniti ne more. Ampak potem je treba pa pred prireditvijo malo publicirati prireditev, takrat pa prinese kolone dolg dopis in kaj-pričakujejo, da časopis zastonj objavi reklame za nje.' Dosledno pri takih bi"bilo "to le: Če smo tiskovine za prire-ditev naročili pri tujcu, pa pojdimo še po brezplačno reklamo k »tujcu. Taki dogodki kažejo, da mnogi nič ne mislijo kaj delajo. Za par centov razlike gredo raje k tujcu *in jim za ohranitev dobre volje pri lastnem slovenskem podjetju ni nič. Ivakšna slovenska zavest to pač ni. Slovenci se pač še v marsikaterem oziru nismo naučili spo-(Dalje na 4. strani) .
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik ▼ Ameriki.
NOVI
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00.Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 184» West Cermak Road,
mmmmmmmm^mmmmmm Chicago, Illinois	. .
AMgR!K.ANSK.I SLOVENEC
A	JIMK	H—W HM III I« Mil I—\ I

GUZAJ
JANUŠ GOLEČ
LJUDSKA POVEST
Tnvplr 1A




Ako sem zahteval, da morajo biti zaprte ali pod kurniki, ko začne mehčati grozdje, so bile moje besede bob ob steno. Nekdo je izpustil kurjo svojad, kakor hitro sem odnesel pete z doma. Krepelil sem posilnice, streljal — vse zastonj! Dam rad piti vsakemu ter koliko hoče, le zobati ne najboljšemu prijatelju ,nikar še kuram!
Ko je lisjak odrasel, sem mislil: Ta le bo sedaj kurji strah! Napeljal sem ob brajdah ob vinogradu dolgo ter močno žico. Na to sem pritrdil obroč, za tega dolgo verigo, na katero je bil priklenjen lisjak. Po žici se je lahko popeljaval sem ter tja od enega konca brajde proti drugemu drage volje. Ko so smukale kokoši v vinograd, je zagrabil sedaj eno, pa zopet drugo in kmalu se ni upala niti ena več v vinograd. Dasiravno pravijo, da imajo kure presneto malo pameti, so vendar prebrisane toliko, da znajo obiti smrtno nevarnost. Ko so videle, da jim brani njihov najhujši sovražnik dostop do slaščic od zgorajnega konca, so se spuščale na sredini v vinograde in cufale tamkaj jagode. Lisjak je bil še bolj zvit nego kokoši. Zagnal se je na brajdo, tukaj postal, skočil pred nje v vinograd in čap! že so za-kokodakale kure, ena je obležala mrtva, druge z najbolj glasnim kokodajsom na vse strani. Takle lisjakov lov kar preko brajd je bila moja največja zabava; a babja najhujša jeza!
In danes zjutraj — ko pridem iz cerkve, lisjaka nikjer pred vinogradom! Gledam, gledam, in o ti moj Bog ti, reva je visel z brajde, kjer se mu je bila zamotala veriga pri preskoku. Z vso naglico sem že bil na mestu neseče, da bi še mogoče rešil ču-ji vaja, če že ni visel predolgo. Ko sem ga potipal, je že bil ohlajen. Nesreča se je morala zgoditi na vse zgodaj, ko sem še počival. Če ga je tudi katera od žensk videla bingljati v zraku, ga je poprej še nategnila na noge, nego bi ga bila snela."
Takole je pripovedoval g. župnik prijateljem o žalostni smrti ljubljenca in o današnji upravičeni nevolji. Družba se je režala škodoželjno, ker kura je domača žival; lisjak pa zver, ki spada v šumo in ne pred vinograd in prav se mu je zgodilo. Stari Pečnik je še mešal karte in kaj je hotel ozlovoljeni župnik drugega nego kvartati in si prepoditi bridkost z igro. Predno so začeli, je bil resnega mnenja, da nocoj bi "ferbljal", četudi bi zaigral vse, kar ima pri sebi in seboj. Le eden je še bil poleg gospoda za to nevarno igro, drugi proti, ker pri "ferbljanju" se preveč zgubi, pride navadno do prepira in do sovraštva. Župnik je le silil in pozival na "ferbljanje", danes se mu je obesil lisjak in on se mora razvedriti, če drugače ne
—	z izgubo! Nobeden ni maral v krog kvartopircev, se je pa ponudil tuji gozdar, ki je mirno sedel, pil te*- pušil pri sosedni mizi. Ko je povedal, kdo in kaj da je
—	se ve ne po pravici, ga je še župnik opomnil, da brez denarja se naj ne podaja v nevarnost, saj sili ga nikdo ne. Kar bo zaigral, bo moral plačati takoj, tukaj je namreč hrvatsko-štajerska meja, kjer je že batina najkrajša sodba. Gozdar je sprejel vse pogoje in začeli so. Nekaj časa je tujec res drzno stavil, zgubljal ter plačeval. Kar se je preobrnilo kolo sreče
in g. župnik je odpiral vedno pogosteje listnico, ne da bi bil kaj pograbil z mize v pest in spustil v dolgi hlačni žep. Odpiranje in seganje v denarnico je šlo tako dolgo, dokler ni bila prazna in gospodovi kvartopirski strasti še ni bilo zadoščeno. Nekoliko je že bil nevoljen, ker ga je oskubel popolnoma tuj človek, katerega vidi danes prvič. Moral je priznati, da je igral gozdar pošteno in tvegal denar z isto negotovostjo kakor on. Župnik je že bil suh, da bi mu ne bil padel iz žepa krajcar, četudi bi ga bil kedo postavil na glavo. Stari Pečnik mu je ponujal novce na posodo, ni hotel, rajši je stavil na trikratni "ferbel": koleselj, konja in taistile kmečki bič v kotu. Točno je tudi zgubil in bil ob stavo ter se začel krohotati na ves glas z zatrdilom, da tako ga še ni izpraznil nikdo pri kartah in prav sedaj le, ko je zaferbljal še bič, se mu je vrnila sicer običajna dobra volja. Tujec je povdaril z vso resnostjo, da je igral za zabavo in ne za dobiček. Voza, konja in biča nikakor noče, to bi bilo kvartopirsko oderuštvo, za kar njemu ni. Pa je zarohnel fajmo-šter, vdaril po mizi, da so odskočili raa-seljci, in zahteval: "Igra je igra, kar sem stavil, sem zaigral. Zaigrane stave so vaše, sedaj mirna Bosna, tako bo in vina gor!"
Krčmar je vbogal župnika in pili so vsi na lisjakovo žalostno smrt, fajmoštrovo temeljito zgubo ter gozdarjev dobiček. Župnik je postal izredno židane volje, pili so, peli in se objemali v najboljšem prijateljstvu pozno v noč.
Krog polnoči je povabil župnik najmlajšega pobratima ,ki ga je oskubil pri kartah, seboj v župnišče, tukaj nima kje prenočiti in jutri se lahko odpelje s priigrano vprego, kamor bo hotel.
Guzaj je nočeval v bizeljskem farovžu in niti zmislil se ni, da ni prišel prav za prav kot pobratim, ampak kot tat in ropar. Takemu duhovnika bi ne mogel kaj izsiliti, četudi bi gledal, kako šeta po stezi, ki je posuta z zlatom in srebrom. Zjutraj je še bil celo pri fajmoštrovi sv. maši, je zajuterkoval v župnišču in je moral dati pri slovesu besedo, da se bo odpeljal na priferbljanem koleslju, s konjem ter s kmečko težkim bičem vred.
Človek bi pričakoval, da bo pustil Guzaj po teh le opisanih izkušnjah farovže na miru, bito je baš nasprotno resi Ako se je enkrat zagrizel v kak načrt, ga je hotel izpeljati za vsako ceno. Posebno ga je vjezilo poročilo njegovih ogleduhov, da župnik pri Sv. Emi rohni nedeljo za nedeljo proti tolovaj^vu, njega prikrivanju ter potuhi. Drznil se je celo ponoviti par-krat javno s prižnice Guzajevo ime, ki že spada davno na vislice in v peklensko družbo! Temu junaku je obljubil hitro polko, da si bo pomnil in znal svojim vernikom še več povedati o Guzaju in njegovi posmrtni kompaniji v peklu. Pisal je šentemskemu župniku lasnoročno pismo, v katerem mu je naznanil, da ga bo obiskal v kratkem in naj se le pripravi, ob tej priliki bosta plesala.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."!
čtovati same sebe.
Slovenci amo doživeli dobo, ko je nam potrebna vsaka ve-jica in vsak najmanjši slovenski drobec, če hočemo, da bo slovenstvo med nami še kaj časa živelo. V pravem paketnem medsebojnem sodelovanju bo za slovenstvo med nami še nekaj deset lets, življenja. Ako pa ameriški Slovenci ne bomo znali povezati same sebe v praktično medseboj-nost vsaj te zadnja leta, bo nas usoda, ki je nam določena toliko hitreje pahnila v grob. To je resnica, ki je sicer neprijetna, toda resnična. Kaj torej ? Življenje nas samo jasno uči, da je nam tesna medsebojna povezanost bolj potrebna, kakor kedaj preje.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v Kem-merer, Wyoming in vsej ta-mošnji okolici sporočamo, da ie sprejel zastopništvo za lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" tamošnji ugledni rojak Mr. Konst. Podlesnik, ki je pooblaščen, da sprejema naročnine za oba imenovana lista, kakor tudi za oglase obeh listov, sprejema naročila za knjige našle knjigarne in ,;,ploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dobre časopise. Uprava A.'Slov. in Nov. Sveta.
Kadar pošiljate naročnino ne pozabite omeniti, komu na-klanjate svoje glasove!
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Masne zveze'za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo.
Zanesljivo — moderno — ZOBOZDRAVNIŠTVO
zmerno
DR. JAMES W. MALLY
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK -:-
6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom)
CLEVELAND, OHIO
Iskre.
Orožja ni. Še krampov ni bilo. Z golimi rokami so morali iti pred moderno orožje. Tako pišejo tudi slovenski •'demokrati" od tam. Mogoče, da ga ni bilo tu in tam. V Barceloni so nacionalisti našli
orožja, da nič kaj.
*
Humaniteta. Ne vem, koliko miljonov bušlov moke bi dala Amerika za stradaj očo Španijo, bušel po 4 cente, le za stroške prevoza. Lepo in humaniterno, saj stradanja je bilo dosti. Ali zdaj ni ga več? Le v Barceloni je nad tri mi-ljone ljudi, vsi sestradani še zdaj. Ampak amerikanske hu-manitete je konec, kakor bi bili zdaj vsi siti. Ali je humaniteta neka absolutnega, kadar je trpljenje, ali je odvisna od simpatij?
Pomlad je tukaj!!
Vaši domovi mogoče potrebujejo nove strehe, mogoče delne poprave na isti. Mi izvršujemo zanesljivo vsa strešna (Roofing) dela. Izvršujemo tudi vsa kleparska dela vse vrste. Napravimo vam nove žlebove in vsa pleharska dela, kakoršnekoli rabite. Vsi naši delavci so zavarovani, kar vas varuje pred veliko odgovornostjo, če se kdo ponesreči pri delu na vaši hiši. Vprašajte nas za ceno za vaša strešna dela. Nasvete in cene dajemo brezplačno. Pokličite nas, da vidimo, kakšna popravila rabite.
S. C. Lesniak
ROOFING & SHEET METAL WORKS 1802-6 West 18th Street,	Chicago, Illinois
Tel. CANAL 0569
pet hvalijo gol alteizem, brez-verstvo, svobodomiselstvo, da za grmom smrti ni ničesar itd. Premislite malo, ako pri
takem — nauku poči. *
Rusija. Iz političnega i« slovanskega stališča tudi jaz še nisem obupal nad sedanjo Rusijo. Politično ravnovesje potrebuje Rusije. Litvinov je bil zvit in je mešal, pa je le zmešal. Zdaj, pravijo, bo šel v pokoj. Slovani se mere jo nasloniti zoper povodenj gei'-manstva le na ruske Slovane. Trdim, da je Rusija hudo za-furala s svojim komunizmom, ki je bedarija, le utopija, in i, kako utopijo se nikamor ne pride. Drugi hvalijo Rusijo ravno radi komunizma. Zdaj bo tretja petletka, baje o-gromno delo. Ne bo vse slabo, delo se bo šele pokazalo-Vsaj zdaj mora delaivec še
Med nami Slo- Ve?no ^ ,mesece delati' da si kupi obleko.
M. KLAR1CH S 80N
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Društvo © sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu lta Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. "do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi fazne vrste športa za mladino.
Frank Matoh, predsednik,	Frances Dolinar, blagajničarka,
John Pezdirtz, tajnik, 778 F,. 156th St., Tel. Gl. 7120 John Trček, boln. tajnik, 15508 Holmes Ave., Tel. Lib. 9876 Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme in dr. Stosny.
Zedinjenje; venci se zdaj govori o potrebi zedinjenja pri jednotah, časnikih, smernicah, platformah, vse pod en klobuk naj se spravi. Priznam načelo, ko smo majhni in še razcepljeni. Ampak kje je — podlaga? Na podlagi socializma ali komunizma? Imata sicer eno in isto podlago, pa že pri besedi se skregata. In če ta materialistična podlaga ni pravilna, kakšno bo potem združenje? ;Iiša na pesku se podere. Dokler niste na jasnem o podlagi, in ne najdete podlage, ki ni le prazno frazerstvo, boste rabili lahko veliko lepih in upov polnih besed, ampak brez objektivno resnične podlage ne boste zrušili noben krivičen socialen sistem in ničesar ne boste zedinili. Težko, da bi se kdaj zedinili pri podlagi, materializem ali krščanski idealizem, in zedinijo se lahko materialisti, s katoliki in za katolike je zedinjenje izključeno.
*
Kakor pač kaže. "Prosve-ta" prinaša iz Del. Pol. članek "Val reajkcije". Nad fašizmom se jezi. Prav. Pravi, da (a spaka hoče človeku vzeti še osebno svobodo, prostost volje in vse vkleniti v fašistično voljo. Grdoba grda. Vse "je res, človek je le kos države. Ampak, rdeča gospoda, ali ne trdite na vse pretege, da bi človek sploh imel kako svobodno voljo? Vse, praivite, je le navada, privada, environment. Ako ni proste volje, je »niti fašizem ne more pobasati.
STOTISOČI PRISOSTVOVALI
OBREDOM KRONANJA PAPEŽA PIJA XII
(Nadaljevanje s 1 strani)
to izvršili pravi obredi kronanja in ponovno je bil ob tej priliki zopet pozdravljen od gromovitih vzklikom množice.
Eden kardinalov je vzel papežu škofovsko mitro z glave i'1 drugi kardinal je dvignil Z blazine trojno papeško krono, tiaro, in jo rahlo položil papežu na glavo, izgovarjajoč pri tem v latinščini besede: 'Polagam na Vas tiaro, okrašeno s tremi kronami: Zavedajte se. da ste oče princev i'1 kraljev, voditelj celega sveta in namestnik našega Gospoda, Jezusa Kristusa, kateremu edinemu gre čast in slava od vekomaj do vekomaj. Amen."
Papež je nato prečital uradni papeški blagoslovilni pozdrav celemu svetu, znan pod imenom "Urbi et orbi", katerega so množice v tihoti poslušale, ki pa so ponovno bučno vzkliknile, ko je sv. Oče vstal s svojega trona,. stopil ograji verande in s tiaro na glavi dvignil roko k ponovnemu blagoslovu.
S tem se je glavni potek obredov končdl in papež se je zopet vsedel v prestol ter bil odnesen z verande, na kar ie ostali del dneva počival v svojem stanovanju.
-o-
•ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
SLOVENSKE
velikonočne razglednice
■■■■■■■■■■■■■■■■■■ilMBMBBBMBBMBBBBB
Krasne večje oblike z jako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah -------------------------10c. komad
Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat -------------------------------_40c.
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Tam se je ta — pufnil. Bolezen ga je baje strla, da se je. Bil je član JSKJ, in KSKJ Tako "Prosveta". Novica pač, upajmo. Ali samole novica? Možganov človek nima vedno v vsi oblasti. Govorimo o dednem obremenenju. Obstaja. Poznal sem dva duhovnika — brata, ki sta oba končala s samomorom, že prej se je mati na kljuki obesila. V možganih se zmede. Ampak tista opazka, da je bil član dveh takih jednot? Ali le novica? "No, nobena katoliška roba ne more zabraniti samomora,ako se v možganih ztneša. Nikakor ne trdim, da bi kaka druga jednota napeljevala, priporočala samomor. Ne. So pa jednote, ki na vse pretege zo-a''BIIIIIBIIIIMIIIIIBIIIMIIIIIBlWII|llM!llllimiBIIIIMIIllE
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR.J0HN J. SMETANA |
I
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue 1	Tel. Canal 0523
|| Uradne ure: vsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer.
liiiiiBiiiiiaiiiiBiiiiiiiiaiiiiiiinoiaiaiiaiiBiiin
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zalogi
Vsak komad stane s poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENE^
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.