cd Vloga ravnatelja pri naCcrtovanju
in spremljanju samoevalvacije 0 na Ekonomsko-trgovski šoli,
N Nada Šmid
ESIC Kranj
Uvod
S prispevkom sem želela na podlagi lastne izkušnje osvetliti pomembno vlogo, ki jo ima ravnatelj kot vodja v procesu samoevalvacije. Od njegovega pristopa k načrtovanju in Izvajanju, še zlasti pa spremljanju dejavnosti, je odvisno, kako bo samoevalvacija v šolski sredini zaživela. Ponovno sem se ozrla po opravljenem delu in pogledala na proces uvajanja samoevalvacije na naši šoli ter se skušala nanj ozreti s primerne kriticne razdalje. Zdelo se mi je, da le tako lahko vidim lastno vlogo ravnateljice in si na podlagi samokriticne ocene zacrtam Izhodišca za delo v prihodnje.
Ravnateljica sem eno leto. Šola se je v Usposabljanje za samo-evalvacijo v Šoli za ravnatelje vkljucila že pred nastopom mojega mandata. Mandat sem uradno nastopila konec decembra 2010, torej nekje na slabi polovici šolskega leta, kar mi je na nek nacin povzrocalo težave. Potrebno je bilo ujeti ritem z že zastavljenimi delovnimi nalogami in se vkljuciti v projekte, ki so se že Izvajali.
Zavedala sem se, da je osnovni namen samoevalvacije dvig kakovosti pedagoškega dela. Samoevalvacija je kot odsev v ogledalu. Ponuja nam povratne informacije o naši kakovosti in ucinkovito-sti vseh deležnikov, vkljucenih v proces vzgoje in Izobraževanja. Z njeno pomocjo lahko razišcemo svoja mocna in šibka podrocja. Odprt dialog, ki se v procesu samoevalvacije odvija med vsemi udeleženci, pa omogoca ne samo refleksijo in evalvacijo opravljenega dela, temvec nam v pripravi samoevalvacijskega porocila ponudi odsev, našo lastno podobo uspešnosti oziroma nam pokaže primanjkljaje na posameznih podrocjih. Samoevalvacija je ogledalo našega dela.
Odgovornost ravnatelja v procesu samoevalvacije
Ves cas sodelovanja in Izvajanja delavnic v kolektivu se mi je porajalo vprašanje, kakšna je pravzaprav moja vloga, torej vloga rav-
voDENJE i|20ii: 79-88
nateljice v procesu samoevalvacije, in kakšen je moj delež odgovornosti za že zastavljene prioritetne cilje šole. CCe je potrebno vodenje deliti, hkrati pa je odgovornost za nacrtovanje in pripravo akcijskega nacrta v celoti moja stvar, kako naj potem vse skupaj poteka? Naj delujem s pozicije moci ali prepušcam vodilno vlogo timu, za katerega sem osebno cutila, da je zaradi že skoraj enoletnega delovanja v procesu samoevalvacije bolj kompetenten od mene, ali pa naj delujem po principu »bo že kako«?
Pri iskanju odgovora na vsa ta vprašanja mi je pomagala Lei-thwoodova in Riehlova (v Pol 2008, 26) oznaka vodje šole, ki pravi, da: »Vodjo šole razumemo kot osebo, ki se pojavlja v številnih vlogah, ki dela z drugimi in jih usmerja in vpliva na ljudi in stvari, da bi dosegli cilje šole.«
Zavedam se nalog in odgovornosti, ki mi jih kot ravnateljici glede kakovosti nalagata Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju (zoFvi) ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (zpsi-i). Prvi v svojem 49. clenu navaja, da je ravnatelj odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega porocila o samoevalva-ciji šole. V Zakonu o poklicnih in strokovnih šolah pa je v 15., 16. in 17. clenu navedeno, da je potrebno poleg zagotavljanja sistema vodenja kakovosti upoštevati tudi skupni evropski okvir za zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Poleg tega opredeljuje sestavo komisije za kakovost in enotnost sistema ugotavljanja kakovosti. Glede odgovornosti strokovnih delavcev ni tako jasnih navodil. Med drugim je zapisano, da je osnovna naloga šole izobraževanje. Zato menim, da doseganje kakovosti izobraževanja nujno zahteva samoevalvacijo uciteljevega neposrednega pedagoškega dela. Ucitelji še vedno prepogosto vidijo ravnatelja kot edino odgovorno osebo. Menim, da se je na šoli nekoliko kot posledica sodelovanja v projektu Usposabljanje za samoevalvacijo, nekoliko pa pod vtisom možnosti izgube zaposlitve zaradi vse slabšega vpisa, zavedanje o pomenu samoevalvacije obrnilo v pozitivno smer. To je pokazala tudi anketa med ucitelji, saj se vecina zaveda pomena samoevalvacije lastnega dela za izboljšanje kakovosti šole, s tem pa tudi prepoznavanje šole v javnosti.
VkljuCCevanje v proces samoevalvacije
Pri vkljucevanju v izvajanje delavnic s kolektivom in izobraževanje v projektu Usposabljanje za samoevalvacijo so se mi odpirala nova in nova vprašanja: kako sprejema kolektiv tovrstno usposab-
Ijanje, saj gre za povsem nov način dela in tudi razmišljanja. Vsako uvajanje novosti sproža dolocene odpore. Jim bom v svoji novi vlogi kos? Klima v kolektivu tudi ni bila najbolj ugodna. Kakšno stališče naj zavzamem do že izbranih in načrtovanih prioritetnih ciljev? Kako bom skupaj s timom uspela prepričati kolektiv o smiselnosti izdelave akčijskega načrta in kdo je za pripravo pravzaprav odgovoren? In ne nazadnje, kako je s spremljavo izvajanja načrtovanih dejavnosti za doseganje zastavljenih čiljev akčijskega na črta? Je to vloga strokovnih aktivov, tima za kakovost ali je to moja naloga?
Samoevalvacija z vidika uvajanja sprememb
Uvajanje sprememb v obstoje č in zakoreninjen sistem je vsekakor pro čes, ki terja skrbno pripravo in vodenje, če želimo na črtovano spremembo tudi vpeljati. Pri čakovala sem, da bom v kolektivu naletela na odpor. Moja pri čakovanja so se delno potrdila. Popoldanske delavniče so kolegi ve činoma doživljali kot nujno zlo, ki bo z zaključkom projekta minilo. Vsekakor so popoldanske delavniče predstavljale dodatno časovno obremenitev za u čitelje. Povzro čile so tudi poseganje v dinamiko učiteljskega zbora. Ne nazadnje je pri uvajanju novostih prisotno poseganje v posameznikova pre-pri čanja in vrednote. Prav tako je nenehno prisotno iskanje smisla pri uvajanju novosti. CCe želimo z uvajanjem sprememb resnično spremeniti obstoje čo prakso, je zahtevan nov na čin razmišljanja in delovanja. Ta vodi v t. i. spremembe višjega reda, katerim botrujejo novi pristopi in obrati v mišljenju. Vsem tem pomislekom se pridružuje še dodaten odpor, to pa je zahtevana količina dokumentov. Dodatna papirologija že tako ali tako vedno naleti na odpor in pomislek o tem, če je to res potrebno.
Klima v kolektivu
Naslednje podro čje, kjer so se mi zastavljala nešteta vprašanja, je bilo povezano s klimo v kolektivu. Ta vsekakor ni bila naravnana v korist vpeljevanju sprememb. V kolektivu prevladujejo starejši učitelji, katerih motiviranost za novosti že pregovorno ni na visokem nivoju.
V zboru so prisotni in mo čno zasidrani ob čutki drugorazredno-sti. Nastali so v dolgih letih oblikovanja organiza čijskih enot znotraj čentra in lo čevanja učiteljev v gimnazijski zbor in zbor po-klične in strokovne šole.
Tem občutkom se v zadnjih dveh leti pridružuje še apatičnost zaposlenih zaradi nenehno prisotne »grožnje« po ugotavljanju tehnoloških presežkov kot posledici zmanjševanja vpisa. Dejstva, da je izredno težko motivirati uCitelja za novosti, hkrati pa mu ne nuditi nekega varnega okolja, se z vso odgovornostjo zavedam. Zato je potrebno še toliko bolj pozorno spremljati in ugotavljati dinamiko odnosov.
Izbira in načrtovanje prioritetnih ciljev
V proces samoevalvacije sem se vkljuCila nekje na polovici dveletnega usposabljanja. Kar nekaj nalog je tim za kakovost skupaj s kolektivom že opravil. Sprva sem imela obcutek, da nekako nisem del ekipe, saj so bile dolocene naloge že opravljene, prav tako so bili že izbrani prioritetni cilji ter izdelan mrežni plan dejavnosti. Zavedala sem se, da bom emocionalno komponento morala odmisliti in se »spopasti« z lastnim vkljucevanjem v delo tima in kolektiva. Moj položaj ravnateljice mi je pri tem samo pomagal.
Izdelava akcijskega načrta izboljšav
Še vedno velja splošno prepricanje, da je ravnatelj ne samo odgovoren za nacrtovanje, temvec tudi za pripravo akcijskih nacrtov. Vsekakor je pri vpeljevanju sprememb potrebno upoštevati socialno komponento, saj gre za skupno in skupnostno ucenje, torej za kolektiv kot uceco se skupnost. Prav zato je pri aktiviranju ucitelj-skega zbora potrebno izhajati iz skupnega razmisleka, kaj želimo kot šola doseci v prihodnosti (Rutar Ilc 2008, 9-14). Vloga ravnatelja je pomembna zlasti v smislu spodbujanja in spremljanja izvajanja dejavnosti za dosego operativnih ciljev.
Spremljanje in izvajanje dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev akcijskega načrtovanja
Še najmanj vprašanj se mi je pojavljalo v povezavi s spremljanjem izvajanja dejavnosti. Nekdo mora imeti pregled nad celotnim potekom in vloga ravnatelja je v tem delu nenadomestljiva.
Prevzem nalog in odgovornosti v procesu samoevalvacije s položaja ravnateljice
Navkljub odporom, kijih s seboj prinašajo spremembe in uvajanje novosti, je bilo potrebno pomisleke in smiselnost uvajanja usposabljanja za samoevalvacijo, ki so se porajali v kolektivu, nekako
preseči. Skozi delavnice, pripravljene po posameznih sklopih, smo se skupaj s kolektivom trudili za doseganje ciljev projekta. Predvsem se mi je zdel pomemben poudarek, da samoevalvacijo izvajamo ne zgolj zaradi zakonske dikcije, temveč je njen smisel predvsem ugotavljanje našega trenutnega potenciala, na podlagi katerega bomo lahko razvojno nacrtovali ter s tem pripomogli h kakovosti izobraževanja na naši šoli. Tu sem kot ravnateljica cutila polno odgovornost in angažiranost.
Na podlagi evalvacijskih vprašalnikov in krajše ankete o vlogi ravnateljice v procesu samoevalvacije še vedno lahko zaznam do-locen odpor v kolektivu. Namenjen je papirologiji in dodatni ca-sovni obremenitvi uciteljev. Zato je tim skušal cas izvajanja delavnic cim bolj prilagoditi željam strokovnih delavcev.
Scasoma se je tudi klima nekoliko izboljšala. Z ucitelji nekako lažje sodelujem, pa tudi zaupanje je vecje. Uvedla sem delovna srecanja programskih uciteljskih zborov z namenom, da prevetrimo izvedbene kurikule. CCasovno nas ta delovna srecanja sicer obremenjujejo. Vendar pa se na teh srecanjih poslušamo in slišimo, hkrati pa imajo vsi zaposleni možnost izražati svoje mnenje, nato pa o tem strokovno razpravljamo. Iz kolektiva je prišla pobuda, da bi se obcasno družili še na neformalen nacin, kar nakazuje na izboljšanje same klime v kolektivu. Zadnje pedagoške seje sem pricenjala s pohvalo posameznih strokovnih delavcev, ki so se izkazali, ali z organizacijo ali z drugimi dosežki. Vpeljava javne pohvale je naletela na odobravanje celotnega uciteljskega zbora.
Nacrtovanje prioritetnih ciljev šole je vsekakor podrocje, kjer mora sodelovati celoten kolektiv. S tem je možnost dejanske realizacije vecja, saj tako postavljene cilje ucitelji veliko hitreje in lažje vzamejo za svoje. Ko sem se seznanjala z že izvedenimi delavnicami in postavljenimi cilji, pa nekako nisem mogla mimo helikopterskega pogleda, ki naj bi ga kot ravnateljica imela. (Čeprav izbrana prioritetna cilja, komuniciranje in sporazumevanje v slo-venšcini in tujem jeziku ter spoštovanje sebe in drugih ter tuje lastnine, podpirata tako vizijo kakor strateške cilje šole, pa sem bila prepricana, da neposredno ne vrednotita uspešnosti ucenja in poucevanja na naši šoli.
Na eni izmed zakljucnih delavnic sem kolegom predstavila svoj pogled na izbiro prioritetnih ciljev šole in vkljucenost še enega cilja v akcijski nacrt izboljšav. (Čeprav smo v razpravi izpostavili razlicna stališca, so me kolegi v razmišljanju podprli. Dogovorili smo se in v akcijski nacrt izboljšav vkljucili še tretji prioritetni cilj
- biti odgovoren. Skozi ta cilj bomo spremljali ucne dosežke naših dijakov, hkrati pa skušali povecati njihovo odgovornost za doseganje boljšega uCnega uspeha.
CCe velja, da je pri izbiri in naCrtovanju prioritetnih ciljev priporočljivo sodelovanje kolektiva, kar posledično pomeni večjo verjetnost realizacije, potem to velja tudi za izdelavo akcijskega načrta izboljšav. Vsekakor je moja vloga, vloga ravnateljice pri izdelavi akcijskega nacrta, pomembna, predvsem glede usmerjanja in realnih možnosti za realizacijo. Zato menim, da je sodelovanje ravnatelja potrebno. Vsekakor pa je pomembnejša vloga in odgovornost ravnatelja pri spremljanju izvajanja posameznih dejavnosti akcijskega nacrta za dosego koncnega cilja oziroma želenega stanja.
Kako so vlogo ravnatelja v procesu samoevalvacije razumeli uCCitelji
Ucitelji od ravnatelja pricakujejo zlasti sodelovanje in strokovno vodenje, ne glede na to, ali gre za proces samoevalvacije ali za ostalo pedagoško delo. Pri tem pricakujejo, da bom do njih spodbujevalna in usmerjevalna. Pri vsakdanjem neposrednem pedagoškem delu in tudi sicer pricakujejo, da jim bom nudila moralno oporo.
Še vedno so mnenja, da je ravnatelj prva stopnicka pri postavljanju in dolocanju ciljev šole, ker vidijo v vlogi ravnatelja tudi odgovornost, ki jo že po funkciji ravnatelj mora prevzeti. Ravna-teljevo vlogo v procesu samoevalvacije vidijo v še vecji meri kot sodelovalno s timom kakovosti.
Zavedam se, da je porocanje zelo pomembno, pa vendar v obilici vsakodnevnega dela to vcasih postorim kar mimogrede. Strokovni delavci so upraviceni do seznanjanja s porocili in rezultati in to ne parcialno. Na tem podrocju bom skušala delovati še bolj dosledno. Vsekakor je korektnost podajanja in informiranja ucite-ljev potrebna in izredno pomembna, tudi za kvaliteto medosebnih odnosov.
In kakšni so moji lastni vtisi, lastna izkušnja?
Poleg ostalih funkcij ima ravnatelj tudi pozicijo mod. Zdi se mi pametno, da to moc ne uporablja vedno, ko mora reševati neko težavo. Seveda je dobro, da mu pri tem pomagajo izkušnje pri od-locitvah, kdaj delovati s pozicije moci in kdaj poiskati druge poti in nacine.
Ravnateljeva pohvala je dragocena. Še zlasti, če je izrečena javno in utemeljeno. V zbornici učitelji prav dobro vedo, kaj, kdaj in kako dobro nekdo opravi, pa ima kljub temu javna pohvala na skupni pedagoški seji neizmerno ceno.
Ugotovila sem, da se učitelji odzivajo, če se počutijo varne in imajo občutek varnega okolja. Šolski prostor sičer že nekaj časa ne predstavlja ve č varnega okolja (ve čja možnost izgube zaposlitve, pritiski staršev ...), lahko pa s podporo učiteljem in odprtimi med človeškimi odnosi to okolje spremenimo v prijetnejše in znosnejše. Hkrati ga lahko, kot ravnatelji ča, okrepim s priznanjem in podporo učiteljem pri razvijanju njihove profesionalne mo či in spodbujanjem njihovega profesionalnega razvoja. S podajanjem poro čil imajo strokovni delav či pravičo pridobiti povratno infor-ma čijo o izvajanju vsake dejavnosti, v katero so s svojim delom vpeti.
Izrednega pomena se mi zdi iskanje mo čnih podro čij pri vsakem učitelju. S tem jih v nobenem trenutku ne diskreditiram, tudi če nastopi kakšna težava.
Sodelovanje v procesu samoevalvacije v vlogi ravnateljice
Po enoletnem sodelovanju v pro česu samoevalva čije v vlogi rav-nateljiče čutim, da sem moralno obvezana pogledati v ogledalo in kriti čno presoditi lastni odsev, ki mi ga ponuja. Na podlagi pridobljenih izkušenj sem ugotovila, da moram še ve čjo pozornost in energijo vložiti v štiri podro čja:
•	sprotnemu spremljanju in analizi stanja uspeha ter zadovoljstva vseh deležnikov,
•	doslednemu spremljanju izvajanja dejavnosti ak čijskega načrta,
•	komunika čiji in medosebnim odnosom posvetiti posebno pozornost in
•	spodbujanju in motiviranju strokovnih delavčev za samoevalva čijo.
Sprotno spremljanje in analiza stanja uspeha ter zadovoljstva vseh deležnikov
Ob vsej dnevni dinamiki v pokličnem in strokovnem izobraževanju delovni dan kaj hitro mine. Navkljub temu bom v prihodnje morala svoje delo še bolj sistematično na črtovati in s tem pridobiti čas za spremljanje vseh zadanih kazalnikov sproti ali nekajkrat
na leto. Sprotnemu preverjanju uspeha in zadovoljstva moram dodati še primerjavo s preteklimi šolskimi obdobji, kajti le tako bom lahko zaznala trend gibanja uspeha in zadovoljstva deležnikov v vzgoji in Izobraževanju.
Vsekakor sta spremljanje in analiziranje uspeha in zadovoljstva udeležencev vzgoje in izobraževanja osnovni izhodišči za strateško načrtovanje, ki naj bi pripomoglo k dvigu kakovosti in nenehnega izboljševanja same šole. Zato se bom spremljanja in analize v prihodnje lotila še bolj naCrtno, tudi s pomoCjo osebnega akcijskega in operativnega naCrta.
Dosledno spremljanje izvajanja dejavnosti akcijskega načrta izboljšav
Na osnovi lastne prakse sem prišla do zakljuCka, da je vloga ravnatelja pri spremljanju izvajanja dejavnosti izredno pomembna. Nekako iz prepriCanja, da tisto, kar je zapisano, potem drži in da se zapisane aktivnosti morajo izvajati, sem svojo pozornost premalo usmerila v spremljanje izvajanja. S tem sem strokovnim uCi-teljem po vsej verjetnosti nekako posredno sporoCala svojo »neza-interesiranost« za njihov trud pri naCrtovanju in izvajanju dejavnosti akCijskega naCrta izboljšav. Vsekakor je spremljanje uCite-ljevega dela s strani ravnatelja temelj za uspešno uCeCo se skupnost. Ne nazadnje uCitelji od ravnatelja to priCakujejo, kar so tudi izrazili.
Komunikaciji in medosebnim odnosom posvetiti posebno pozornost PrepriCana sem, da sta dobra komunikaCija in pozitivni medosebni odnosi osnovni temelj uspešne delovne sredine. Žal klima v kolektivu ni taka, da bi vedno omogoCala komunikaCijo na najvišjem profesionalnem nivoju. Dejavnike, ki botrujejo slabi klimi, sem že omenila. Se pa stanje izboljšuje, Ceprav bi si želela še nekaterih izboljšav. Zavedam se, da se odnosi v kolektivu gradijo in zahtevajo svoj Cas. Skušala bom delovati še bolj subtilno in na ta naCin spodbujati vse tisto, kar pozitivno vpliva na medosebne odnose.
Da jepodroCje komunikaCije in dobrih medsebojnih odnosov izrednega pomena za Celoten šolski prostor, navajata tudi ErCulj in ŠireC (2006, 62): »Ravnatelji ne delajo sami, ampak vedno v odnosu z drugimi, zato sta še kako pomembna vzpostavljanje pozitivnih medosebnih odnosov in sposobnosti uspešnega sporazumevanja. Ravnateljevanje je torej oblikovanje uCeCe se skupnosti, ki omo-goCa Cim boljše dosežke vseh udeleženCev. Spremljanje in usmer-
janje uciteljevega dela sta temelja za oblikovanje politike strokovnega razvoja zaposlenih, ravnatelj pa mora s svojim zgledom izražati predanost nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju.«
Spodbujanje in motiviranje za samoevalvacijo
V sinergiji skupnega sodelovanja ravnatelja, tima za kakovost in strokovnih delavcev je vloga ravnatelja pri spodbujanju za samoevalvacijo izredno pomembna. Skozi proces usposabljanja so tudi ucitelji zacutili, kako pomembna je samoevalvacija. Pomembna je za njihov lastni profesionalni razvoj, prav tako pomembna pa tudi za nenehen dvig kakovosti izobraževalnega procesa. Ucitelji se pomena samoevalvacije in kakovosti šole zavedajo vedno bolj, saj je šola postavljena na »trg« bolj kot kadar koli doslej. Odgovornost za
izboljšave in dvig kakovosti izobraževanja moramo prevzeti skupaj.
Ravnateljeva odgovornost je predvsem z lastnim delovanjem dajati zgled, kar menita tudi Erculj in Širec (2006, 62): »Ravnatelj je s svojimi vrednotami vodenja odgovoren vsej skupnosti, v kateri deluje šola. Pri tem mislimo na razlicne skupine, kot so starši, ucenci/dijaki, svet šole, lokalna skupnost, javni zavodi, ministrstvo in drugi. Zagotoviti mora kar najbolj kakovostno izobraževanje, spodbujati druge udeležence, da prevzamejo svoj del odgovornosti za delo šole. Seveda ne gre pozabiti na ravnateljevo formalnopravno odgovornost za delovanje šole.«
ZakljuCCek
Odgovornost je sestavni del vrednostnega sistema vsakega posameznika. Vloga ravnatelja je, da je s stališca pozitivne in optimi-sticne naravnanosti pozoren na odzive deležnikov, da jim zna v pravem trenutku prisluhniti in jih spodbuditi za nadaljnje delo.
Pomembno vlogo v procesu samoevalvacije ima ravnatelj z na-cinom svojega vodenja in delovanja, predvsem v tem, da zna del odgovornosti prenesti tudi na deležnike, še zlasti na ucitelje in jih s pohvalo, poudarjanjem njihovih mocnih podrocij ter podporo pri njihovem strokovnem razvoju opolnomoci tudi za podrocje samoevalvacije. Pri tem ne gre za izogibanje prevzemanja odgovornosti ravnatelja, temvecza usvajanje smisla procesa samoevalvacije, da smo s svojim delovanjem za kakovost in nenehne izboljšave izobraževanja odgovorni prav vsi, tako ravnatelj, tim za kakovost kakor tudi strokovni delavci, vsak v svojem obsegu in vlogi.
Literatura
Erculj, J., A. Širec. 2006. Svetovanje kot pomoc v strokovnem razvoju ravnateljev:presoja vodenja in svetovanja na šoli. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Pol, M. 2008. »O evalvaciji in samoevalvaciji ravnateljevega dela.« V Kazalniki kakovosti na področju ravnateljevega dela, uredila J. Erculj, 25-45. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Rutar Ilc, Z. 2008. » Na pot spremembam.« V Vpeljevanje sprememb v šole: priročnik za šolske razvojne time, uredila M. Pušnik, 9-14. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju
(zoFvi-uPB5). Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2007,36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (zpsi-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 79/2006.
■ Nada Šmid je ravnateljica Ekonomsko-trgovske šole, Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj. nada.smid@guest.arnes. si