C.  C   Post alt.  —   Esce o#nl mircolcdl • vtnardi    —    4   /h«7/o /925.
Posamfzna   Itevilkm  25   stotinh
lihaja vsako sredo
In   petek   zjutraj.
Stane za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       * četrt leta 4 »
Za   inozemstvo
celo leto  lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane    naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
WMjamuA
Št  50
V uorici, v sredo 4. julija 1928        utoxi.
Nefrankirana pisma *i
ne sprejemajo. Ogttt?
se računajo po dojjc
vorti in se plačajo v
napre). —• List izdnj*
konsorci) »Gor. Strst
ze*. — Tisk Katoliikc,
tiskarne v Gorici. Ri-
va Piazzutta it. 18.
Uprava in uredniifvo;
ulica Mameli $ttv *¦
Št. post.rek.rac.il/1147.
Teles,    int.   Itev.   3fiS
„Zadružna zveza" v Trstu.
»Zadružna zveza« v Trstu, katero
so do zadnjega časa vodili tržaški
Hberatlci, je imela pved nedolgim ča:
som občni zbor. Na tern občnem
zboru je bilo izvoljeno novo vod:
stvo in so bila spremenjena pravila.
V novem načelstvu in v novem nad:
zorstvu imajo Italijimi večino, po
spremenjenih pravilih se pa ustano:
va imenuje sedaj samo: »Federazio:
ne fra le societa cooperative econo:
miche c di consumo in Trieste«. O
vseh teh važnih spremembah je pri:
občila »Edinost« od 24. junija dolg
članek, ki pa ne pove nič bistvenega.
CAankiir skuša očividno z gostobe:
sednostjo prikriti resnico. Ker pa nU
kakor ne gre, da bi nasa javnost ne
imOla točnih in zanesljivih poročil
o tern važnem gospodarskem zavos
du, zato opruvičeno pričakujemo, da
bo »Edinost« svoj prvi članek izpo:
polnila z jasnejšimi podatki. Za da:
nes priobčujemo, v informacijo
svojih bmveev, dva izvlečka iz po:
ročil, ki sta jih o tern občnem zboru
objavila »Istarska Riječ« in »Pic
colo«.
Kaj poroča »Istarska Rijec«?
»Istarska Riječ«, ki je, kakor zna:
no, glasilo naših hrvatskih liberals
cev, piše dne 21. junija med drugim:
»One 16. junija je imela »Zadruz:
na zveza« v Trstu svoj redni občni
zbor. Ta glavnu skupščina je blla
gotovo nujvečje važnosti. Na njej
so ime/z priü v pretres življenjski
problemi tega zavoda. Da se ne bo:
mo spuščali v dolga razglabljanja,
nuj povemo, da je bila dne 16. junija
vzeta v pretres sprememba pravil,
kakor je bila zahtevana od vlade in
režima. Gluvne spremembe po no:
vih pravilih so sledeče: 1. Zadružna
zveza spremeni svoje ime v »Federa:
zione fra le societä cooperative eco;
nomiche e di consumo in Trieste.
Consorzio registmto a garanzia li:
mit at a.« 2. Enega podpredsednika
imenuje Associazione Nazionale
delle Cssse rurali, drugega pa
Ente Nazionale della Coopcrazio:
ne. Drugih deset odbornikov izvoli
občni zbor. Toda glede teh desetih
odbornikov sta vlada in re/Am zah:
tevalay da mora biti njih polovica
predlagana od njih in pot em na ob:
čnem zboru izvoljena. Sumo pod te:
mi pogoji da se ne bodo imenovali
komisarji Zadruzni zvezi in posas
meznim zadrugam, da se bodo od:
przvili že imcnovani komisarji, da
se ne bodo odcepile istrske, reške in
goriške zadruge in da se bo posa:
meznim zavodom ohranila upravna
avtonomija. Rečeno je bilo tudi, da
v odbor ne bodo prišle izrazito po:
litične osebnosti, temveč samo go:
spodtirski strokovnjaki.
Občnemu zboru sta prisostvovala
gg. Tummanigni in Molossi kot za;
stopnika osrednjih organizacij v Ris
mu. Navzočih jc bilo tudi mnogo
zadrug, toda nekatere so zapustile
dvorano še pred ghisovanjem.
Pred. dr. Agneletto je razloz.il zgo:
raj označene zahteve in predlagal.
da se pravila sprernene ter izvoli
odbor v /ahtevanem smislu.« Nato
navaja »Riječ« imena novih odbors
nikov. Med njimi je bil tudi dr. Vra:
iovič.
»Dr. Vratovič je,« nadaljuje poro:
čilo, »takoj izjčivil, da ne sprejme
ponujanega mu mesta. Kljub temu je
bila lista dana na glasovanje brez
spremembe z njeüovim imenom. Po
objavljenem glasovanju je bilo ugo:
tovljeno, da je bila predlagana lista
sprejeta s 33 glasovi proti 20 delo:
ma in proti 10 docela protivnim. De*
lomL proiivni glasovi so bili oddani
proti drju Petrisu (fašistovski tajnik
za Istro) in Grazioliju (fašistovski
tajnik v Sežani). Dr. Vratovič je
ponovno izjavil, da ne sprejme od:
borniškega mesta v tako sestavlje:
nem odboru, in je zapustil dvorano.«
»Piccolovo« poročilo.
Večerni »Piccolo« od 2. julija pris
nLša o dogodkih pri »Zadružni zve:
zi« v Trstu mzgovor svojega ured:
nika z nekim članom sedanjega od:
bora prekrščene zveze. Iz tega raz:
govora, ki se v bistvu strinja s po:
ročilom fašistovskega »Popolo di
Trieste«, posnemamo:
»le dni je prislo do sporazuma
med nekdanjo »Zadružno zvezo« v
Trstu na eni in pa med »Associazio:
ne Nazionale delle casse rurali« in
»Ente Nazionase della Cooperazio:
ne« na drugi strani. Ta sporazum so
sklenili šele po dolgotrajnem delu v
sedežu tržaškega fašija in pod po:
kroviteljstvom pokrajinskega polU
tičncga tajnika.
»Kaj tvori temelj sporazuma?«
smo vprašali nekega člana novega
odbora. »Imenovanje novega odbos
ra,« je odvrnil, »in pa sprememba
pravil.« »Bi nam luhko povedali,
kako jc sestavljen novi odbor?«
»Gotovo, ker je zadeva, ki pvipada
vec ali manj javnosti. lmenovan je
za predsednika odvetnik dr. Agne:
letto, caw Pertot - A scan za prvegu
podpredsednika in za drugega pa
rag. Molossi; ostalo članstvo odbora
je sledeče: cav. uff. Adolfo Cristia:
ni, glavni tajnik provincijalnega od:
bora za gospodarstvo, odv. Abram,
— dr. Morandini, ravnatelj julijske
»Federazione agraria« — poliiični
tajnik za Sežano g. Gmzioli; — odv.
Nino de Petris, istrski politični pod:
tajnik; cav. Ronchi, podeštat v Sv.
Petru na Krasu, — Franc Mikluvič
iz Koburida, — cav. Franc Kutin,
bivši postojnski župan, — katehet
Skabar, kaplan pri Sv. Jakobu in
Mihael Hušo, dekan v Jelšanah. Od:
bor se je sestavil 16. junija, posle je
prevzel pa nekaj dni na to.«
Nuto se je razgovor zasukal na ju:
ridično plat zadeve in se je takole
končal:
»Kiiko so pa pozdravili ta novi
odbor bivši voditelji nekdanje Zas
druzne zveze?«
»Če hočemo govoriti jasno, mo:
ram priznati, da smo zabranili vstop
v novi odbor vsem onim bivšim čla: j
nom, ki ne uživajo zadostnega za: ,
upanja. Gotovo pa je, da.članice biv:
še Zadružne zveze uvidevajo, da je
korist za njih silno velika, ker so
vdruzene v našo organizacijo. zato
so to novo uredbo sprejele v smislu
strumnega sodelovanja. Gre numreč
zato, du se včlenimo v državo, v tr:
den red tudi tedaj, ko gre za zgolj
gospodurske stvari. Zakoni ne do:
puščajo nikake izjeme, kakor jo je
tvorilu bivsn Zadružna zveza, dokler
ni bila vključena med nacijonalne
zavode. Povem lühko tudi to, je za:
ključil naš ugledni prijatelj, »da fa:
šizem s prevzetjem bivše Zadružne
zveze, nima namena uničiti organiz:
mov, nego jih ohraniti pri zivljenju
tam, kjer je mogoče in imajo zdra:
vo gospodarsko tradicijo brez vsa:
kršnih  vladi misprotnih    političnih
primesi. Resnica je, da so gospodje
s slovenske strani dodobra razumeli
te nase namene in zato sklenili so:
delovati z nami v prospeh kmetske:
ga ljudstva v Julijski krajini.«
Tako se glase poročila. Mislimo,
da pričajo brez   vsake   pospremne
besede dovolj jasno, kako je bilo
naše naziranje o   tržaski   liberalni
i gospodi vedno pravilno.
Kaj se godi po svetu?
Letošnji junij so važni in otllo
čilni dogodki v zivljenju narodov
in držav kar podili drutf dru.^e^a.
Volitve, krize, pogajanja in celo
streli, to so značnice pretcklega me?
seca. Ponekod pa je življenje mir*
no teklo svojo pot. Tako jc n. nr.
bilo v
Italiji,
kjcr mcramo omeniti dvc važni
stvari, namreč Mussolinijev govor
v scnatu in reševalna dela za tečap
no ckspcdicijo general Nobileja,
Načclnik vlade Mussolini je govoril
dne 5. junija o zunanji politiki.
Njegov govor je bil zelo izčrpen.
Razložil je sedanji mednarodni po=
ložaj Itaj.ije in njen pornen v sve*
tovni politiki. Bavil se je tudi z raz*
nierjem do Jugoslavije, do Male an*
tante itd. Njegov goyor so senato*
rji z odobravanjem sprejeli.
Nesreča generala Nobileja je ves
mesec držala v prieakovanju in na*
pctosti ne samo Italijo, temveč ves
omikani svet. Skoraj vse države, ki
tcžijo proti severu, so poslale na
pomoč ladjc ali na letala. Reševal*
na dela so uspcla v toliko, da je
švedski letalec Lundborg prepeljal
Nobileja s kraja nesreec na ladjo
»Cittä di Milano«. Nobile je opisal,
kako se je zgodila nesrcča. Motorist
Pomclla se jc ubil. Prav tc dni pa se
reševalna dela zbližajo h koncu. Pa*
trulje s sankami se bli/ajo skupini
Vjglieri in v vodovje okoli Spitzber*
gov je prispel najmoencjši lomilec
ledu na svetu sovjetski »Krassin«.
Potcm bodo začeli rcševati še ostale
poncsrcčcnce. Precej skrbi povzro*
ča norvcški raziskovalec Amund*
sen, ki je r>red 14 dnevi odletel s
francoskim letalom »Latham« in se
še ni vrnil niti ni glasu o njem. Vcn*
dar še ni ugasnilo upanje, da sc bo*
do živi in zdravi vrnili vsi pogumni
raziskovalci, mučcniki v službi zna*
nosti.
Jugoslavia.
Soscdna država je pretekli mesec
doživela težke dneve. Vzrok je tre*
ba iskati v znanih nettunskih kon-
vencijah. Ko se je raznesel glas, da
bo zunanji minister predložii net*
tunske dogovorc skupščini v odo*
britev, so opozicionalne skupine,
posebno pa seljaško*demokratska
koalicija pod vodstvom Pribieeviea
in Radiea, sklenile, da preprečijo
odobritev teh dogovorov, ker so isti
po njihovem mnenju zelo škodljivi
za hrvatsko ljudstvo. Pri tern je o*
pozicija hotela strmoglaviti vlado
in sama priti do oblasti. Opozicio*
nalci so vedeli, da bodo pri glasova*
nju propadli. Skušali so zato ovirati
delo, tako da do razprave in glaso*
vanja sploh ni moglo priti. Cele
tedne je opozicija ovirala delo.
Spreiem nettunskih dogovorov pa
je bil skoraj državna potreba.
V seji dne 20. junija se je boj
med vlado in opozicijo obrnil na
žalostno plot. Med obieajnim raz*
grajanjem opozicije je ernogorski
radikalni poslancc Puniša Raeič iz*
vlekel revolver in izpalil pet strclov
proti poslancem Ilrvatske seljaške
stranke. Dva poslanca, namrcč dr.
Jurij Basariček in Pavle Radio sta
bila ubita, trije (Stefan Radič, Ivan
Grand j a in dr. Pernar) pa težko ra*
njeni. Nastal je nov položaj. Seje
skupšeine so se odgodile. Med ljud*
stvom je zavladalo velikansko raz*
burjenje. Qpozicija je obdolžila
vlado, da je sokriva umora in da
mora odstooiti. Prve hipe se je zde*
lo, da je buknila državna kriza.
Kmalu potem pa se je položaj raz*
čistil. Notranji minister dr. Koro*
sec je dal zapreti Puniša Račiča.
Vlada je odločno odklonila oeitke
opozicije, da je sokriva zločina.
Vladni poslanski klubi so izrekli
vladi zaupnico. Nemalo je k raz*
jasnjenju. položaja pripomogel ^te-
fan Radie, ki je izdal proglas na na*
rod, v katercm je priporočal mir in
vdanost kralju. Kdino Pribičevič bi
bil rad ribaril v kalnem, pa se mu ni
posreeilo. Razmere so sedaj zopet
ustaljene.
Medtcm se hitro bliža 27. julij, to
je dan, ko bo treba podaljšati ali
odpovedati prijateljsko pogodbo z
Italijo. Nettunske konvencije, ki so
pogoj za podaljšanje, še niso odo*
brene. Težavnost položaja je uvidel
tudi Pribieevie. Zaniinive so izjave,
ki jih je tozadevno dal Lojzetu Mo*
randi*ju, poročevalcu milanskega
»Corriere della Sera«. Pribieevie
zahteva razpust sedanje skupščine.
Nettunske konvencije bo odobrila
nova skupščina. ltalijanska vlada
naj vpošteva položaj v Jugoslaviji
in naj dovoli novo podaljšanje od*
povednega roka. Ni verjetno, da se
bodo te Pribieeviceve zahteve iz*
polnile.
Mala antanta.
Mala antanta (sporazum) je zve*
za Čehoslovaške, Romunijc in Ju*
goslavije, to je razen Avstrije vseh
držav, ki obkrožajo Ogrsko. Usta*
novila se je takoj po vojni in si po*
stavila za cilj: izvršitev in nedo*
takljivost mirovnih pogodb. Vsako
leto enkrat so se zunanji ministri
treh držav zbrali in se pomenkovali
o položaju. Ti sestanki ali konfe*
rence so se vršili zdaj na Češkcm,
potem v Romuniji, tretjie na Bledu,
kakor je pač nanesla prilika.
Letos se jc taka konferenca vršila
v Bukarcštu. Začela se je 20. junija.
Titulcscu, Beneš in Marinkovič so
poudarili miroljubne namene Male
an tante in sprejeli Kelloggovo po*
godbo o veenem svetovnem miru.
Nato pa je dr. Beneš izrazil željo,
da bi dali Mali antanti tudi nekaj
ustvarjajoee sile s tern, da bi skle*
nili nekako gospodarsko zvezo. Dr.
Marinkovie je rekel, da bi bilo do*
bro, ako bi v to zvezo pritegnili tudi
Avstrijo. Ta Marinkoviccva izjava
je dala povod za zunanjepolitično
debato v
avstrijskem državnem zboru,
kjer je socialistični poslanec dr.
Oton Bauer vprašal zveznega kan*
clerja Seipla, kaj misli o teh na*
menih. Dr. Seipcl je odgovoril dne
27. junija. V svojem odgovoru je
vljudno a odločno odklonil stališče
Male antante. Rekel je, da ne bo
Avstrija brez Nemeija niecsar sklc*
Stran 2.
»GORISKA STRAÄA«
pala. Vendar pa je izrazil svoje ve*
sclje nad dejstvom, da države Male
antantc čutijo potrebo po tesnej?
šcm gospodarskem sodelovanju po?
donajyskih držav.
Nemčija.
Odkar se je sestal novoizvoljeni
nemški državni zbor pa do konca
meseca so sc vlekla pogajanja za se*
stavo nove vlade. Predsednik repu?
b'like Hindenburg je dal nalogo, naj
sestavi vlado, socialistu Hermannu
Miillerju, ki je dolgo kolebal med
veliko in weimarsko koalicijo. Ve*
liko koalicijo bi tvorili socialisti,
centrum, demokrati, Stresemannov?
ci in bavarski ljudovci. V weimar*
ski koaliciji so pa bili socialisti, cen*
trum in demokrati. K tern je Müller
nameraval pritegniti še bavarsko
ljudsko stranko. Pogajanja za ve*
liko koalicijo so se razbila, weimar*
ska koalicija ni uspela. Koncno so
se pogodili taköle: V vlado vstopijo
vodilne osebnosti velike koalicije.
Ta vlada bo le začasna. Jeseni.pa se
bo tudi med strankami velike ko*
alicije ustvarila ožja vez.
Nato je Hermann Müller * Fran*
ken predložil Hindenburgu sledečo
listo v podpis: državni kancler: Her-
man Müller (socialist); zasedeno
ozemlje in promet: pi. Guerrard
(centrum); zunanje zadeve: dr.
Stresemann (nemška ljudska stran«
ka); notranje zadeve: Severing (so*
cialist); delo§: Wissell (socialist); go*
spodarstvo:' dr. Curtius (nemška
ljudska stranka); finance: dr. Hilfer«
ding (socialist); pravosodje: Koch-
Weser (demokrat); vojska: Groe?
ner; prchrana: Dietrich * Baden (de-
mokrat); pošta: Schätze! (bavarska
ljudska stranka).
Včcraj popoldne (3. jul.) se jie
vlada predstavila državnemu zboru.
Natančneje bomo še poroeali.
_            Francija.
Prvega junija se je sestal fran*
coski dtžavni zbor. Poincare ni od*
stopil, ker je imel za sabo veliko
vdčino, ki pa sc je začela krhati.
Potem je šlo njegovo delo v dveh
. smereh: 1. ustalitev franka in po*
vratek k zlati podlagi in 2. ustvari*
tev velike politične večinc.
Prvo stvar je sijajno rešil dne 24.
junija. Tista seja je za Francijo zgo?
dovinskega pomena. Poincare je
predložil vse potrebne zakone, ki jih
je zbornica z velikansko večino
sprejela. 448 poslancev je glasovalo
za sprejem, 18 pa proti. Socialisti ni*
so glasovali, kcr ni Poincare hotel
sprejeti nekaterih njihovih poprav*
kov. Bili pa so v načelu za zakone.
In tako se je zgodilo, da ga skoro ni
bilo poslanca, ki bi bil proti vladi.
Takega uspeha najbrž šc ni dosegcl
noben ministrski predsednik. Poin*
care se jc takoj nato podal.v senat.
Senatorji so že ves dan pretresali
zakonske načrte. Ko je Poincare do*
šel, je senat ob desetih zvečer začel
razpravo in jo kmalu zakljucil. Pri
glasovanju so bili Poincare?jcvi
predlogi sprejeti z 256 proti 3 glaso*
vom. Zopet tu sijajna zmaga.
Naslednje jutro je bil zakon ob*
javljen v uradnem listu. Tečaj fran*
ka je 124.21 v razmerju z angleškim
funtom, to sepravi, za en funt dobiš
124.21 franka.
Finančne težave so bile torej od*
pravljene. Nckateri znaki so kazali,
da pri drugih vprašanjih Poincare
ne bo dobil take večine. Radikalni
socialisti so godrnjali radi Alzacijc
in radi pravice sindikalncga zdru?
ževanja, ki jo je vlada kratila dr*
žavnim uradnikom. Grozili so, da
bodo glasovali proti vladi. Poincare
pa je izjavil, da bo odstopil, ako nc
bo dobil velike večine. Odločima se*
ja se je vršila 29. junija. Poincare
je zopet zmagal. 455 poslancev, med
njimi tudi radikalni socialisti, je gla*
sovalo za zaupnico vladi, 126 (socia*
listi in komunisti) pa proti. Poincare
je torej tudi za ostalo politiko dobil
zaupnico kot še noben ministrski
predsednik. Iz tega izhaja nujno, da
ne bo odstopil. Njegova doba še ni
minila.
V Združenih državah
severne Amerike se vršijo priprave
za volitev predsednika. Za to važno
mesto se potegujcta dve stranki: de*
mokratska in republikanska. Repu«
blikanci so določili za svojega kan*
didata dosedanjega trgov. ministra
Hoowerja. Demokrati so zborovali
za njimi in izbrali sedanjega guver^
ncrja države New Jork Smitha za
svojega kandidata. Pri prvi volitvi
je Smith dobil 849 glasov od 1065.
Pri drugi volitvi jc bil izvoljen so*
glas no.
Alfred Emanuel Smith se je rodil
30. decembra 1873. v New Jorku.
Njegov oče je bil Nemec, mati pa
Irk a. Oba sta bihi zelo revna. Ko je
bil Alfred star 13 let, mu je umrl
oče. Zapustil je solo in postal ribič.
V začctku jc zaslužil 15 dolarjev na
teden. Pri tern poklicu je ostal do
20. leta. Med tern se je začel zani*r
mati za politiko. Kmalu je bil iz*
voljen v new*jorški parlament. L.
1918. pa je postal guverner new*
jorške državc, kar je ostal do danes.
A. E. Smith je prepričan katolis;
can. To' mu nasprotniki tudi očitajo,
češ, sedaj bo zancscl kulturni boj v
Združenc države. Tega se seveda ni
bati.
Boj za predsedstvo bo hud. Oba
kandidata sta na kongresih strank
dobila nenavadno veliko večino.
To kaže, da sta oba v nekaterih slo*
jih zelo priljubljena. Zato se danes
ne da prorokovati, kdo bo zmagal.
DNEVNE VESTI.
Okno v svet.
Med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Belgrajska »Politika« poroča iz
zanesljivih bolgarskih virov, da je
bolgarski ministrski predsednik
Ljapčev predlagal Jugoslaviji sklc*
nitev razsodiščnc pogodbe.
Čičerin bolan.
Sovjetski komisar za zunanje za?
deve Čičcrin je menda hudo zbolel.
Svojih poslov ne more    opravljati. ,
Podal se bo v neko nemško kopali* J
see, kjer sc bo zdravil.
Poljska vlada
je odstopila. Novo vlado je sestavil
Bartcl.    Maršal    Pilsudski je vojni
minister. Predsedstvo je pustil.
Smith kandidaft.
Demokratska stranka je določila
kot kandidata za predsednika Zdru*
ženih držav guverner ja države New
Jork Alfreda Smith*a. Smith je kot
znano katoličan. Na kongresu stran*
ke je dobil velikansko večino.
Kriza avstrijske vlade.
Bela Kun je povzroeil vladno kri*
zo. Stvar je bila taka: Ogrska via?
da \c zahtevala izročitev Bcla Ku*
na, da bi ga sodila radi nekaterih
zasebnih zločinov. Avstrijski mini*
ster za pravosodje dr. Dinghofer je
izročitev odklonil. Velenemška
stranka s tern ni bila zadovoljna in
je Dinghoferja odpoklicala iz via*
de. Dinghofer je v torck 26. junija
odstopil. Velikih posledic pa ta od*
stop nc bo imel.
Odklon.jene sožalne izjave?
Predsedstvo kmetsko*demokrat*
ske koalicije najodločncje zanikujc
vest, da je poslanski klub koalicije
odklonil kako sožalno izjavo iz Sr?
bije. Ta vest se je razširila v ino*
zemstvu z očitnim namenom, da
spor med Hrvati in Srbi še globlje
in šc bolj črno naslika.
Iz skupščine.
Socialistična stranka   Jugoslavijc
ie pozvala svojega edinega poslan*
ca Petejana, naj glede   na   krvave
dogodke zapusti skupščino. Petejan
I je kot znano slovenski socialist.
Puniša Račič izključen.
Radikalni poslanski klub je na
svoji seji dne 2. julija izključil čr*
nogorskega poslanca Puniša Račiča
iz kluba in iz stranke.
Novi Župniki.
Pred dnevi so položili pred izpra*
ševalno komisijo v Gorici župnijski
izpit čč. gg. Janko Pišot s Planine,
Ludvik Likar iz Sp. Idrije, Franc
Kodrič iz Solkana in Hektor Car*
let s Placute v Gorici. Novim žup*
nikom iskreno častitamo.
Duhovniške vesti.
V pokoj je stopil g. Anton Gr?
bec, župnik v Št. Pctru pri Gorici.
Za upravitelja šempctcrske fare je
bil imenovan g. Alfonz Berbuč, vi*
kar v Štomažu na Vipavskem. Što*
maž oskrbuje g. gvardijan Di Laz*
zaro iz Sv. Križa na Vipavskem. —
Za kurata v Otaležu je imenovan
g. Anton Krapež, do sedaj kurat v
Novakih. Za dušno pastirstvo v
Novakih bo skrbelo Cerkno.
Osebna vest.
Goriški kvestor g. komendator
Panini*Finotti je s 1. julijem vsto*
pil v pokoj. Posle kvestor ja oprav?
lia začasno g. vicekvestor dr. Tor*
togliani.
Dva nova doktorja.
Na visoki šoli v Zagrebu sta na*
pravila doktorski izpit naša rojaka
gg. Ivo Lasič iz Vrtojbe in lvo Ken.
da iz Idrije. Prvi je postal doktor
prava, drugi doktor živinozdravil*
stva. Obema pošiljamo prisrčne
častitke.
Novi  odvetniki  in  prokuratorji.
Zadnjc dneve junija so se vršili
v Trstu tako imenovani prokurator*
ski izpiti. Med drugimi so napravili
te izpite dr. Vlado Glaser in dr. I.
Gruden iz Gorice, dr. Požru iz Aj*
dcvščine in dr. Jcrič in dr. J. Vouk
iz 'IVsta. Vsem naše častitkc.
Imenovanje.
Za stalnega profesorja na tukajš*
nji kr.   trgovski   soli   je imenovan
prof.  dr.  Gvido Devetag.
Razpisane župnije.
Po »Folium Ecclesiasticum« (go*
riški nadškofijski list) posnemamo,
da so razpisana sledeča župnijska
mesta: Placuta v Gorici, Sv. Peter
pri Gorici, Sp. Idrija, Planina nad
Vipavo in Sv. Lorenc pri Moši.
Prefektova okroznica.
V  svojem uradnem listu sporoča
goriška prefektura, da je imelo in
Ima zapisovanje družin,    ki imajo
ali   so   imele   najmanj 7 otrok, le
zgolj statistične svrhe.    Ne gre ne
za morebitne podpore, ne za opro*
ščenje   davkov,   marveč    samo   za
statistiko.    O oproščenju davka za
družinc z veliko otroci smo že zad*
njič poročali.
Novi 20sIirski novci.
V  promet so  prišli novi srebrni
20*lirski novci. Na eni strani nosi*
jo glavo kralja*bojcvnika, na drugi
pa fašistovski    sveženj z napisom:
>^Bolje je živeti en dan ko lev, ka*
kor sto let ko ovca«.   Priporočamo
tržaškim libcralcem, da    te    novce
globoko študirajo.
Združevanje občin.
S kr. odlokom od 7. junija 1928
je bila občina Sebrelje pridružena
občini Cerkno. — Š kr. odlokom
od 31. maja 1928 pa so bile občinc
Dol^Otlica, Lokavec, Šturje, Ustje
in Planina združcne z občino Aj*
dovščino.
Žaloigra na severu.
Vedno jasneje se očrtavajo obrisi
nesreče, ki je zadela drzne italijan*
ske zrakoplovce na zrakoplovu »lta*
lia«. General Nobile je rešen. Nje*
govo dušcvno stanje pa je tako, da
se bojijo, da se mu je omračil um.
Po njegovih izpovedbah se je ne?
srcča zgodila takole: Na ogrodju
zrakoplova se jc naredil precej de?
bei led. Teža ledu je potisnila zrač*
no ladjo na tla, kjer se je ladjica od*
trgala. Trup zrakoplova pa se je na
noyo dvignil in, gnan od vetrov, iz*
ginil. Motorista Pomella so še vide*
li, ko ga je vrglo iz stranske ladijce
na tla. Pomella se jc ubil. Pokopali
so ga z vsemi častmi. Zrakoplov je
kakih 30 kilometrov proč pristal na
led in zgorel. To so pa samo od*
lomki iz velike žaloigre. Ko bo ge*
neral Nobile spet zadobil svoje du?
ševne zmožnosti, se bo ta opis iz*
popolnil. — Voda še vedno goni
led, na katerem je skupina Viglieri
(prej Nobile), proti vzhodu. V par
dneh ga je premaknila za 30 km. —
Švedski kapitan Tornberg se je
vnovič podal na raziskovanje. V
bližini skupine Viglieri je opazil
pomožno patruljo norveških lovcev
s sankami. Tej patrulji poveljuje
kapitan Sora. Tornberg sodi, da je
Sora oddaljen za kaka dva dnevna
marša od skupine Viglieri. — So*
vjetski lomilec ledu »Krassin« se
urno bliža ponesrečencem. V pone*
deljek zvečer je bil od njih odda*
Ijen še nekaj ur. Sedaj, ko to pise*
mo, jih je najbrž že dosegel. Vse
kaže, da bodo Rusi rešili ponesre*
Ocnce.
Mussolini v Gorici.
V sredo 27. junija je prispel v
Gorico načelnik vlade Mussolini.
Odletel je z acroplanom iz Ravenne
in pristal na mirenskem letališču,-
Pcdal se je k vojaškim vajam in na*
to v Gorico na prefekturo, kjer je
cstal eno uro. Nato je na divizij*
skem povcljstvu obcdoval. Po kosi*
lu se je odpeljal na Kalvarijoin od
tarn v Gradiško, kjer je obiskal 11.
bersaljerski polk, v katerem je slu*
žil med vojno. Potem sc je odpeljal
v Rim.
Tirolski invalidi v Rimu.
Te dni je prišlo v Rim 500 tirol*
skih invalidov, ki so med vojno pri*
padali avstro*ogrski armadi. Vodil-
jih je poslanec Delcroix. Invalide je
sprejel tudi načelnik vlade Musso*
lini. Značilno je dejstvo, da je pri
sprejemu neki invalid imel nagovor
na Mussoliniia v nemskem jeziku.
Delovanja
Deželnega gospodarskega sveta.
Dcželni gospodarski svet se jc z
czirom na živahni izvoz sadja in
vrtnin obrnil na prometno mini*
strstvo s prošnjo, naj se uvede di*
rektna telefonična zveza Gorica *
Benetke. Poslal je svojega zastop*
nika k sestankom za zgradbo avto*
mobilske ceste Trst*Turin. Pred*
sedstvo je izdalo nove sklepe glede
kozje paše v naših Gorah. Rešilo
jc vrsto rekurzov proti odmeri
zbornične takse, (tassa cpnsigliare).
Nadalje je podpiralo akeije raznih
oblastev za znižanje draginje in za
podvig gospodarstva v goriški de*
želi.
Nova nemška vlada
je sestavljena,   Predsednik republi*
ke Hindenburg je že podpisal ime*
novanje.    Natančneje poročamo v
političnem pregledu.
Požar v kopališču.
V sredo 27. junija je požar uni*
oil vse konalnc naprave na Lidu v
Bcnctkah. Škode je za kaka dva in
pol milijona lir.
Pobožnost prvega petka
za može in fante bo 6. t. m. ob 8. uri
zvečer pri Sv. Ivanu. Povejte to pri*
jateljem in znancem. Brez žrtev ne
pridemo iz labirinta modernih zmeš*
njav, ki ogrožajo tudi našo časno
in večno srečo.
Vodstvo Apostolstva molitve.
Zgubljeno.
Neka oseba je zgubila v nedeljo
24. jun. na cesti od Vitovljskega
vrha do Rijavcev lahek poletni jo*
pič z listnico in denarnico. V list*
nici se nahaja vcč raznih slik z oseb*
no izkaznico ter še nekatcrimi dru*
gimi papirji; v denarnici je mala
svota denarja. Pošten najditelj se
naproša, da sporoči na naslov. ki je
na osebni izkaznici, za kar dobi le*
po nagrado.
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
UTRINKI.
Za katoliško kulturo v Italiji.
Med vodilnimi katoliškimi kro*
gi Italije se je razlegnil glas: Ustva*
rimo katoliško kulturo! Iz dveh
srcdišč gre to gibanje: v Rimu ga
zastopa pisatelj dr. Fein, v Milanu
pa se zbira kolo mladih pisateljev
okrog pesnika Bondioli^ja. Prvi je
bolj teoretik in postavlja pravila
za katoliško umetnost. Druga sku?
pina pa si želi obnovljenja italijan?
ske kulture v Dantejevem duhu.
Znani katoliški gledališki kritik
Silvio D'Amico mcni, da je ravno
zdaj napočil za katoličane čas, da
si osvojijo gledišče. Zakaj v vscm
svetu in tudi v Italiji jc zdaj gledi*
šče na tleh, Težava je v tern, da jc
italijanska književnost zadnjega pol
stoletja skoro vsa šla mimo ali
proti katolicizmu. Glavni drama?
tični pisatelji, n. pr. Bracco, Piran*
dello, D'Annunzlio, Praga, N'üccoe
demi, Bcnclli, Bcrrini in drugi so
.prežeti liberalne misclnosti. Nova
glediška »Družba sv. Pavla« hoče
utemeljiti katoliško gledališko kul?
turo s tem, da proizvaja dela ino?
zemskih katoliških pisateljev. —
(Claudel, Gheon, Calderron itd.) —
Poznavalci so glede teh poizkusov
precej maloverni in pravijo, da je
treba, kakor povsod, vzporedno de?
lati na to, da so iavno in družabno
življcnje navdahne s katoliškimi
idejami. Iz tega prerojenega ozem*
lja bo pač sama po sebi udarila
bujna rast nove katoliške   kulture.
Vsaka župnija svoj kino.
Francoski katoličani so sklenili,
da postavijo v vsaki župniji dober
kinematograf, ki bo služil naobraz?
bi in plemcniti zabavi. V ta namen
so v kratkem času zbrali pol mili?
jona frankov. — Slovenski katoli*
čani smo imeli svoja izobraževalna
društva. Zdaj jih ni več. Pač pa raz=
saja kuga kinomatografskih svinja*
rij. Kako prav bi bilo, ko bi naše
večje, posebno mestne župnije mo*
gle osnovati dobre, poštene kino*
predstavc. Dajmo to misel shraniti.
Verni akademiki.
Na Španskem so za patrona uče=
če se mladine proglasili sv. Tomaža
Akvinskega. Akademiki so ta sklep
zelo navdušcno sprejeli. Praznovali
so ga tako, da so prejeli sv. zakra*
mente. Samo v Barceloni je nad
1000 akademikov pristopilo k sv.
cbhajilu. — Akademiki so tudi za=
htevali, naj se na univerze zopet
uvede bogoslovje.
O smislu življenja.
Belgijski primas kardinal van
Roly govori v letošnjem pastirskem
listu o smislu življenja. Kardinal
pravi, da je življenje, čigar edini
cilj je pridobitev denarja užitek,
notranje prazno. Moderna umet-
nost, slovstvo, gledališče in kino
mnogo prispevajo k rušenju krščan?
ske morale. Okuženje umetnosti je
najstrašnejšc znamenje propada,
ker pomeni poživitev paganske mi-
selnosti. Naloga krščanske umetno?
sti je širiti krščanske ideale. Kardi-
nal se zahvaljuje pisateljem in
umetnikom, ki to nalogo izvršujejo.
O katoliškem tisku.
Apostolski delegat za Kanado
msgr. Cassulo je izjavil, da je tisk
važno srcdstvo za šir jenje verc med
ljudskimi množicami. Katoliški tisk
brani vero kot nobeno drugo orož*
je. Msgr. Cassulo je povedal, da mu
je sv. oče naročil, naj pospešuje ka*
nadski katoliški tisk.
Za katoliško šolstvo.
Belgijski ministrski svet je pred
kratkim sklenil povišati državno
podporo zasebnim katoliškim vseu*
čiliščem v Bruslju in ' Louvain^u.
Prcj so dobivale 3 milijone, sedaj
bodo prejemale 5 milijonov fran?
kov.
Ruski samostani.
Iz Moskve poročajo, da je sov?
jetska vlada izgnala menihe iz sa#
mostana sv. Sergija pod pretvezo,
da je bilo med njimi mnogo pleme*
nitašev, ki so hoteli uiti komuni*
stičnim oblastem. Samostan je eden
najbogatejših v Rusiji. L. 1927, so
njcgovo imetjc cenili na 650 mili?
jonov zlatih rubljev.
Kaj je novega na dežeii?
Tolmin.
Pliskovica
Na.praznik sv. Petra in Pavla zju?
traj so pripeljali iz Bologne telesne
ostanke mladeniča Janezu Jelinčiča
iz Zatolmina. Ljudje, ki so hodili
ravno k sv. maši, so se ustavljali
pred pogrebnim avtom pred cerkvi*
1O in poniilovali devetnajst in pol
letnega mladeniča, ki ie po dveh
mesccih vojaške službe zgubil svo*
je življcnje. Udarila ga je namreč
mula tako ncsrečno v glavo. da je
po petih dneh umrl. Vojaštvo je po*
slalo z njim pet vclikih vencev, do*
ma so mu pa splctli več vencev za=
tolminski fantje in dekleta in se
polnošrevilno udeležili njegovega
nogreba. Tudi mnogo drugega
ljudstva je prišlo. Družini, ki je iz?
gubila zelo dobrega in skrbnega si*
na, naše iskreno sožalje!
Bukovo.
V torek 26. m. m. ob 5 uri pop? je
neprieakovano prcminul tukajšnji
posestnik Jakob Obid; doscgel je
61 let. Bolehal je že dalje easa za
srčno hibo, vendar nihee ni priča-
koval, da bo nas tako nenadoma za*
zapustil Bil je več let cerkveni or*
ganist in pevovodja. Novi zvonovi
so njega prvega spremili k večne*
mu počitku. Kpr je vedno rad pel
in je ljubil slovensko pesem, so mu
pevci v slovo zapeli tri žalostinke.
-Tudi eital je mnogo in je bii vsa le-
ta naročnik »Gor. Straže«. Bog bodi
milostljiv njegovi duši, ostalim pa
naše sožalje!
One 20. junija je bcla žena^smrt
obiskala našo vas; ob 6. uri zjutraj
je izdihnil svojo blago dušo Josip
Vrabec iz družine Jernikovih. Bole*
hal je že dlje easa. Smrt mu je pre*
strigla nit življenja v 71 letu sta*
rosti. Pokojni Vrabec je bil znan
dalce na okoli kot pravi mož, mož
v naj bolj pristnem pomenu besede.
Bil je kremenit znaeaj, skrben dru«
žinski oče in marljiv gospodar.
Vedno je bil vnet in navdušen za
vsako dobro stvar, delaven in po*
žrtvovalen obenem. Vsi, ki so ga
poznali, so ga radi imeli in spošto*
yali. Že v zgodnji mladosti, v 22. le*
tu, so mu občinarji izkazali svoje
zaupanje, ko -so ga izvolili za pod*
župana. Pozneje je postal tudi žu=
pan in je vodil obeino skozi 7 let.
Celih 20 let je bil tudi obeinski
cenilec. Dne 22. m. m. se je vršil po*
greb ob 7. uri zjutraj. Kljub zgod*
nji uri in nujncmu delu, ki kličc že
ob zori ljudi na polja, se je zbralo
v Pliskovici veliko število sorodni-
kov in prijateljev pokojnika, da mu
izkažejo poslcdnjo cast. Prišli so
tudi domači pevci pod vodstvom
Alojzija Suca, ki so peli ganljive
žalostinkc pokojniku v poslednje
slovo; mnoilim so zalesketale solze
v očeh. Stirje možje so dvignili kr=
sto in jo v božajočih žarkih jutraj*
ncga solnca odncsli v cerkev, kjer
se je vršila sv. maša zadušnica. Spet
so v božjem hramu zašumeli akor*
di pretresljive in obenem tolažilne
pesmi: »Blagor mu. ki se spočije«...
Stvoril se je žalni sprcvod in krenil
na domače pokopališče. Zvoki žalne
pesmi so spremljali udarjanje prsti
na črno krsto. Vsem, ki so ga po*
znali, bo ostal pokojnik v trajnem
spominu. Naj mu bo lahka domača
zemlja in naj mu sveti večna luč!
Col.
V  tukajšnji vasi sta dva studen*
ca, ob katerih so   postavljena   be*
tonska korita, ki služijo za napaja^
nje živine.   Škoda,   da se nikdo ne
zmeni za snago, ki je iz   zdravstve*
nih ozirov    neobhodno    potrebna.
Obračamo sc do g. obč.   komisarja,
da bi se zavzel za stvar. — Poročila
sc je dne 25. m.    m. gdč.    Barbka
2gur, hči gospoda Maksa, posestni?
ka in gostilničarja,    z    gospodom
Francetom Krečičem iz Ustja    pri
Ajdovščini. Novo poročcncema že*
limo obilo sreče in blagoslova!
V  četrtek 21. preteklega meseca
je umrl v   89. letu   svoje   starosti
France Božič, doma iz Žagoliča. Po*
kojni jc bil vseskozi trdna narodo*
va korenina. Pokoj njegovi duši!
Straža pri Cerknein.
V soboto 23. * 6. sta se poročila g.
Martin Razpet iz uglednc tukajsnjc
družine z gdč.  Alojzijo  Česnik iz
spoštovane družine iz    Kanomelje.
Poroka se jc vršila v Sp. Idriji. Ob
tcj priliki se je nabralo 34.25 L za
katoliske misijone v Atriki. Mladc*
mu paru klicemo vsi na mnoga leta,
darovalcem na »Bog plačaj«.
Lokavec.
Minulo soboto 23. junija jc umrl
v Gorenjah po dolgi bolezni Franc
Čcrmelj v starosti 84 let. Bil jc
mnogo let cerkveni ključar in pod*
župan; bil je občc spoštovan mož.
N. p. v ni.! — Birma v černiški dc?
kaniji je minula. Verno ljudstvo je
svojega nadpastirja povsod sloves*
no sprcjelo. Posebno lepo jc bilo v
Ajdovščini, kcr jc bila obenem tudi
»šagra« sv. Jancza Krstnika. Po slo*
vesni maši, pri koji smo občudovali
krasno petje pod vodstvom vrh*
poljskega organista, se jc razvila
veličastna procesija, katero je vodil
prevzvišeni knezonadškof ob veliki
asistenci  dckanijske  duhovščine.
Vzhodna Brda.
Pred vojno se jc bil po Brdih raiz*
pasel tisti zapeljivi krvoses, ki mu
je ime pies. Tudi po vojni je pri lahi*
komisclni mladini povzročil veliko
moraine in gmotne škode. Ker so
pa briski fantje uvideli, koliko dni
gre za organizacijo plesa, so pri&li
do1 pametnega zaključka, da je treba
temu »krvosesu« pokazati hrbet. In
res so se začeli plesi bolj redko vr«
šiti. A še ti, ki so, se vrše na pobudo
in račun nekaterih petičnih krčmar*
jev. Tako so se vršili zadnje case,
kakor pravijo, plcsi v Kojskem, Ko«
zani, Vipolžah itd. V nedeljo je bil
pies zopet v Vipolžah, ki pa se je
klavcrno obnosel. »Držali« so ga na*
borniki letnika 9, ki bodo za »spo*
min« preccj natcgnjeni. Kako na*
pravijo? Dajo tiskati reklamne pla*
kate, in jih razpošljejo po vseh briš*
kih in furlanskih vaseh ter v Gorico
in Krmin; in, hop, se nabere dosti
radovednežev na kolesih, pa tudi
kolesaric ne manjka. Kako so oble?
čene in kakšne frizure imajo, mol*
čimo ... Pro si mo odločujoče čini*
telje ,da enkrat uvidijo, kako velika
toča so taki plesi za mladino in za
gospodarstvo. Revni državljani in
pokvarjena mladina ne prinesejo
državi in občini nobenih koristi, pač
pa le škodo!
Dornberg.
V nedeljo 24. m. m. smo imeli pri
nas pies. Vrteli smo se v novih pro*
storih pri Mozetiču. Nabralo se je
mnogo ljudi. Prišli so bližnji in1
dalnji, mladi in stari, visoki in niz*
ki, ostrizeni in kodrasti, dolgohlači
in kratkokrili, elegantni in nerodni.
Plesali so ti različni pari mevšano.
Videli smo plesati celo častitljive s
kratkokrilimi. Zelo špasno se nam
je zdelo, ko se je razvnel že v zgod?
njih popoldanskih urah med neka*
tcrimi plesalci prepir. Mudih posies
die sicer ni bilo. Videli smo samo,
kako so nekateri bežali s strganimi
srajcami domov. Tudi nekaj gob'h
glav in polomljcnih slamnikov smo
opazili. Ponedeljski macck je bil
hud, drugih nesreč pa nismo zazna*
movali. Vendar prosimo g. obč. na»*
čclnika, o katerem vemo, da je ve<*
lik nasprotnik plesov, da bi take ne*
rodnosti preprcčil.
Pečine.
Dne 18. junija je tukaj umrla 73*
letna Ursula Hvala, roj. Lapanja,
p. d. pri Klančerju. Nad 20 let je
bolchala. Letošnja pomlad jo> je
privezala na posteljo, s katere jo je
rešila zemcl'skih nadlog — smrt.
N. p. v m.!
O zdravniku, ki jc ugotovil smrt
in o stroških, ki so s tem v zvezi, ne
bomo pisali. Obračamo se samo na
g. obč. načclnika in ga prosimo, naj
stvar uredi. Ogromnih stroškov, ki
so z mrliškim oglcdom po zdravni*
kovih zahtevah v zvezi, ljudstvo res
ne zmore.
Goče nad Vipavo.
Iz našc    vasi    malokdaj priroma
kak dopis v »Stražo«, čeravno ima
naša vas mnogo naročnikov. Letina
pri nas do sedaj  dobro kažc;    po*
sebno na trti se pričakuje pridelek
vcčji od lanskcga, ako ne bo kake
nesreče.   —   Na Vinavskem  polju
bodo v kratkem pričeli graditi le*
j tališče. Posestniki,   ki   imajo    tarn
i svoja zcmljišč'1 bodo s tem občut*
! no prizadeti. Upamo, da bodo do>-
; bili nrimcrno odškodnino.   —   Ob*
j činska cesta je v takem stanju,   da
! ako se v kratkem ne popravi, bo po*
j stala jarek.    Prosimo gospoda ob<=
einskega načelnika,   da se za stvar
zavzame, ker je skrajni čas. Druga*
če si bomo morali poskrbcti letala,
da bomo spravljali pridelke v vas
in iz vasi.
Ortopedični zavod A. ZECCHI
TURIN   -   Via Roma 31» I. nadstr. - TURIN
Aparat Zecchi zabranjuje    'WJT'       ~W       "f        fj^
napredovanje                       JE^L      JL      MlA       JLjI
Uspeh aparata ZEGGHI v videmski pokrajini.
Nov ozdravljenec iz Valvasone.
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. orto-
pedu Zecchi, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavit kilo, \ki
mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem po-
klicu.
Pippo JOŽef pok. Luke
Via dei Fornasinl
Valvasone  (pokr. Videm)
Važna objava! Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije
javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvele v sledečih krajih:
GORICA, v sredo si. in četrtek 12. juljia, hotel „Angclo d'oro".
TRST: v petek 13. julija, hotel „Moncenisio".       PULJ: v soboto 14. julija, hotel   Mira-
mare". — ZADER:  v nedeljo 15. in ponedeljek 16.  julija,   hotel „Vaporetto." — REKA:
v torek 17. in sredo 18. julija, hotel „Riviera".       ST. PETER NA KRASU: v Četrtek 19.
julija, gostilna Rebec. — VIDEM: v nedeljo 22. julija, hotel „Italia".
Strati 4_______________________________________________»GORIŽKA STRA2A«
Idrijske novice.
Sv. Ahaci.j.
Kot navadno se jc tudi lctos vr*
šila proslava sv. Ahacija zclo slo*
vcsno. Proccsije se je letos udeleži*
lo 12 duhovnikov. Nckaj nove^a, iz=
redno velieastne^a pa je bila Wag-
ncrjcva jubilejna sv. maša za zbor
in orkester. Zbor, orkester poscbno
pa organist so se izredno potrudili,
da je obširna in težka skladba bila
tako dobro proizvajana. Ostali spo*
red je bil običajen.
Sv. birma.
Na dan sv. Pctra in Pavla smo
imeli po treh letih zopet v svoji sre*
di ljubljcnega prevz. kneza in nad?
škofa. Bila je sv. birma za celo de*
kanijo v Idriji. Na predvečcr sta
mil cerkveni moški zbor in tfodba
liapravila lepo serenado. Zjutraj ob
*>. uri je bila budnica naše godbe.
Ob 9h sv. maša in nato birmova*
nje. Ob 1. uri pop. je godba zopct
koncertirala pred župniščem. Po IU
tanijah pa se je prevzvišeni odpc*
ljal proti domü. — Öb tej priliki
morame javno pohvaliti one poscst;
hike, ki so letos darovali tako veli*
Jcc in lepe mlaje, ter one fante in
niožc, ki so oskrbeli, da so jih po-
sekali in postavili. Enako zaslužijo
priznanje tudi pridna dekleta, ki so
spletla toliko vencev in pomai*ala,
da je bila vsa ozaljšava tako krasna.
Vsa east in hvala vsem skupaj, ki
so kaj pri delu pomagali. — Po
daljšem času smo topot zopet sliša^
li koncertirati cerkveno godbo. Kaj
naj rečemo o uspehu? Okrog 20
rnož ima, toda i.^ra tako lepo pre*
cizno, čisto, ^lasovi močni in ena*
komerno zliti v celoto, da se vidi,
da je vsak godec na svojem mestu.
Smrtna nesreča.
Dne 28. p. m. se je v Nikovi smrt*
no ponesrečil lvan Mohorič, 74 let*
ni op. gozd. delavec in pos. v Ce*
kovniku. Prišel je v Idrijo po de*
nar; domov se je vračal v družbi
dveh prijateljev. Na nekem strmem
kraju nad Nikovo se mu je nena*
doma spodrsnilo in je padel 40 m
•^loboko. Bil je na mestu mrtev.
Prenešen je bil v mrtvašnico v
Idriji. N. v m. p. — Tekom enefia
meseca je bil razen smrti enega
otročiča to prvi pogrcb. Dne 29.
maja se je ponesrečil vojak, dne
28. junija pa imenovani. Niti prvi,
niti dru^i ni bii Idrijčan. Rcdek do*
.Uodek. Sploh ima pri nas letos —
hvala Bol>u — smrt zelo slabo že*
tev. Dosedaj smo pokopali šele 29
oseb. Navadno jih je letno okrog
100, leta 1919 jih je bilo okro^ 150.
Iz širolcecia sveta.
Živinoreja v Rusiji.
Danes ima Rusija 45 miljonov
tflav goveje živine, 75 miljonov ovac
in 11 miljonov prešičev. V primeri
s predvojnim številom je današnje
pri ^ovcji živini za 6% višje. pri ov*
cah pa za 3% nižje.
V splošnem se danes porabi v Ru?
siji vee mesa kot pred vojno, pri
čemur pa moramo omeniti, da se v
mestih povžije manj mesa kot prej
predvojno 73 kg na leto in glavo
prebivalstva, danes le 65 kg, več
mesa kot prej pa povžijejo po
kmetih.
Ruska jajca.
Rusija je vclika zemlja. Kokoše*
reja je tarn tudi precej razvita in
jajca tvorijo zelo važen izvozni
predmet. Kmctje oddajajo jajca pri
kmcekih zadrugah in za pomlad
1928. je bila določcna cena 35 ko*
pejk za 10 jajec. Kmetje so s to ce*
no zadovoljni in zato radi oddajajo
jaica.
Prebivalstvo Rusije.
L. 1926. so izvršili v Rusiji ljud*
sko štetje. Sedaj so sovjetski listi
objavili izide štetja. V Rusiji je
147 milijonov ljudi. Od teh je 76
milijonov žensk in 71 milijonov
mož. Pred vojno je bilo razmerje
obratno. Na 1000 mož je prišlo 891
žensk. Po narodnosti je 123 milijoe=
nov Slovanov.
Požar v Damasku.
Te dni je v Damasku pogorelo
nad 300 hiš. Škoda znaša kakih 500
tisoč angleških funtov (45 milijo?
nov lir).
Upor na morju.
Na avstralskem potniškem par-
niku »Jervisbay«, ki je vozil po In*
dij.skem oceanu, je skupina potni*
kov napadla posadko in se hotela
polastiti parnika. Kapitän je brez*
žično pozval vse vojnc ladjc v In*
dijskcm oceanu na pomoč. Mornar*
jem in nekaterim oboroženim pot*
nikom se je posrceilo, da so odbili
prvi napad. Uporniki so nato ho*
teli zažgati lad jo. To se jim ni po*
sreeilo. Nato je kapitan javil, da je
upor  zadušil.
Hotel posebne vrste.
Na meji med Združcnimi drža*
vami in Mehiko stoji hotel, ki ga
je dala zgraditi vlada Združcnih
držav. Ta hotel jc namenjen pijan*
cem, ki hočejo iti v Združene dr*
žave. Na meji stoji straža, ki vsa*
kega pijanca zgrabi in ga pošlje v
hotel, da se prespi. Hotel je menda
vedno poln. Cene so visoke. Za en*
kratno bivanje zahteva vlada 10
dolarjcv. Ako kdo noče plačati, se
mu zapleni vozilo. Vlada pravi, da
povzročajo pijani avtomobilisti ve*
liko ncsreč. Zato jc dala postaviti
tisti hotel.
Mednarodna konferenca liberakev.
V  Londonu bo od 5. do 8. julija
zborovala mednarodna   konferenca
liberalnih    strank.    Konferenco    je
sklical Lloyd George, voditelj    an*
.dcških liberalcev.
Glas vesti.
V  Sydney v Avstraliji so delavci
razkladali blago z lad je. Mcd tovo*
rom je bil tudi nekoliko   pokvarjen
zaboi z budilkami. Postavili so ga
v stran, da bi ga pozneje popravili.
Delavci so budilke opazili in vsakdo
je eno »sunil« in jo noložil v svojo
culo. To je opazil neki uradnik, ki
je v srečnem trenutku    neopaženo
odvezal vse cule,   navil   budilke in
nastavil kazalce na  dvanajsto uro,
in sicer tako, da se jc takoj ko je
prva budilka nehala oglasila druga.
tret ja itd.    Ko so opoldne delavci
šli    čez    most na    suho, sc    oglasi
budilka nato druga itd.   Zvonilo je
precej časa.    Pripravljeni stražniki
so   se   morali   smejati   oplašenim
obrazom delavccv. Nato so jim po*
brali budilke. Zaprli   jih niso, češ,
saj si bodo itak zapomnili, kdaj so
budilke kradli.
Tržne cene
dne 3. julija 1928.
Česnik kg L 0.60—0.80: šparglji
L 1.60—2.40; zelje L 1—1.20; koren*
je L 1—1.10; čebula L 0.80—1; fižol
navaden L 1.80; fižol koks L 2; sa*
lata L 0.60—0.80; krompir L 0.50
do 0.60; svcži grah L 1.40—1.80; re*
die L 1—2.40; špinača L 1—1.40; fi*
žoi v stročju L 1.80—2; vrzote L 0.60
do 0.80; bučice L 0.40—0.60; črcšnje
L 2—4; smukvice L 7—8; limoni kos
L 0.20—0.30; hruške L 1.80—2.80;
breskve L 2—3.40; grozdje »r^bes«
L 2—2.20; sveže maslo L 14; presno
maslo L 17—18; mlcko L 1—1.10;
skuta L 4; jajca kos L 0.50—0.55.
Üirite „Goriško Sfražn"
Vozni red.                     !
Vlaki odhajajo z južne   postaje: j
Proti Vidmu: 5.53 meš. — 7.25 oseb.
—  8.15 brzov. — 9.59 oseb. — 14.35
oseb.   — 17.16 brzov.   — 19.08 brz. |
—  21.14 meš.                                     ;
Proti Trstu: 5.54 meš. — 7.55 brz. I
—  10.20 oseb. — 13.18 brz. — 15.58
oseb. — 19.00 brz. — 21.21 oseb.
Proti Ajdovščini: 8.17 meš. —
13.25 oseb. — 19.35 meš.
Vlaki prihajajo na južno postajo:
Iz Vidma: 5.50 meš. — 7.52 brz. —
10.15 oseb. — 13.13 brz. — 15.50 os.
—  18.35 meš. — 18.56 brz. — 21.16
oseb.
Iz tržaške glavne postaje: 7.22 os.
— 8.13 brz. — 9.52 oseb. — 14.25 os.
— 17.15 brz. — 18.58 brz. — 21.08 m.
Iz Ajdovščine: 5.43 meš. — 12.46
mcš. — 18.36 oseb.
Vlaki odhajajo s severne postaje:
Proti Podbrdu: 7.37 b. — 8.59 m. —
14.11 o. — 17.05 m. — 19.41 b.
Proti Trstu: 5.05 m. — 9.47 b. —
13.15 o. — 18.43 m. — 20.41 b.
Vlaki prihajajo iz Podbrda: 7.20
m. — 9.39 b. — 13.07 o. — 18.04 m.
— 20.32 b.
Iz Trsta: 7.29 b. — 8.51 m. — 14.03
0.  — 19.33 b. — 20.53 m.
OBČNI ZBOR
Kmetske posojilnice na Trnovem
pri Gorici se bo vršil v nedeljo 22.
t. m. ob 10!4 dopoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva   in   odobre-
njc bilance za 1. 1927.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Načelstvo.
Če bi občni zbor ob napovedani
uri ne bil sklepeen, se bo občni
zbor vršil pol ure pozneje ob vsa*
kem številu članov.
VABILO.
Kmečka posojilnica na Št. Viški
gori vabi vse svoje Clane na rcdni |
občni zbor, ki se bo vršil dne 15. i
julija popoldne ob 3. uri v posojilni* I
ških prostorih po navadnem redu ,
ter bo sklepal pri vsakem številu \
članov.
Odbor.     I
Več ovac trbižke pasme ima na
prodaj Anton Sedej, posestnik v
Doleh pri Idriji
Na Volčjidragi je na prodaj hiša
in zemljišče z vojno odškodnino,
blizu postaje in glavne ceste. Zem*
ljišče meri približno 30 njiv za vi*
nograde, senožeti in kar treba za
kmctijstvo. Natančne informacije
se dobe pri lastniku Petru Rijavcc,
Volčjadraga st. 94.
Odlikovana krojačnica. Podpisa*
i:a se priporočava slav. občinstvu v
mestu in na deželi, posebej preč.
duhovščni za obila naročila, katera
izvršiva natančno. trpežno in po
želji naročnika. Cene zmerne. —
A. Krušič & sin, krojaška mojstra,
Gorica, Corso Vitt. Em. St. 37.
Razglas. Na prodaj je iz proste
roke hiša z gospodarskim poslop*
jem in zcmljišeem v Hrenovicah St.
11 — 12. pod ugodnimi pogoji. Več
pove Jakob Turk, kovaški mojster,
Hrenovice St. 57 p. Hrašče.
Moderna zlatarna, Corso Verdi
štev. 13. — Birmski, poročni in
krstni darovi po zmernih cenah.
Popravila ur in zlatarskih predme*
tov izvršujem z jamstvom in hitro.
Kupujem krone, srebro, staro zlato
po najvišjih cenah.
t. KOMEL
Gorica — Trg sv. Antona St. 5,
kupi vsako množino
PRŠUTOV
Plačuje po dnevnih cenah.
za zobe in uesfa
Dr. LOJZ KRAIfiHEB
sprejema  V   GORICI
Piazza defla Vittoria Stev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. LUCIJI štev. 35
am                     -                                       _8BK
Temeljita izraba mleka doma, v mle-
karni in na planini je mogoča edino
s pomočjo posnemalnika
DIABOLO
ki je prvovrsten švedski svetovni
izdelek, trpežen. priprost.
PlaiüjE se lahho v obrohih.
' Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
—»^,-                niki se  iščejo. Ceniki in katalogi so  brez-
Pojasnila prebivalcem cjoriške     Plačno na razpolago.
pokrajine dajejo zastopnik tvrdlie:                                     KNUT JONSON, B0LZÄN8
Vittorio Jonson -  Gorica, Via Contavalle 4-H.
in Josip  Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94
p p r:
Ljubljanste kr   . ,. ^ v lerlci
[        Telefon ätevilka 50                              Brzojavni naslov: LJubljansk« bank«
I        DelniSka   glavnic?.    Pfnwfr^iss    f IIIDf 1SIIS7I            Rezerve
;       Din. 50,000.00*)   bllilrfaiO    yyßuJHnP   Dän. 10.000AKMD
!         Podn«?ntce In egeticije: Brtžice, Celje, Črnoirelj, G'-ricn, Krsnj, Legatee,
!        Marihor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevaijc, KaVck, Sarajevo,
I              Slovenjgradec, Split, Trst. Sezor.ska ekspozltura: Rogaškf Slatina.
:      Vlogc na knjiiice po 4 %
Vloge v tekočem račicniu  lir  ali  dinarjev, (n-cjugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, 2ekov, devüx in cbli r   cij vojne udškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakascila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.