*iu
ZcMcuAfik£
izdal« okrajoi odDui »ouansticot zvezt deiuvDit, .]udt » irDvviian -	urt
tol« to odgovarja uitdoiik' od boi	odgovorni urednik Stane Suiiai -
Tiska Mariborska tiskarna • Maribora - Naslov ureoin.tvo n uprave .Zasavski tednik'	Trbovlje l. Trg revolucije A 28 (telelon »n - Rafur
o rt podruinici Naroda« banke v Trbovljah 614-1 M9 — Ust zbala vsaki soboto — Letna naročnina <00 din polletna 200 din. tetrtleina too din mesečna 40 din — Posamezne čtevdke to din - Rokotiis' motajo biti v nrednirtvo najkasneje vsak torek dopoldne m dti ne »'a»ami'
Štev. 3?
Trbovlje, dne 8. septembra 1956
Leto. IX.
OBČINSKI PRAZN IK V RADEČAH '
Leta so mimo, spomin je ostal
Jutri bodo v Radečah petič po so marali prečiveti samo zato, prvih dveh žrtev, ki sta morali radodarno začela deliti prve sa vojni zaključili praznovanje ob- ker so mislili, čutili in govorili pod okupatorjev strel, tudi za- dove svobodnim ljudem činskega praznika. Od 1. do 9. po domače-slovensko. Okupator voljo tega, ker sta zanetili pri M lot •	n * h
septembra so se vrstile bogate jim ni dal živeti na svoji grudi.	Radečanih prvo iskro upora.	. h
in zelo dobro obiskane prire- ker je vedel, da se ta živelj ne	Vrnili so se takrat, ko je naša	h	™	j“_
ditve, ki so jih v počastitev bo nikdar in nikolt podredil nje- mlada partizanska armada en-	•	5 , .	?	,	•
tega praznovanja pripravile ra- govemu redu. Morali so v tuji- krat za vselej osvobodila sleher- foir,n	ti.*! xn.„
deške množične organizacije in no. V tujino malone goli brez ni košček naše s krvjo prepoje	p
dritštva.	vsega. Oropali so jih najosnov- ne zemlje. Vrnili so se na raz- Toda danes po tolikih letih st
Čeprav je tega že dokaj let, nejših človečanskih pravic in dejano grudo in tako rekoč iz ^ ljudje tam ob Savi vendarle pa mnogi Radečani še dolgo ne tam v daljni osovraženi deželi nič začeli obnavljati. Niso bili predrugačili podobo svojega kra-bodo pozabili tistih strašnih dni so morali služiti tujcu, da je la-	lahki ti časi. Malone goloroki so	J®- Razvili	so	tiste	vire,	za	ka-
leta 194/. Mnogi so ta čas ohra- že moril in divjal po vsej Fvro-	se zagnal v zemljo in porušene	^.ere	so vedeli,	da	jim	bodo	danili v spominu in kadar nanese pi.	domove in iz nič postavili nove l®3* 'vsakdanji kruh. In ob vsem
pogovor na tisto leto, se marši- Ne,
Ne, tega Radečani ne bodo domove, znovi posejali njive tem . Pisanem dogajanju niso kateri zgrozi ob misli, kaj vse pozabili, kot ne bodo pozabili in zemlja, svobodna zemlja je rnogli ostati brez vsestranske
politične in kulturne dejavnosti. Čeprav še ni tako, kot mnogi Radečani želijo, čeprav jim še manjka tega in onega, pa jim zavest, da se bližajo lepšim časom, radodarno pomaga, da hitreje odstranjujejo vse staro. Tale čas je še vedno čas odrekanja in marsikdaj tudi v Radečah pogodmjajo nad tem ali onim, vendar pa se zavedajo, da si sami ustvarjajo boljši jutrišnji dan, in da je zategadelj potrebno osebne želje podrediti koristim skupnosti. To pa je
ŠTEVILČNO STANJE ČLANSTVA SZDL V NAŠIH OBČ IN AH
Mravlje prednjačijo!
Odkar sta se združila oba okraja, so organizacije SZDL. pridobile 6000 novih člpnov — Trenutno je najmanjše članstvo v občini Brežice — Pobiralci članarine naj bi bili znani politični aktivisti, ki naj bi imeli tesne stike s članstvom — Za prvo polletje pobrane komaj 58 odst.
članarine
OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE RADEČE POŠILJAJO SVOJIM OBČANOM BORBENE POZDRAVE. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RADEČE — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI 0DBVR ZB NOV — OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Vrata Zagrebškega velesejma so se odprla
Sodelujejo tudi zasavska podjetja
Včeraj je bil v Zagrebu slo- skih strojev — SIT iz Trbovelj.
Vsekakor je res, da je le-tem ljudje neradi plačujejo Menda nam ne more biti v	^^ntH^To^a^ie vesno od*>rt Mednarodni za- sevniška kopitarna in mizarska
številčno stanje organizacije članarino. Sodimo, da bi mo- ponos, da je bilo doslej za prvo	tLtn kar nas kot srebški velesejem. Letošnji je- produktivna zadruga.
SZDL v našem okraju v zad- rala vodstva organizacij zauipa- polletje tekočega leta pobranih t	nevremaa- s®118*1* velesejem je še posebno Se pred otvoritvijo sejma smo
njem letu temeljito poraslo. Od. ti to delo sposobnim in znanim komaj 58 odst. vseh članskih	M	P	pomembna gospodarska ma- izvedeli na upravi STT v Tr-
kar sta se združila oba okraja poetičnim aktivistom, ki bi ob prispevkov. To pa je obenem 3	»	...	. nifestacija domačih in tujih bovljah, da bo to podjetje raz-
v skupni trboveljski okraj, so	pdbiranju	članarine	odgovarjali	tudi dokaj zgovoren dokaz, da	v iasu Praznovanja občinske-	podjetij. Na velesejmu sodeluje	stavljalo	letos tol kalne	drobil-
naši aktivisti pridobili nad 6000	na posamezna vprašanja voli v-	vodstva pobiTamju članarine ni-	g& praznika so spet spoznali še	25 tujih držav s 1200 razstav-	ce tipa	IZ-I in IZ-II, ki	se mie-
ljudi v članstvo. Tega uspeha	oev# *j»0	volivcem	omogočilo,	so posvečala potrebne pozorno-	pobliže bogato ustvarjalno moč	ljavci, ki prikazujejo 7000 pro-	0011
ne gre zanikati in nam pove, da bi bili podrobno poučeni o sti.	neštetih društev in organizacij.	n» povrS‘"i *®f°® “j	in
da je vsestranska politična in tekočih zadevah, pobiralci pa Pričakovati je, da bo sedaj v bržkone so bili usveha vsake	ra?dfvUavri ®°~ j*®*	’
druga dejavnost lepo napredo- bi lahko o njihovih težavah In Jesenskih ln zimskih mesecih	• dfluJ^4p,^dl	• “SEt" wKne	transnorterie
vala.	problemih	poročali	na seiah	tudi v tem pogledu drugače.	posamezne nastopajoče skupine	ska podjetja, med njimi Stek-	verižne	strgalne transporterje
Po podatkih, ki jih ima SZDL. je razvidno, da bi bilo v drugem . tromesečju številčno stanje članstva SZDL po posameznih občinah naslednje: v občini Trbovlje, ki ima nekaj nad 11.000 volivcev, je v organizaciji nekaj nad 10.000 prebivalcev, kar znaša 87 odst. Na drugem mestu je občina Hrast, nik, v kateri je 6.559 volivcev, članov pa 5400, kar znaša 82,3 odst. Na tretje mesto se uvršča občina Zagorje z nekaj nad 9 tisoč volivci, ki ima 7893 članov ali 84,6 odst.
Potem si sledijo občina Radeče z 71 odst., Senovo z 50,4 odst., Videm-Krško s 50,2 odst., Sevnica s 43 odst. in Brežice s 40.1 odst.
Treba je poudariti, da so občine v spodnjem delu okraja razmeroma zelo obsežne in da 6o terenske organizacije ubada, jo z mnogimi težkimi problemi. Sodijo pa, da se bo stanje temeljito popravilo v jesenskih in zimskih mesecih, ko bodo dela na poljih v glavnem opravljena in bodo imeli ljudje več časa za sestanke in drugo delo.
Moramo pa opozoriti na nekatere nezdrave pojave, pri katerih greto mnoge terenske in vaške organizacije. Vodstva organizacij so namreč za blagajnike oziroma pobiralce članarine določila ljudi iz vrst članstva. ki nič kaj dobro ne poznajo problemov svojih organizacij, in ki niti ne morejo lju. dem tolmačiti vsega tistega, kar jih zanima. V nekaterih krajih pa so celo primeri, da Pobiralci članarine enostavno Prepu-oti jo to delo svojim otrokom. Povsem razumljivo je. da
Obisk voditelja belgijske socialistične mladine ! v našem okraju
V sredo, 29. avgusta, je obiskal trboveljski okraj general, hi sekretar belgijske socialistič-ne mladine »Mlada garda« ki haj aktivno deluje v področju 'valionske pokrajine.
Gosta je spremljal po našem °kraju član predsedstva CK LMS tov. Rudi Bregar. V programu obiska sl je v Trbovljah ugledal Strojno tovarno, Tovar-hp celuloze in papirja v Vidmu-Krškem, klub mladih zadruini-*®v v Kapelah pri Dobovi, za-u^užni dom- na Bizeljskem in Zadružno posestvo v Sevnici.
Voditelj socialistične mladi-*to Belgije se je predvsem zani.
za vlogo delavske in kmečke mladine v družbenem, poli-“6aem in gosp > lir. življu-ju.
problemih poročali organizacij.
(v) bol; veseli kot kdaj koli prej. lama Hrastnik, tovarna rudar- in nekaj drugih proizvodov.
red 80 leti je pričela obratovati v Trbovljah prva slovenska cementarna, ki pa je v času svojega obstoja doživela velike spremembe. Kakor so bili prvi začetki delovanja te tovarne skromni, se je delovni proces izdelovanja cementa v dolgih letih stalno izboljševal in izpopolnjeval. Vendar tudi današnje prilike po 80 letih zahtevajo spremembo obratovanja oziroma rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne. Od prvotnih lastnikov tovarne in pozneje Trboveljske premo-gokopne družbe, ki je kupila to cementarno, je tovarna po zmagoviti ljudski revoluciji prešla v roke njenih delavcev, ki jo še danes uspešno upravljajo sami.
Cementarna v Trbovljah je v teku svojega obstoja pogosto menjavala svoje zunanje lice in način obratovanja. Da-siravno se je tovarna pogosto dozklavala in	prezida vala,
opremljala z novimi stroji, vendar ni držala koraka z razvojem moderne tehnike, kar se zlasti občutno pozna danes oziroma vsa leta po osvoboditvi, ko je bilo cementa — kruha naših gradbišč vedno premalo. Kapitalisti nekoč niso dovolj skrbeli za to — po naši osvoboditvi pa se je že marsikaj spremenilo. Velike so bile potrebe po cementu, vedno ga je bilo premalo. Le redkokje se je gradilo v vseh povojnih letih, da se ne bi uporabljal trboveljski cement — proga Samac—Sarajevo, av-tostrada, Litostroj, Novi Beograd, hidro centrale na Savi, Drini ln Dravi, tekstilne tovarne v Makedoniji in še na mnogih stotinah drugih objektov — povsod so gradili in zidali s trboveljskim cementom,
LET
irbovelfskeoa cementa
PRVA SLOVENSKA CEMENTARNA, KI PROIZVAJA NAJBOLJŠI CEMENT
V borbi za čim boljšo kvaliteto se proizvaja visokovredni Portland cement
V stalni borbi vsa leta pc osvoboditvi za čim večjo P™" izvotlnjo cementa Je kolektiv cementarne vztrajno delal vsak dan. Vse nedelje in praznike brez pristanka se je MU bitka za izpolnitev proizvodnih nalog tovarne. Proizvodnja je tekla dalje, vaa popravila, ki so bila potrebna pa so se izvršila v tovarni nemoteno sa obratovanje in v ro»
KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE
se ob praznovanju 80-letnice svoje tovarne prav iskreno zahvaljuje vsem odjemalcem trboveljskega cementa in jim obljublja, da bo tudi v bodoče skrbel za redno dobavo svojega izdelka in za kvaliteto priznanega trboveljskega Portland cementa, ki ni poznan in iskan samo širom po naši domovini, temveč tudi izven meja naše države.
kordnem času. Bilo je pomanjkanje raznih rezervnih delov in surovin, ki jih je bilo treba uvažati, a delo je teklo brez prestanka. Vsa leta se je ta kolektiv uporno boril in tudi premagal vse težave.
Letos poteka že šest let, ko delavci sami gospodarijo in upravljajo tovarno. Kvaliteta cementa se stalno izboljšuje in tovarna je že pred šestimi leti dosegla predvojno kakovost cementa. Ne samo doma. tudi izven meja naše domovine je zaslovela trboveljska cementarna s svojo kvalitetno robo, kar je njenemu kolektivu lahko samo v ponos. Toda pot do uspeha ni bila lahka, saj so po vojni v tUvarni pogosto manjkali nadomestni deli za stroje, ki so bili nujno potrebni, in to v dobri izdelavi, da je bilo mogoče proizvajati res dober cement. V tej neprestani borbi je tovarniško vodstvo uspelo skupno s kolektivom, ki mnogokrat tudi na račun svojih prejemkov ni varčeval z napori, da obdrži sloves trboveljskega cementa.
Danes se je proizvodnja cementa širom po državi razmahnila ln je na trgu dovolj cementa, vendar pa potrošniki zahtevajo skoraj največkrat visokovredni trboveljski Portland cement. To je razumljivo, kajti kdor je začel .graditi s trboveljskim cementom, ga bo vedno rad uporabljal. Po vsej državi si ta cement s svojo kvaliteto osvaja tržišča. Pa ne samo pri nas, temveč tudi izven naše države. S predvideno rekonstrukcijo tovarne pa bo v bodoče še v večji meri mogoče zadovoljiti potrebe po tem gradivu. Kolektiv tovarne bo tudi v bodoče na čelu s svojimi strokovnjaki in z direktorjem Venceljem Miklavčičem nesebično prenašal svoje strokovno znanje za mlajše delavce, ki se že uspešno uveljavljajo v svojem poklicu.
Kakor že rečeno — glavna naloga celotnega kolektiva cementarni ob njeni 80-letnici bo zastaviti vse sile za modernizacijo tovarne, s čimer bodo ustvarjeni vsi pogoji za proizvodnjo res odlične kvalitete cementa in za pocenitev proizvodnje.
Ob lepem jubileju prve slovenske tovarne cementa se številnim čestitkam ostalih pridružuje tudi uredništvo in uprava »Zasavskega tednika!, V Trbovljah.
Franc Lesltošek-Luha
no obiska v Stroini tovarni v Trbovljah
Strojno tovarno v Trbovljah je pretekli petek zjutraj obiskal član Zveznega izvršnega sveta Franc Le&košek-Luka in se ves dan zadržal v razgovorih z vodilnimi predstavniki podjetja, okraja in mesta. Pri teh razgovorih so bili poleg predstavnikov Strojne tovarne navzoči tudi predsednik OLO Trbovlje Martin Gosak, predsednik občinskega LO Trbovlje Lojze Dular in direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik Alojz Ribič.
Po Strojni tovarni sta uglednega gosta spremljala predsednik delavskega sveta tovarne Herman Kolar in direktor Franc Slapnik.
Tovariš Leskošek se je zelo pohvalno izrazil 0 ureditvi tovarne, o tehnološkem procesu, o redu in disciplini in o kva-! iteti tovarniških izdelkov. Čestital je delovnemu kolektivu ln mu želel še v bodoče velikih uspehov. Dal je celo vrsto pobud za nadaljnji razvoj tovarne in za vzgojo strokovnega kadra. Med drugim je predlagal, naj se čimprej s predstavniki mesta Trbovlje-pripravi vse potrebno za odstranitev tako imenovane »stare glažute«, ki prav gotovo ni v ponos Trbovljam in tudi ovira nadaljnji razvoj tovarne, ki potrebuje veliko prostora.
Strojna tovarna v Trbovljah ne sme zamuditi razvojnih mož. nosti, kj jih ji nudi njena lokacija in rudarska tradicija. Potreba po nadaljnji mehanizaciji rudnikov v Jugoslaviji je iz dneva v dan večja. Izdelki, ki se kot prototip izdelajo v tovarni, naj se prej preizkusijo v rudniku in šele po uspelem poizkusu naj se v tovarni zastavi prva serija. Tovarna ima pri tem posebno veliko prednost, ker ima v svoji neposredni bližini rudnik. Pii prototipih in pri uvajanju novih proizvodov je potrebno sodelovanje med rudniškimi in tovarniškimi strokovnjaki. Tovariš Leskošek je ponovno poudaril, da rudnik Trbovlje-Hrastniik lahko pri tem pionirskem in pomembnem delu veliko pomaga.
Nadalje se je tovariš Leskošek zanimal, kako stoji tovarna s strokovnim kadrom, pri če. mer je poudarjal, da je napredek strokovnega kadra neogibno potreben in da je zato treba temu vprašanju posvetiti le posebno skrb. Zanimal se je, kakšno je stanje v tovarniški Industriji kovinarski šoli.' Ko mu predstavniki podjetja pojasnili. da ima tovarna danes v 'tej šoli 150 učencev, da pa Ima težave s šolskimi prostori. Je obljubil vsestransko podporo za rešitev tega vprašanja, ker bi tovarna lahko potem zaposlila še večje število učencev.
S tem y zvezi je tov. Leskošek omenil, da je trebe ljudem v Trbovljah jasno povedati, da mesto Trbovlje za daljše razdobje nima večjih industrijskih perspektiv .g Strojna tovarna se bo sicer v naslednjem desetletju še povečala, v njej bo zaposleno Se nekaj stotin delavcev in uslužbencev, rekonstruirala in modernizirala se bo trboveljska cementarna, ki pa M bo
vinarske šole se bo na novo ustanovila na predlog rudnika v kraju nadzorniška rudarska šola,edina te vrste v Sloveniji. Tovariš Leskošek je ta predlog pozdravil in tudi zagotovil vsestransko podporo, ker je v Tr-...	.	, bovljah najstarejša rudarska
, znatn^a poveča*1}3 tradicija in se poleg tega tukaj dotoka delovne sile. Ustanovi- razvija modema strojna tovar-lo se bo nekaj novih obrtniških na> proizvaja v glavnem ru-
delavnic, razširila in povečala se bodo že obstoječa manjša industrijska podjetja — to pa j« v Trbovljah v glavnem vse, kar se da v bodoče napraviti. Ravno zatoI pa mora biti skrb mestne občine v Trbovljah in vseh gospodarskih in političnih voditeljev, da zagotovi dovolj veliko kapaciteto strokovnih šol, da bodo v tej dolini imeK vsi mladi ljudje možnost izučiti se kakšnega poklica. Ce bo že v nadaljnji perspektivi ta ala oni zapustil Trbovlje, naj jih zapusti kot kvalificiran delavec. Poleg povečanja Industrijske ko-
drsko mehanizacijo, piri čemer bodo gojenci te šole lahko zelo veliko pridobili.
Ob koncu se je tovariš Leskošek izredno pohvalno izrazil o ureditvi in napredku samega mesta Trbovlje in mu želel, naj se še v bodoče tako krepko razvija.
Ob 16. usri se je član Zveznega izvršnega sveta Franc Le-
skošek-Luka skupno z direktorjem rudnika tov. Ribičem odpeljal na Dol pri’ Hrastniku, kjer odpirajo nov rudniški obrat.
Prenatrpani dnevni re
in premajhna povezava z državljani, največja ovira za še boljše in smotrnejše delovanje Zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora — Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja se sploh še ni sešla
Sicer ob dosedanjih devetih če ne bi napisali, da so »ne« sejah Zbora proizvajalcev naše- izrekli samo tedaj, kadar so ga okraja še ni moč dati neke spoznali, da bi bila pritrditev k dokončne ocene ali analize, kakšnemu sklepu škodljiva za Lahko pa ugotovimo nekaj bi- koristi naše skupnosti, stvenih stvari, ki kažejo uspehe ' c« nekoliko pogledamo dnev- izjave.
In pomanjkljivosti delovanja ne rede posameznih zasedanj, Čutiti pa je odbornikov,	bi že površen opazovalec moral povezavo
Sestav teea važnega oraana uloviti. da so tl sila prenatr- organizf -> “ smo 'izbraj3—°lahko ***• To potrjujejo malone vse novami ljudi, ki zelo dobro se]e'Jba,jbolj. govorno pa dnev-
docela upravičeno zavrnili. Ce pa bi bili na zasedanjih prisotni tovariši iz teh podjetij in obrazložili probleme svoje tovarne. bi odborniki bržčas dali
tudi premajhno zbora z družbenimi organizacijami in drugimi usta-
bi>'rekl?a—^iudi^k^zelo dobro šeje, najbolj zgovorno pa dnev- In končno najvažnejše:	od-
bi reku ljudi, ki zelo oodto ^ rgd 4	. Takrat mora- bormki zbora proizvajalcev so
, F°	U odborniki obravnavah kar 18 sicer dokaj redno obiskovali se-
zadev. In ena je bila važnejša le oziroma zasedanja delavskih
Povsem razumljivo svetov naših podjetij in ondi
KORISTNO POSVETOVANJE 0 DRUŽBENEM UPRAV LJANJU
Še več takih posvetovanj
darska vprašanja, saj so malone vsi v proizvodnji, kjer se ,
vsakodnevno srečujejo z nešte- da ^ ifio tega poraja konstruktivno pomagali z na-
vprašanje, ali so na tej	seji, ki	sveti	in pojasnili. Toda kaj	pa
da	Pali	je’ mimogrede rečeno,	trajala	zbori	volivcev? Odborniki	bi
udarno izreči svoj	pet ur, utegnili odborniki kon-	morali končno le poročati	ti-
Jim liriviv-u,	struktivno in preudarno	oSvet-	stlm.	ki so iih za to važno
liti vsako posamezno točko. Pa čeprav, kot rečeno, odborniki
»ne«. No, delali bi
stim, ki so jih za to važno poslanstvo izbrali. Torej: odborniki bi morali od delavcev pri-
Pred dnevi je bilo v Trbovljah posvetovanje članov okrajne komisije za družbeno upravljanje. predsednikov in tajnikov svetov okrajnega ljudskega odbora ter tajnikov občinskih ljudskih odborov. Na dnevnem
zanašali le na pomoč od drugod Najboljše bi bilo, da bi organ' družbenega upravljanja sami vprašali za svet, kadar česan ne vedo. Vipji orgni pa naj bi jim posredovali problematiko s tega ali onega področja v infor-
dobro poznajo probleme celot- čakovati kakšne predloge m nega okraja. In računajmo že, napotke! Te pa je moč dobiti le da vsi odborniki niso niti pose- na zborih volivcev. Zal je bilo gli v razpravo. Navzlic temu pa le-teh zelo malo Menda le vt sodimo, da se mnogi niso mo- šestih, sedmih podjetjih. Sicer gli dovolj poglobiti v vsako po- je tudi to opravičljivo, saj je samezno točko.	znano, da opravljajo odborniki
Nič ni čudnega, če so	odbor-	zbora proizvajalcev še kopico
niki že ta dejstva sami	ugoto-	drugih važnih funkcij- in ne-
^ WL.lllaifl	,,,	vili in so celo predlagali, naj bi	kako niso prišli do tega opra-
da tudi okrajno posvetovanje	ni	MU dnevni redi krajši,	čeprav	vila. Toda, kot rečeno, je treba
bflo Sdnto	F Seti™ bi « zategadelj morali večkrat, pribiti d« hn d?ln Zbornikov
’__ __ ___	sniti.
nje, naj bi tak zbor imele tudi agrarne občine. Na koncu so sprejeli sklep, da bodo taka posvetovanja tudi po občinah in
redu je bila razprava o vpraša- mati vnem pomenu. Tako naj na n ju ljudskih odborov ln njih©- primer svet za gospodarstvo vih svetov ter organov družbe- okrajnega ljudskega odbora sre-nega upravljanja. V izvlečku znani svet za gospodarstvo ob-objavljamo nekaj važnih misli čine s problemi, o katerih je s tega posvetovanja.	razpravljal, da. bi ga tako izpod-
OSEBNA. NE PAPIRNATA budd k temu, da bi tudi sam
POVEZAVA
Na posvetovanju so ugotovili, da so sveti okrajnega ljudskega odbora povezani z občinskimi
začel razmišljati o teh vprašanjih. Nekaj podobnega je že napravil »vet za notranje zadeve, ki je vse občine seznanil s pro-
svet za gospodarstvo Pri OIX)
Poudarili »o, da bi bilo zelo koristno, če bi člani okrajnih svetov obiskovali seje svatov občinskega ljudskega odbora, kjer bi se lahko seznanjali s problemi • tega ali onega pod. ročja našega družbenega življenja. Prav tako bi bilo priporočljivo, da bi člani občinskega ljudskega odbora obiskovali se-stanke organov upravljanj« in ae
je o zaključkih razprave seznanil vse občinske ljudske odbore oziroma njihove »vete. POTREBNA JE TUDI VEČJA POVEZANOST MED LJUDSKIMI ODBORI IN SVETI Vsi sveti brez razlike bi morali vsaj enkrat na leto poročati
Otvoritev nove ambulante na Dolu
Minulo soboto je bilo na Dolu pri Hrastniku majhna sloves, nost: Dolani so dobili ta dan novo ambulanto. Ambulanto, ki so si io že dolgo želeli in ki pomeni za njih dragocen prihranek časa in dolgo pot v Hrastnik.
Na skromni slovesnosti so s® zbrali številni prebivalci Dola, zastopniki oblasti in množičnih organizacij tet upravnic nove ambulante.
Ambulanta Je našla svoje prostore v bivših uradih občine Dol. Ker je na Dolu nad 1500 zavarovancev in njihovih svojcev, ho nova ambulanta lep pri-
Drugo, kar menda ne more ostati dlje brez zlih posledic, je to, da je povezava med odborniki zbora in državljani zelo pomanjkljiva. Doslej je bilo malo primerov, da bi zasedanjem prisostvovali državljani in se pobliže sejmanili z njegovim delom.
da bc delo odbornikov dosti boljše in smotrnejše tedaj, ko bodo začeli o stvareh razpravljati tudi s svojimi volivci.
Doslej se komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja še sploh ni sešla. Torej gre za institucijo, ki je najbolj poklicana skrbeti za uspešno sodelovanje med zborom proizvajalcev in organi delavskega
Samo primer: zbor je izmed samoupravljanja. Potemtakem 25 predlogov in prošenj gospo- niti ni čudno, če odborniki zbo-darskih organizacij ugodno re- ra niso- utegnili dati nobenega šii le 17 zadev Ostalih sedem nasveta ali priporočila v pogle-— šlo je za izdajo poroštvenih du organizaciie dela delavskih izjav _ zavrnil, V vseh teh svetov in drugih samoupravnih sedmih primerih odborniki si- organov.
cer niso imeli zadostnih doku- Vse te pomanjkljivosti so od-
mentacij, in so torej prošnje
sredno seznanjali z njihovimi problemi. Taka povezanost med okrajnimi ln občinskimi sveti b| bila vsekakor koristnejši kot pa papirnate, ki ni tako neposredna in seveda tudi ne učinkovita.
Nekateri tovariši so na posvetovanju poudarili, da taki oseb-
Dol in okolica se bosta kmalu razvila v nemajhno industrijsko pomoček vseh ondotnih krajev, področje, saj je znano, da ondi
. ..	___ ... . .	,, _	-___ , Ambulanta pa je bila potreb- že več mesecev odpirajo nov
2?2£ STrOSS£ TSR& na še i* drugih važnih razlogov, jamski obrat.	iv)
borniki že sami ugotovili in dali nasvete, kako jih odstraniti. In zategadelj lahko prčaku-jemo, da se bo z odstranitvijo teh napak že v bližnji bodočnosti delo tega važnega organa izboljšalo, kar bo končno v splošno korist vsega okraja. iv)
področja. Ljudski odbori bi mota H razpravljati o teh poročilih in »vzeti jaano »tališče. Sploh bt morali ljudski odbori naka.
zovati neko orientacijo v dela svetov in organov družbenega upravljanja, kar pa doslej še ni bil primer. Ljudski odbori bi prav tako morali imeti p regled
VELIKA MLADINSKA MANIFESTACIJA — USPELE TEKME KOSCEV
Prvo praznovanje aktivov mladih zadružnikov
V nedeljo so se že v zgodnjih zbrali mladinci in mladinke na pravili. Vneto ae zanlmtjo za jutranjih urah zbirali mladinci Črncu, kjei go bili objavljeni vse kmetijske veje, urejujejo z
in mladinke članice aktivov
občinskimi sveti na eni strani ter med občinskimi sveti in organi družbenega upravljanja delata težave dve oviri, in sicer prvič to. da »o člani svetov na svojih službenih mestih preza-
nov družbenega upravljanja. Od časa do časa bi tudi morali izdelati analizo o delu organov družbenega upravljanja in na podlagi svojih ugotovitev napraviti ustrezne sklepe. Na tem
poslenl, drugič pa pomanjkanje področju Je še vedno široka finančnih sredstev. To dvoje ledina, v katero plug še ni žabo trebg n« neki način rešiti, oral.
ni povezanost; med okrajnimi in nad sklepi in odločitvami orga- mladih zadružnikov, pred po-—*-*—* —ri ~ »' *—’-----------------J—"--------- " ' ~ ' djetjem »Agroservis« v Breži-
cah. Z okrašenimi vozovi in traktorji, na katerih so prikazovali sodobno kmetovanje, so mladi ljudje krenili skozi mesto do parka, od tam pa v Črne.
Na zadružnem travniku je sledila tekma koscev, katere se je udeležilo pet ekip aktivov mladih zadružnikov. Na tekmovanju so bili doseženi sledeči uspehi: prvo mesto si je osvojila ekipo mladih zadružnikov iz Brežic s 383 točkami, drugo Pišoče s 330 točkami, tretje Šentjanž s 324 točkami. Posamezniki so pa dosegli: l. mesto Drago Gerjevič (Brežice)- .s 136 točkami, 2. mesto Jože Deržič (Brežice) s 129 točkami, 3. mesto pa Franc Zgalin (Pišece) Prve tri ekipe so dobile v nagrado sodobne kmetijske pripomočke, posamezniki pa denarna darila.
kajti od tak« osebne povezanosti lahko veliko pričakujemo.
NE DIKTIRATI, AMPAK POMAGATI IN SVETOVATI Val udeleženci posvetovanja so bik enotni v tem, da v odno-
8e VEC takih
POSVETOVANJ
Udeleženci posvetovanja so poudarili, da je imenovanje članov svetov treba prepustiti ljudskemu odboru. Ce bi šli na
tekmovalni uspehi koscev, nato zvezo zadružnic vrtove in tople pa je sekretar aktivov mladih grede, urejujejo nadalje razna zadružnikov pri OZZ, tov, Bogo- poizkusna gnojišča, razen tega vič odprl zborovanje, ki so se pa delajo tudi za kulturen dvig ga udeležili tudi predsednik mladine na vasi. Ee sedtj pobi-OZZ Trbovlje, tov. Tone Zupan- rajo priglasitve za obisk kme-čič, sekretar OO LMS Trbovlje, tijskih nadaljevalnih šol, ki se tov, Franc Šetinc, predsednik bodo začele jeseni. V teh šolah brežiške občine tov. Kolenc m se bodo v zimskih mesecih iz-drugl. Zbranim mladinkam in - jjopolnjevall' v kmetijstvu, tako mladincem ata govorila In če- da bodo lahko kot bodoči kme-stltala k doseženim uspehom tovalei dobro gospodarili in ob-tov. Zupančič ln tov. Šetinc. Na- delovali zemljo po sodobnih to je sledil kulturni spored, ki načelih.
sih med okrajnimi in občinski- »totem delegiranja članov »ve-
rni »veti ter organi družbenega upravljanja ne »me biti neke hierarhične podložno«*'.. Tudi vsiljiva pomoč nižjim organom družbenega upravljanja bi bila ovira za njihovo samoetojno delo, ker bi ob taki pomoči izgubljali iniciativo in bi ae vedno
tov. bi to ne bili več »veti ljudskega odbora, temveč »veti delegiran cev, ki bi zastopali ko. risbi tistih podjetij ali ustanov, ki bi jih odposlali; ne p» korist celotne skupnosti.
Ko so razpravljali o zboru proizvajalcev, so izrazili mne-
so ga pripravili aktivi sami. Presenetili so navzoče mladinci ln mladinke 'aktiva mladih zadružnikov iz Šentjanža, ki so nadvse lepo izvedli folklorne točke.
Mladina, ki se je udeležila tega zborovanja in tekme, bo doma lahko s ponosom pripovedovala o tej veliki prireditvi in navdušila še ostale mladince in mladinke za delo v akti-
Te prve tovrstne prireditve vih mladih zadružnikov. Vsi so se udeležili člani aktivov aktivi bodo začeto delo nada-mladih zadružnikov iz Radeč, 'Ijevall, tako da bodo šU prihod-Sevnice, Šentjanža, Brežic, Pi- nje leto na zbor še z večjim ve-šec, Dobove in Kapel. V krat- seljem in ponosom, ker bodo kam času obstoja' te ©rganizacl- lahko dokazali, da so v enem
Ob dveh popoldne »o se spet Je so njeni člani že precej ne- letu mnogo napredovali. -a
Franc Šetinc:
V belgijskem rudniku
Obiskali smo rudnik W«rtoter
Dlstrfct de Pleron v bliifaM Lie-ga. Pri vhod« v rudnik sta nas sprejela glavni Inženir in profesionalni - sindikalni funkcionar. Prvi nas je povabil v majhno prisamo, kjer smo se morali podpisati v debelo knjigo, ne da bi nam povedali, za kaj pravzaprav gre. Slutili pa smo, da smo se podpisali, da gremo v rudnik na lastno odgovornost. V kopalnici smo dobili delovne obleke, v prostoru poleg nje pa še čelade in svetilke. Tako oboroženi »mo se postavili v pozor pred fotoreporterja. Upam, da te posnetek uspal, kajti ta slika bo edinstvena v mojem spominskem albumu ...
Ko smo nekoliko podobni Marsovcem stopali prod glav-, netnu jašku. Je bilo marsikomu tesno prt srcu. Ne toliko »radi globine, v katero smo se spustili, kakor zaradi vtisa, ki ga ie napravila na nas strašna ne, sreča v rudniku Mareinelle. Borzna, sem si mislil, če Ima tudi ta rudnik tako slabe tehnične naprave? Pred očmi so mi vstajali prizori iz rudnika Mareinelle. ki »mo jih prejšnje dni gledali na televizijskem sprejemniku: presunljivi Izrazi na obrazih preživelih rudarjev, groza v očeh svojcev ponesre-
čeni* ln žalosten sprevod prvih marctnell«4cth žrtev...
Na dno rudnika so nas spremljali inženir, neki delničar in dva mlada rudarja. Spotoma so nam povedali, da znaša dnevna kapaciteta rudnika okrog 1400 ton premoga. Rudnik zaposluje 1600 delavcev, od tega 40 K Italijanov, 40 % Belgijcev ln 20 •/• ostalih inozemcev. Nekdo nam je pravil, da J« v rudniku tudi nekaj Jugoslovanov, toda natančno ni tega vedel nihče. Ne* katar! rudarji pa so nam zaupno povedali, da uradne številko p odnosu med inozemskimi in domačimi rudarji ne držijo. Po njihovem mnenju je v rudniku najmani 60 % Italija, nov. kar pa lastniki rudnika namerno prikrivajo.
Prispeli »mo na horizont 750 metrov. Ko »mo napravili nekaj korakov po rovu, smo »vohali konj«. Zakaj v mehaniziranem rudniku potrebujejo konj«, nam ni»o povedali. V rovu smo videli tudi nekaj belih miši. V glavnem rovu, pa tudi pozneje v stranskih ln odkopnih rovih nismo nikjer videli lesenih opornikov. Povsod uporabljajo jeklene opornika, ki v belgijskih rudnikih še posebej pocenijo proizvodnjo, ker Itn« Belgija zelo malo gozdov.
Glavnega rov« ni in ni hotelo biti konec. Ns naše vprašnje, kako dolgi so vsi rovi skupaj, smo dobHi odgovor, da znaša dolžina vseh. rovov v rudniku 100 kilometrov. Vtem pa smo, prispeli do prvih kopačev, ki so govorili italijansko. Ko so zvedeli, da »mo njihovi sosedje, so nam veselo stresali roke.
Vprašali smo jih, če so zadovoljni z zaslužkom. Nekje zu. n«j smo izvedeli, da zasluži kopač od 7 do 8 tisoč belgijskih frankov na mesec. Ko srn© jim sedal' to povedali, so se nasmehnili: »Kje po...«
Kopači v resnici zaslužijo okrog 6 tisoč frankov. Zelo redki so primeri, da plača kopača dosega 7 tisoč frankov. Nal vodič v Anversu, ki Je predmetni učitelj na osnovni šoli, pa zasluži 10 tl»oč frankov. Razmer-
je med plačami kopačev in učiteljev* je torej ravno obratno kot pri nss. Zaradi tega rudarji v belgijskih rudnikih niso zadovoljni z zaslužkom. Grki, ki so zapustili rudnike ln ae vračali v domovino, so nam v vlaku pravili, da ne odhajajo samo »radi nesreče v rudniku Mar činel, le, ampak tudi zaradi slabih plač. Rudar, id Je sedel v kupeju nasproti mene, je pripovedoval. da mu je zdravnik predpisal, da mora vsak dan pojesti 200 g mesa, česar sd p« ni mogel privoščiti. Čeprav Je bil 8 mesecev v rudniku, ni zaslužil toliko, da bi sl lahko plačal vlak v domovino. Moral je pisati staršem, da ao mu poslali denar.
Nekoč ml j« nekdo rekel: »Delo rudarja boj šele pravilno centi, ko boš globoko v jami
Liege — Plače SL Lombert
od blizu gledal kopača, kako ko krt rije pod zemljo...« Ko mi Je udarila dnevna svetloba v oči in ko sem spet vdihaval sveži zrak, sem sam pri sebi pritrdil tem besedam. Pod zemljo smo bili komaj štiri ure, pa »e nam je že zdelo, da je bilo to nekaj nenavadnega v našem življenju. Štiri ure pa se kajpak ne dajo primerjati s tridesetimi leti, ki jih rudar prebije pod zemljo...
Zunaj smo si ogledali še separacijo. briketamo in druge zanimivosti rudnika. Zanimivo je, da tudi na separaciji nismo videli žensk. Le-te so zaposlene v rudniku samo kot čistilke in pa seveda v pisarni.
Inženirja, ki nas Je vodil, smo vprašali, kolikšen je povprečen odstotek rudarjev v bolniškem stenju. Odgovoril je, da znaša okrog 11 odet. Ko smo mu povedali, d* znaša odstotek delavcev — bolnikov v trboveljskem rudniku okrog 5 od*t., se je začudil. Za horizont, v katerem smo bili ml, ne bi mogli reči, da ie v njem slaba tehnična oprema ln zaščita dela. Odstotek delavcev v bolniškem stenju, med katerimi »o seveda tudi rudarji, ki so so ponesrečili Pfi delu, Pa nam je vsiljeval misel, da so višji horizonti starejši ir potemtakem tudi* s slabšo tehn-čno opremo, Gostitelji »o nas po vsem tem, kar se je pisalo o belgijskih rudnikih ob nesreči v rudniku Marci-nelle, prav gotovo peljali v najboljši rudnik ln seveda tudi
na najmodernejši horizont...
V Liegu smo bolj kot kje drugje čutili, da je to mesto proletariata. Zaradi tega smo se med temi ljudmi počutili vse drugače kot v ostalih mestih Belgije. Ko smo se v neki veliki trgovski hiši sprehajali od oddelka do oddelka, nam je trgovski pomočnik, ki se j« za hip odtrgal od svojega oddelka, vsem po vrsti segel v roke. Ljudje so na vsakem koraku izražali simpatije do Jugoslavije, ki jo poznajo, če že ne drugače, v zvezi s Titom. Marsikdo »e kaj hitro zmoti, ko reče, da je n. pr. Praga glavno mesto Jugoslavije, toda nikogar nismo srečali, ki ne bi vedel za Tita.
Po obisku rudnika smo obiskali še tako imenovano »Kooperacijo«, neke vrste potrošniško zadrugo, ki vključuje okrog 60.000 družin Diega in okolice. V poslovalnicah te kooperacije prodajajo živila in industrijsko blago za 3 do 6 odst. ceneje kot v zasebnih trgovinah. Kooperacij« ima tudi svoje gostilniške lokale, nadalje družabne prostore, kjer ee lahko shajajo člani socialistične stranke ter prirejajo igre in razne druge zabave itd. Take kooperacije, ki ao zelo podobne našim predvojnim kon-sumom, imajo seveda tudi kato--liki, le da imajo te kooperacije manj članov. V Belgiji je pravzaprav vse politično pobarvane: trgovine, hoteli, klubi, igrišča, šole in ne vem kaj še vse. V Diegu pa seveda vleče vse bolj na rdeče...
Stran 3
P A
stalno pošto. Mogoče bodo z željo uspeli. — Np Gradišču pa iihajo težave s prostori za šolo.
leto dni, ali še več, pri starem. Vaščani so bili pripravljeni sodelovati oziroma pomagati z
Obč na Radeče ima bogato zgodovino
/;
Tam, kjer se odpre soteska, skozi katero se v globoki, ozki strugi prebija Sava mimo črnih revirjev, leži ob njenem desnem bregu prijazno mesto Radeče Razvaline nad mestom pričajo, da je to mestece staro in je v svojem življenju že marsikaj videlo in doživelo. V časih, ko je nad našimi pokrajinami vladal še rimski orel. se je to mestece imenovalo »Pretorium Latovirocum«. Skozi Radeče je tekla cesta, ki je vezala nekdanje mogočne rimske trdnjave; cestni most preko Savinje v Zidanem moštu stoji še danes na temeljih, ki so jih postavili Rimljani.
Veliko vlogo pa so igrale Radeče tedaj in tudi pozneje v prometu po reki Savi. Radeče so bile tiste čase veliko pristanišče in so v tisti dobi odigravale veliko vlogo vse do ta-X/ krat, ko je rečno plovbo leta 1868 izpodrinila železnica. Zadnja ladja, ki je plavala po Šavif^se je's tovorom vred potopila kot opomin rednim brodarjem, da so njihovi časi ■minili.
V	dobi fevdalizma so bile Radeče in velik del današnje nove občine last radeških gospodov, ki so domovali v utrjenem gradu nad trgom in bili podložni mogočnim celjskim grofom. Radečani so v starih časih živeli v blaginji; to izpričujejo utrjeni plemiški gradovi in pristave, kakor današnji Zebnik in Svibno, kjer so imeli Ostrovrharji- svoje utrjeno gnezdo na nepristopni pečini v Svibnem,
V	preteklih časih so se prebivalci Radeč in področja današnje občine ukvarjali s trgovino, prometom, obrtjo in poljedelstvom. Z ustavitvij o plovbe po Savi pa so dohodki prometa prenehali. Od takrat so se prebivalci Radeč in okolice največ ukvarjali z obrtjo in poljedelstvom. Tako je občina Radeče navzlic napredku in industrializaciji naših krajev ohranila pretežno agrarni značaj, izvzemši mesto Radeče. V Radečah je danes industrija papirja, industrija gradbenega materiala in tovarna »Peta«, ostalo pa je obrtna dejavnost. Med., drugim je v kraju najstarejša tdvarna Papirnica, ki je stara že preko 200 let.
Hotemež — Dom vzgoje novega človeka
V Hotemeškem domu je da- cencija in je bil nato v tem nes velika sprememba. Tu je gradu nunski samostan. Toda sedaj vzgajališče mladih ljudi. Nemci, ki so prišli v naše kra-Drugače je bilo nekdaj. Kmalu je, so nune pregnali, vendar je po prvi svetovni vojni je raz- posestvo pod nemško okupacij-padlo veliko posestvo na Hote- sko upravo propadalo in $c uni-mežu, ki je bilo last družne čevalo.
Starc. Neva doba, ki se je porajala, ni več dovoljevala takim zemljiškim gospodom tistega razkošnega, potratnega živi j e-nja, ki so ga imeli nekoč, in
Spomeniki dveh, ki sta prva vžgala plamen upora
OB
tinHiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PRAZNIČNIH
DNEH
!Wiiffli!iiiiiiiiniiiuiHiiiiiiiiumBniinniiiiiHHi!inniuiiUi
v Radečah Avto-moto društvo, Športno društvo, TVD »Partizan« Radeče, VPD, Papirnica in Podkum — vsi pogoji so dani za ustanovitev telovadnega društva v Zidanem mostu in v Loki. Tudi Društvo prijateljev mladine dobro deluje. Kmetijski proizvajalci so vključeni v 4 kmetijskih zadrugah, in sicer: Radeče, Loka, Podkum in Dole pri Litiji. V Loki obstaja tudi aktiv žena-zadružnic, v Radečah pa aktiv mladih zadružnikov. Prav tako je delavna mladinska organizacija, Zveza borcev, Združenje rezervnih oficirjev, invalidska organizacija, Društvo upokojencev, Rdeči križ itd.
V dvanajstih svetih občinskega ljudskega odbora je 11 žena ali 8,8 %. — Na zborih volivcev obravnavajo vo-
Doslej je bila šola v privatni hiši, vendar je njen lastnik dal odpoved. Ker ni drugih primernih prostorov za šolo oziroma za pripravo novih- šolskih prostorov, bo moralo ostati še
gradbenim lesom, prostovoljnim delom in podobnim. Taka šola bi stala okrog 3 milijone dinarjev. Toda v Ljubljani so rekli, da mora biti šola tipizirana — ta pa stane 22 milijonov...
Nova zadružna mlekarna v Radečah
V nekdanjem plemiškem gra. du, pozneje nunskem samostanu, so pred leti ustanovili Za-defelctno mladino. Od takrat so se razmere na tem oo-
tako so taka posestva drug za sesj-vu temeljito spremenile. Podžgi™ propadala. NajVočjeple- ložaj pred desetimi leti to da_
miško posestvo,, ki je malo okrnjeno ohranjeno še danes
nes je kot noč in dan. Tako stoji dane® na poti iz Radeč proti
izvzemu gozdove, ki so Pr®šli Zagrebu, kakih deset minut iz, v splošno ljudsko last je bilo j^adeč. dom. v katerem vzgaja-posestvo rodbine Gutmanstahl- jo novega človeka. Dom je zapor brez žic in zaščitnih zidov. Ta dom je edini te vrste v Sloveniji.. Življenje v njem Je prijetno — nikjer ni pregradnih žic m zidov ali uniformiranega človeka.’ To je res dom prevzgoje v novega človeka. Vsa vzgoja in delo y tem domu temelji na pravilnih psiholoških odnosih do njegovih rejencev in urejenem delovnem procesu. Mnogi gojenci, ki pridejo v ta dom, se vzgoje in izuče nove. ga poklica. Vsak si lahko izbere poklic, ki ga veseli. Gojenci imaio na razpolago moderno
Delovnemu udstvu občine Radeče!
V septembrskih dneh leta 1941 je pričel fašistični okupator po predhodno zasnovanem načrtu izvajati enega svojih naj gnusne jših zločinov nad našim delovnim ljudstvom, namreč izselitev velike večine slovenskega prebivalstva tukajšnjega območja v tujino. .
Ta zločin, ki je do skrajnosti zaostril odpor slehernega poštenega človeka, je terjal v teh dneh dvoje plemenitih življenj: MARJANA NEMCA in MILANA KOSA.
Po štiriletni krvavi borbi za osvoboditev so se ravno v istih dneh leta 1945 vračali naši izseljenci v svoje porušene domove, tako da se jih je na dan 8. septembra 1945 vrnilo preko 1500 — zato štejemo te dogodke kot najpomembnejše v zgodovini odpora in borbe mesta Radeč in okolice.
Na osnovi navedenega je Občinski ljudski odbor Radeče j| sprejel s posebnim odlokom 8. september kot praznik mesta Radeč in okolice, katerega praznujemo letošnje leto že petič.
Praznovanje tega pomembnega dne mora biti iz leta v leto živ prikaz vsestranskega družbenega napredka našega območja, poglabljanja demokratičnosti in socialističnih odnosov naše družbe.
SZDL kot edina vsemnožična politična organizacija mora biti z močno oporo v organizaciji ŽK tista osnova družbenega dogajanja, ki bo dajala politični, socialistični in materialni dvig našemu delovnemu človeku.
Prepričan sem, da se naši delovni kolektivi, delovni kmetje in ljudska inteligenca v polni meri zavedajo svojega poslanstva — saj so to že dokazali in še v povečani meri dokazujejo s svojimi uspehi, ko iz'leta v leto dosegajo vse lepše rezultate v nenehni borbi za dvig proizvodnosti in kulturnosti tukajšnjega območja.
Ob petem občinskem prazniku izrekam v Svojem kot v imenu celotnega občinskega odbora vsem delovnim ljudem občine Radeče iskrene čestitke k doseženim uspehom — dragitp. gostom, ki bodo v teh dneh obiskali naše malo ob- j savst-o	na' iskreno dobrodošlico!	1
Predsednik Občinskega LO Radeče: Ferdi Miler	-j
‘ 1
Z mlekom so bile v trboveljskem okraju vsa povojna leta vedno težave. Zaradi raztresenosti kmečkih krajev in razdalj od revirskih centrov ni in ni bilo doslej mogoče urediti odkupa mleka. Zadružna mlekarna, v Brežicah je predaleč, prav tako Izlake. Tako je bilo sedaj na zadnji seji OLO Trbovlje s posebno odločbo sklenjeno, da
se v Radečah ustanovi, zadružna mlekarna. Zbiralnica je *že pričela delovati, za prevoz oziroma dovoz mleka imajo tudi že tovorni avto — no,, upajmo, da bo nekako šlo. Tudi prostori ža novo mlekarno, za katero so stroji že v Radečah, se pripravljajo. Upajmo, da bo vprašanje mleka v Revirjih rešeno. Upajmo!
Zadružnici pri malici
nosti je tukaj lastna radijska oddajna postaja.
Vsak gojene« ali gojenka, ki . ,	.	. . Po določenem času zapušča ta
urejene dela.vn.ee m vse ostalo. d ^	bojnega
kaT potrebujejo. Fantje in de- zavoda najlepštaii vtisi, m kleta se tukaj ukvarjajo‘tudi z kaT seveda najpomembnejše vrtnarijo m drevesnico. Poleg _ odprlo w mu novo, lepše tega imajo tu svojo pekarno, življenje.	*
žago in mlin, sedaj pa bodo go’ jenci dobili tudi moderen pla-
kor na primer elektrifikacijo, vprašanje poti in cest, vodovodov, vprašanje • davkov, živinorejo, gozdarstvo, sadjarstvo itd. Zborov volivcev se udeležuje povprečno 15 % volivcev. — Na območju občine Radeče deluje 13 šol. Šolski odbori so postav-
Strcji v gradb. podjetu neumorno tečejo ...
valni bazen. V domu je nadalje frizerski salon za moške in ženske. V gradnji je še nedokončana gledališka dvorana in še Benvenutti. Zadnji potomec te drugo. Vse to gradijo največ z mogočne rodovine je • po prvi lastnimi sredstvi. Razvedrila svetovni vojni prodal .posestvo imajo gojenci v domu dovolj, z gradom vred Družbi sv. Vin- Poleg kultumoprosvetne dejav-
lid nvmcs'*izraznoželezniško nase) e
Zidani most je danes izrazito železniško naselje, kjer se stekajo proge za prihod in odhod vlakov na vse strani.
Med vojno je bil Zidani most močno porušen. Se danes se poznajo v kraju sledovi bombardiranja. Tamkajšnji železničarji so bili vedno nosilci in borci za napredno delavsko miselnost in so se izkazali že leta 1919 ob velikem železničarskem štrajku. Pred vojno je bilo tu kulturnoprosvetno delo močno razširjeno, po vojni je pričelo delati v Zidanem mostu KUD »Viktor Strel«, danes pa se razvija kulturna dejavnost v okviru »Svobode« kakor že pred vojno.
Kulturni dom v Zidanem mostu, ki so ga gradili najprej kot zadružni dom, še ni dokončno urejen, vendar bi se izplačalo najti potrebni denar in dom dokončati.
• Industrije v Zidanem mostu ni razen cementarne, ki se je po vojni obnovila in deluje v okviru Industrije gradbenega materiala Radeče-Zidani most.
V Zidanem mostu je vredno omeniti tudi znano, veliko ' kolodvorsko restavracijo. V njej si takoj, ko je treba čdkati na prihod ali odhod vlakov, dobro in prijazno postrežen.
Radeško kopališče je te dni polno kopalcev
V 24 urah gre urimo Zidanega mosta nad 80 vlakov
Nekaj številk iz radeške občine
Nova občina Radeče deluje sedaj eno leto. Formirala se je 1. septembra 1955. Sestavljena je iz bivših občin: Radeče, Loka pri Zidanem mostu, Podkum in Dole pri Litiji, nadalje iz dela občine Mirna. Občina šteje 9160 prebivalcev.
V okviru Občinskega' odbora Radeče deluje danes 13 krajevnih odborov in 3 , krajevne občinske pisarne. Občinski ljudski odbor šteje 25 odbornikov in je v njem delo razdeljeno na 12 svetov. — V organizaciji SZDL je 4563 članov ali 75 % vseh volivcev. Poleg občinskega odbora SZDL deluje v organizaciji še dvanajst vaških odborov. — Volivci in ostali prebivalci delujejo v radeški občini v 13 gasilskih društvih, dveh »Svobodah« v Radečah in Zidanem mostu in v 7 kulturnoprosvetnih društvih na vasi. Nadalje je
livci v glavnem gospodarske in komunalne probleme, kaljeni povsod, edino Glasbena šola ga nima. Občutno vprašanje na šolah je, kakor tudi drugod, pomanjkanje učnih prostorov. Posebno pereč pa je problem šole na Gradišču (v bivši občini Dole pri Litiji).
Sejmi — vsak drugi četrtek
Sejmi so v Radečah že kar tradicionalni. Do sedaj so bili sejmi že določeni, vendar je nastala z njimi večkrat zmeda, ki so jo zakrivili svetniki... Pa So se zato zmenili na zadnji seji občinskega ljudskega odbora, da bodo v letu 1957 sejmi vsak drugi četrtek. *
To bo menda še najbolj prav.
Na Dolah pri Litiji . bi radi stalno pošto
Glede stalne pošte na Dolah pri Litiji razpravljajo že nekaj let, vendar imajo v kraju še vedno pomožno pošto. Želijo si
„Velika puntarija“ v Radečah
Res bo treba priznati, da imajo v Radečah menda naj-podjetnejšo in najmarljivejšo dramsko družino v okraju. V zadnjih letih so dali radeški gledališčniki razna odrska dela domačih in modemih tujih avtorjev. Prav posebne uspehe pa so v Radečah dosegli s spevoigrami in celo z velikomestno opereto. Spevoigra »Planinska roža« je bila zelo dobro obiskana, »Miklovo Zalo« si je ogledalo celo preko 20.000 ljudi. Dober obisk je imel »Divji lovec« in še druge odrske prireditve, zadnje mesece pa posebno znana opereta »Dijak-prosjak«, ki so jo dali v Radečah v celi vrsti repriz, nastopili so z njo tudi v Trbovljah in v Zagorju in želi zasluženo priznanje povsod. Za letošnji občinski praznik pa so radeški kulturniki naštudirali Kreftovo »Veliko puntarijo«.
Tudi radeško. Mladinsko gledališče, ki deluje v okviru »Svobode«, dosega s svojimi uprizoritvami lepe uspehe. Dejavnost na kultumoumetniškem področju pa se izraža tudi v radeški Papirnici, nadalje v Vzgojno-poboljševalnem domu na Uotemežu, na Vrhovem in ostalih krajih občine.
Spomladi je bilo težko, sedaj je boljše
Ni šlo tn ni šlo: skladišča so bila polna sivega apna, izolitnih plošč. Delavski svet podjetja Industrije gradbenega materiala v Radečah-Zidani most je stal letošnje leto pred težkimi nalogami. In vendar niso vrgli puške v koruzo. Gradbena sezona je bila letos v prvem polletju v zastoju, sedaj je že bolje in v podjetju vidiš danes že bolj vesele obraze. V mesecih, ko ni bilo izgledov za prodajo dosedanjih izdelkov, so v podjetju razpravljali o preusmeritvi proizvodnje, dh ne bo zastoja. Tako so prevzeli v mletje neke vrste glino, bentonit, ki se uporablja v livarnah. V načrtu imajo tudi mletje opalske breče.	*
Se več drugih načrtov imajo in upajo, da bodo uspeli. Mi jim to želimo iz vsega srca.
Tokrat Papirnica z druge strani
Če greš iz Radeč proti So-poti, boš na levi strani opazil že 200 let staro Tovarno dokumentnega in kartnega papirja. Tokrat ne bomo pisali o proizvodnji tovarne, pdč po o širokem razmahu kulturnega in športnega življenja v tem kolektivu. V zadnjih letih se je kulturno in športno delovanje med kolektivom radeške Papirnice močno razširilo. Vsakoletne športne prireditve, sindikata Industrije papirja LRS so dale polet tudi športnikom v tej papirnici, ki so pri zadnjih športnih igrah v Vidmu-Krškem osvojili tretje mesto.
Lepe uspehe dosega nadalje pri tej tovarni dramska družina. Tudi TVD »Partizan« lepo napreduje; lansko leto so ti telovadci v akademskih sestavah dosegli prvo mesto v republiškem merilu. Plavalna sekcija deluje v okviru TVD »Partizana«, vendar so dani vsi pogoji za ustanovitev ‘ samostojnega plavalnega kluba. Naraščaja je dovolj, manjka jim samo nekdo, ki bi prevzel vodstvo in seveda tudi treninge. Kakor rečeno, vse pogoje imajo. Razpolagajo z lepim plavalnim bazenom, ki ima idealno lego in toplo vodo.
Tudi strelska družina v tem ■kolektivu je med najboljšimi v okraju. Med papirničarji so na-nadalje številni navdušeni planinci iii tako lahko zapišemo, da je vsak drugi (lan kolektiva radeške Papirnice član kakšnega društva, kar je prav gotovo lep uspeh.	Šuštar Stane
Pri delu v podjetju »Peta«, kjer si mnogi Radečani služijo kruh
V KZ Radeče imajo tudi veliko električno mlatilnico. Tako so v desetih dneh zmlatili žito vsem tistim, ki so to želeli. Z mlatilnico so se ustavili na določenem kraju, zadružniki so pripeljali žito — pa je šlo delo izredno hitro izpod rok. Na sliki so zadružni delavci in delavke pri malici v Njivicah.
Pred setvijo ozimnega žita
Ko začne ajda cveteti, krom. pirjevka veneti in sadje zoreti, vidimo, da gre poletje h kraju in da bo vsak čas spet jesen tu.
Spet bo treba stmišča. dete* Ijišča in krompirišča preorati in ozimna žita posejati, da bo prihodnje leto kaj žeti.
Pred začetkom jesenske setve je prav, če si postavimo nekatera * vprašanji, ki se vsiljujejo vsakemu našemu poljedelcu — in skušamo na ta vprašanja najti pravilen odgovor.
Prvo vprašanje bi bilo:
ALI JE SPLOH SE.UMESTNO
V NAŠIH »ZITORODNIH«, ZLASTI HRIBOVITIH KRAJIH SEJATI KRUŠNO ŽITO?
To vprašanje smo postavili na prvo mesto zato, ker vsako leto več naših kmetijskih gospodarstev, tako družbenih kakor tudi zasebnih opušča pridelovanje krušnih žit (pšenice in rži) ter bodisi izmed ozdmin seje le ječmen za krmo. ali pa sploh opušča njive in jih spreminja v travnike — z izgovorom, da se pridelovanje krušnih žit ne izplača. ali vsaj ne tako kot pri. delovanje krme.
Ali je to res?
Predvsem moramo ugotoviti, da donosnost pridelovanja žit presojamo z dveh gledišč: z gledišča’ naše skupnosti in z gledišča gospodarstva samega.
S splošno družbenega vidika pač ni dvoma, da je trenutno vprašanje povečanja pridelka krušnih žit eno izmed najvažnejših v našem narodnem gospodarstvu. Ce torej kmetijsko gospodarstvo opusti pridelovanje krušnih žit celo za lastne potrebe in začne kupovati moko v trgovini, s tem povečuje že tako velikanski primanjkljaj krušnih žit.
Pa tudi z vidika samega gospodarstva je dvomljivo, ali je pridelovanje same krme res bolj donosno kot pridelovanje krušnih žit. Vsaj za potrebe lastnega gospodarstva namreč ne smemo vrednosti krušnega žita računati po uradni odkupni ce. ni, temveč po ceni, za katero bi bilo mogoče kupiti pridelku žit ustrezno količino moke. otrobov in slame, postavljeno na dom! In če tako računamo, se vrednost doma pridelanega žita zelo poviša, zlasti še v hribovitih krajih, kjer bi bilo iz drugih razlogov sicer še najbolj opravičljivo opuščanje pridelovanja žit oziroma zamenjava krušnih žit. s krmskimi.
Prav zato mislimo, da je na prvo vprašanje edino pravilen odgovor:
Dokler ne bodo v »žitorodnih« pokrajinah naše države pridelali dovolj krušnih žit za vse prebivalce v državi, je pridelovanje krušnega žita vsaj za sa-mopreskrbo dolžnost vseh kmetijskih gospodarstev tudi v naših krajih.
Drugo vprašanje pa bj bilo:
KATERO VRSTO OZIMNIH ŽIT BOMO SEJALI?
Kakor vemo, imamo štiri vrste ozimnih žit: pšenico, rž, soržico (zmes pšenice in rži) in ječmen. Izmed teh smemo dandanes — mislimo — ječmen že izločiti kot krušno žito, čeprav so včasih, ko so bili pridelki žit navzlic večjim njivam §e veliko manjši kot danes, komaj 'doča-
kali ječmenov kruh iz novega žita. Ječmen sejemo danes samo še za krmo, zlasti če hočemo na njivi pridelati prihodnje leto še drug glavni pridelek, ali kot krovni posevek za razne pod-sevke, ali pa če smo s setvijo prav pozni. Lahko pa trdimo, da je pridelek ječmena varljiv, če ga primerjamo s pšeničnim. Da bi lahko primerjali pridelek ječmena s pšeničnim, bi morali namreč ječmen najprej ophatl v ješprenj — ali pa tehtati pšenično zrnje s plevami vred.*Na to ne pomisli marsikdo, ki pravi, da mu vrže ječmen več pridelka kot pšenica. Drugi pa sicer vedo. vedar seieio ječmen namesto pšernce zato, ker se jim zdi »greh« krmiti pšenico, ječmena pa ne. Ali pa ni morda greh že to, da spjejo samo ječmen, namesto pšenice?
Medtem ko se pridelovanje ječmena povečuje na račun krušnih žit. se seje rži vedno manj, v glavnem pač zaradi tega, ker je pšenični kruh boljši od rženega. Samo še.na peščenih in suhih zemljah, kjer pšenica slabo uspeva, sejejo rž v večjem obsegu, na splošno pa vedno boli izginia z naših njih. To je posledica razvoja: včasih, ko so še na cepce miatili, so irpeli rž radi, ker je raje iznadala iz klasja kot pšenica in laže io ie bilo tudi z vevnico zvejati. In ker je bolj skromna, gnojili pa so včasih po malem, je navadno vrgla tudi več pridelka kot pšenica.
V hribovitih krajih,, kjer je tako pridelek pšenice' kakor tu-
di same rži negotov, pa še danee z uspehom sejejo soržioo.
Tretje vprašanje bi torej bilo:
KATERO ŽITNO SORTO BOMO SEJALI?
Pri ječmenu in rži nam vprašanje sorte ne bo delalo preglavic. Bolj kot sorta je pri ječmenu važno, da seme ni prehudo okuženo s prašno smetjo in da ga sejemo na dovolj rodovitno njivo. Ce 'mamo sami močno snet.j a v ječmen, si ga za seme raje kupimo, da prihodnje leto ne bo sneti še več. Pravijo, da pomaga proti prašni sneti tudi, če sejemo staro, to je lansko seme!
Rž pa se tako rada skriža med seboj, da je skoraj nemogoče ohraniti več let čisto sorto, ra. zen na samotnih kmetiiah v gorah. Razen tega pa so si pri nas gojene rži tako podobne po svojih lastnostih, da med njimi ni posebnih razlik.
Drugače pa je pri pšenici: pšenične sorte se med seboj močno ločijo že na zunaj; golice od osink. bele sorte od rjavih in rdečih, ene imajo visoko slamo, druee kratko, ene imajo spet zbit klas druge redek, ene po-legajo. druge ne. ene zore zgodaj. druge pozno itd. Tudi glede odpornosti proti pozebi snet-javosti. rji in drugim boleznim se razne pšenične sorte močno ločijo. Prav tako ali pa še boli — pa tudi glede rodovitnosti in tudi.glede kakovosti pridelka.
Pšeničnih sort je na stotine. Vsaka im* svojo dobro in slabo stran. Vendar do zdai še nismo vzgojili sorte, ki bi bila v
vseh pogledih in za vse pridelke najboljša. »Najboljše« sorte pšenice torej sploh ni, zato pač mo. ramo zbrati tisto, ki najbolj ustreza našim pogojem in našim potrebam.
Na nekaj pa ne smemo pozabiti: ne opuščajmo nepremišljeno pšenične sorte, ki smo jo doslej pridelovali skozi dolga leta. in ne zamenjajmo je prehitro z novo, od drugod pnnešeno. nepoznano in neprilagojeno drugo sorto, da nam ne bo žal! Pač pa poskušajmo raje z no*.mi sortami najprej v malem skozi več let. Marsikatera sorta bo odpovedala že v prvem letu, v nadaljnjih pa So katera. Le s sorto, ki bo skozi več let tud' v. naših razmerah dajala boljši pridelek kot dosedanja, lahko brez škode zamenjamo domače seme.
Zato so sortni poskusi s pšenico potrebni v vsaki vasi, da. ria vsakem gospodarstvu, ki želi priti do boljše sorte. Zlasti velja t0 v hribovit h krajih z raztresenimi kmetijami in izredno raznoliko zemljo ter od leta do leta močno spremenljivimi vremenskimi prilikami.
Vsak poljedelec mora torej sam s poskusno setvijo ugotoviti. katera pšenična sorta je za njegove razmere najboljša. Morda se bo laže odločil, katere sorte naj preizkuša, če našteje, mo še bistvene lasnosti, odlike in pomanjkljivosti posameznih skupin pšeničmh sort in nekaterih posameznih sort, ki so pri nas razširjene.
O tem pa prihodnjič.
(Konec sledi)
IZ PRAKSE OKRAJNEGA SODIŠČA V TRBOVLJAH
Kadar odpove razsodnost
Predlogi sadjarjev in vinogradnikov za pospešitev načrtne
obnove
Ko je pred leti strokovnjak FAO pri Organizaciji združenih narodov potoval po naših krajih in videl prekrasne -'djarske in vinogradniške lege je vzkliknil; »Kakšne neizkoriščene možnosti imate!« Marsikje, kjer bi lahko imeli lepe dohodke s sadovnjaki in vinogradi, so sedai slabi travniki. pašniki ali celo steljniki. Gospod This seveda ni pomislil na to, da našemu kmetu in kmetijskim zadrugam gospodarsko stanje ne dopušča, da bi se lahko lotili kakšnih velikopoteznih načrtov v tem pogledu, drži pa tudi, da čestokrat ne izkoristimo tega, kar bi z razpoložljivim' sredstvi lahko napravili.
Kje' obnavljati, v kakšnem obsegu, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi — to so vprašanja, ki jih ne morejo rešiti sami proizvajalci in njihove organizacije, temveč je to stvar tudi oblastnih organov, ki vodijo in usmerjajo naše gospodarstvo. V drugi tretjini letošnjega avgusta so se v Sevnici in Brežicah zbrali načelniki sadjarskih in vinogradniških odsekov kmetijskih zadrug naših občin Radeče, Sevnica, Senovo, Vi-dem-Krško in Brežice. Na oba sestanka so bili povabljeni tudi predstavniki občinskih ljudskih odborov. Na teh sestankih so govorili o tem, kako organizirati obnovo sadovnjakov in vinogradov, da> bi potekala čim bolj načrtno. Na osnovi referatov, ki sta jih imela strokovnjaka kmetijske pospeševalne službe pri OZZ, in diskusije so prišli nav-
zoči sadjarji in vinogradniki do važnih ugotovitev in sklepov.
Načelniki sadjarsk h odsekov so bili soglasni, da je treba sad. no in vinsko proizvodnjo osredotočiti na področjih, ki so za to najbolj primerna. S tem. ».J proizvodnja skoncentriramo, bo omogočena lažja oskrba -nasadov, odkup pridelkov in njiho-' va predelava. V riašefn okraju imamo štir. sadne in dva vinska okoliša. Na vsakem izmed teh področij so določena sadna plemena in vinske sorte, ki se bodo tamkaj pospeševale. Težiti bo treba za tem. da bo pri obnovi zastopano čim manjše število sort. ker bo tedaj lažja oskrba in prodaja sadja in vina. Pri izbiri sort naj se v prvi vrsti upošteva sadni in trsni izbor. Težiti je nadalje za tem, da se obnavljajo enotno celi kompleksi. pa čeprav se ne posadi ves kompleks naenkrat, temveč šeie postopoma po posameznih par. celah.
Načelniki sadjarsko-vinogradniških odsekov so predlagali, da
bi občinski ljudski odbori razpisali natečaj za obnovo vinogradov in sadovnjakov, pri čemer bi se dpločila iz občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva potrebna denarna sredstva za obnovo. Mnenja so bili, naj bi občinski ljudski odbori dajali kredite za obnovo preko kmetijskih zadrug, pri čemer naj bi bili pogoji za podelitev kreditov sledeči:
T. najmanjša površina, ki bi prišla za kreditiranje v poštev, bi‘ bila: za jablane in hruške 0,50 ha; za sradnjedebelne jablane na EM podlagah 0,30 ha; za breskve, češplje in marelice
0,30 ha; za jagodičevje 0,20 ha; za vinograd, če je v vinogradniškem kompleksu 0 20 ha;
2.	vsak interesent mora imeti načrt, ki je izdelan ali potrjen od kmetijske pospeševalne službe OZZ.
Načrt mora vsebovati: a) skico bodočega nasada; b) rezultate kemične preiskave zemlje; c) strokovni -opi^- kako se bo obnavljalo (način priprave žemlje, sorte, razdalje sajenja, drevesna oblika itd.); d) predračun obnofre in oskrbe do rodnosti.
3.	najemnik posojila mora biti član kmetijske zadruge;
4.	najemnik posojila mora imeti za posojilo do 50 000 din enega, za posojilo nad 50.000 dinarjev pa dva poroka.
Načelniki sadjarskih odsekov so bili mnenja, »naj bi obresti za posojilo ne bile večje od 2 'Ve.
Čeprav se nekateri občinski ljudski odbori niso odzvali vabilu in niso pokazali zanimanja za sodelovanje na sestanku načelnikov Sadjarsko-vinogradni-ških odsekov, smo , prepričani, da bodo pri samem izvajanju obnove želeli sodelovati, saj bi brez sodelovanja, med proizvajalci in njihovimi zadrugami ter oblastnimi organi ne bilo mogoče reševati tako zamotanega problema, kot je obnova kmetijstva.
Sadjarsko-vinogradniški odseki pri kmetijskih zadrugah bodo napravili potrebno propagando za načrtno obnovo naših sadovnjakov in vinogradov in zbrali priglasitve, ne glede na to, ali Interesent potrebuje posojilo ali ne. Strokovnjaki kmetijske pospeševalne službe pri OZZ pa bodo na osnovi teh pri-
Zadnjič sem imel opravek na našem sodišču. In ker sem moral čakati, sem prisluhnil pomenkom ljudi
Moj sosed na levi — starejši moški — se je nemirno presedal in venomer pogledoval proti vratom, nad čigar vhodom je bilo napisano: »Razornvna dvorana« Ob njem sedeča ženska je sledila njegovim pogledom, in dobil sem vtis. da komaj čaka. da se bodo tista vrata odprla in da bo stopila pred može, ki ji bodo izprašali vest. ■
Moški se je nato sklonil k njej in ji šepetaje dejal: »Nikar ne pozabi, povej vse po pravici. Mene si lahko nalagala, one notri ne boš!«
Zenska ga je surovo zavrnila: »Kaj boš onegavil, tiste klofute ji ne zbriše niti sveti Peter! In zaslužila jo je copernica stara Mene ne bo obirala s svojim strupenim jezikom. Sicer pa, če me zato zašijejo, naj kar, saj ne boš ti sedel.«
Medtem so se vrata razpravne dvorane odprla. Med čakajočimi je zavrvelo. Vsi so dvignili glave in s pogledi ošinili prihajajoče. In imeli so kaj videti. Prva je stopala postavna ženska in z visoko zravnano glavo brez besed odšla skozi glavna vrata na prosto. Sledila ji je mlajša ženska, in tej se jc poznalo, da ji -je bilo notri precej vroče, saj si je dvakrat, trikrat obrisala znojne kaplje s čela. Bržkone je pravdo izgubi-la ..
No, potem so poklicali druščino s sosodnie klopi In spot so se zaprla telka vrata, slišalo se je le neenakomerno udarjanje tipk pisalnega stroja . ..
LJUDJE SE PRAVDAJO...
Značilno je — in to je iaz-vidno, tudi iz sodnega arhiva — da se največ ljudi pravda zaradi razžaljenj. obrekovanj, klofutanja in podobno. Navadno se začne takole: ta očita drugi, da je malomarna, lena in l-odobpo. Prva ogorčena zanka, in noto kr.j rado pride do fizičnega obračunavanja. Naposled pridejo užaljene ženske pred sodišče in sodniki morajo zgladiti spor ali pa izreč kazen. Sicer pa pasku, šajo sodniki razvneto kri izmi-ri.U, Ce.se jim to f osrrli. sj sere lahko samo .čestitajo, dnigo Pa je, če majo 'opraviti z Vročekrvneži, ki za noben denar ne marajo mirne poravnave. No, ni treba posebej poudariti, da takele pravde stanejo lep denar, sicer pa, izgloda, da to za nekatere niti ni važno. Važno je to. da dosežejo...
Naj povem, da je okrajno sodišče v prvem polletju tekočega leta obravnavalo kar 80 podobnih primerov. Torej kaj žalosten rekord. Na drugem mestu so kazniva dejanja zoper zasebno in*družbeno lastnino s 65 primeri, njim slede prestopki zoper življenje in telo z 32 primeri itd.
Zal so se' kazniva deianja m podobni prestopki razširili že tudi v naša pcd.ietia in vrag ve.
glasitev pregledali vse večje parcele in dali interesentom navodila, kako in kaj naj sadijo, po potrebi bodo seveda izdelali tudi načrte in predračune.
Nameravano obnovo mora vsak interesent' priglasiti pri svoji kmetijski zadrugi do konca meseca septembra 1956, ker sicer ne bi bilo mogoče izvršiti vseh pregledov parcel in pravočasno rezervirati potrebnih sadik.	Ing. D. K.
komu to koristi, skupnost, go. tovo ne.
Samo primer: dva uslužbenca hraistn iške Kemične tovarne sta drug drugemu očitala nestrokovnost in celo sabotažo pri delu. Prišlo je tako daleč, da niti delavski svet n: moge rešiti njunega spora in tako je moralo kajpak končno besedo izreči sodišče, ki je oba uslužbenca kaznovalo.
Ali pa tale: nekdo je obrekoval vidnega političnega delavca. Ko je obrekovalec prišel pred sodnike, se je obnašal skrajno nesramno, misleč, da bo s tem stvari koristil. Na vprašanje sodnikov je enostavno zapustil razpravno dvorano m se niti ponovnemu vabilu na razpravo ni odzval. Sedišče ga' je kajpak obsodilo in pomagala ni niti njegova pritožba Po naše b: rekli: vsi moramo varovat, zakonitost in zakoni so zato, da jih spoštujemo in izvršujemo.
UKRADENI KABEL ŠTIRIKRAT MENJAL LASTNIKA
Kot rečeno, je iz statistike razvidno, da so kazn va dejanja zc-per zasebno in družbeno Isst. nino na drugem mestu, Največ :e navadnih tatvin. Značilno pri tem pa je, da so se malone vsi storilci zagovarjali, da so jemal: tujo lastnino zaradi slabih gmotnih razmer.
Pred meseci ‘je neki delivec rudnika Trbovl.jc-Kvastr.ik ukradel na delovišču kabel. In ker ni poznal vrednosti kabla, ga je predal drug. mu za 45.000 din. Tretji je že bolj poriv.; vrednost biaga in ga proda! nekemu clektriškemu mojstru za 135.000 d n. Slednji ne bi bil mojster te stroke, če ne bi ocenil pravo vrednost kabla. No. končno se je kabel znašel v posesti Strojnega mizarstva v Trbovljah, ki ga je kupilo za 480.000 din. Kaj e res potreben še. kak komentar k vsemu temu? Po naš "m ne!
TUDI ALKOIIOI. OPRAVLJA SVOJE
Koliko škode nam je že napravil! Ni je moč oceniti, niti približno ugotoviti. Prav gotovo Pa je, da gredo številke v milijone. In ni čudno, Če' ga uvrščamo med sovražn ke štev. 1
In zavoljo tega sovražnika je moralo tudi sodišče neštetokrat izreči dokaj ostre kazni. Malone vsi prestopki zoper življenje to telo — to teh je bilo v letošnjem prvem polletju kar 32 — so b la storjeni pod vplivom alkohola. Pretepe, razžalitve, psovke, vse [o je napravil vinski duh.
Pa tudi prestopki zoper splošno varnost in premoženje so v veliki meri nastali zaradi vinje. nosti.
O tem bi nam vedeli povedati največ šoferji raznih prevoznih sredstev. Ni malo priitierov. da je vinjen vozač sedel za volan, in ker mu je zmanjkalo ceste, je zapeljal v potok ali je obtičal v kakšnem cestnem jarku in podobno.
Razveseljivo je edino končno tudi. to, da ie bilo v letošnjem prvem polletju nekoliko manj prestopkov zoper narodno gospodarstvo. Tu se torej čutijo napori naših oblastvenih organov. Najpomembnejše pa je seve to, da morajo storilci v celoti poravnati storjeno škodo, kar je edino pravilno. Ce so skupnost oškodovali, naj ji škodo tudi povrnejo!
NEKAJ ŠTEVILK
V prvem pSlletju je okrajno sodišče obsodilo na zaporno kazen 52 obdolžencev, na denarno
lože Stok — Korotan:	15	iNadaljevanje)
Partizanska godba
V	mraku je iz X. brigade prispel nekdanji član hrastniške godbe, zdaj partizan Avgust Bratuša in se takoj vključil v pihalni orkester. Bil je nepogrešljiv član godbe. Godbeniki so ga bili zelo veseli in so mu priredili tovariški sprejem.
V	petek, 22 septembra popoldne, je imela godba skupno vajo, Kumlanc pa je prepisoval note. Vaja je bila tudi popoldne, zvečer pa je glasbeni ansambel iodrinil m Stari trg, kjer je domoval ' štab korpusa. Tamkaj je bito vse nekam praznično razpoloženo.
Godba je s svojim prihodom začela nenapovedano slovesnost. Najprej je zaigrala dva koncertna komada, potem so se začele govorance, ki so razkrile bistvo slavja• politkomisar korpusa major Frenk Zornada se je poslavljal in predal dolžnost polkovniku Janezu Hribarju. Sledile so seveda čestitke, napitnice. 'nato pa se je začelo vedelo partizansko rajanje, polno ša! in duhovitih skečev.
Člani godbe so imeli na zabavi polne roke dela: ko so za
trenutek odložili glasbila, so prijeli za velike kose na ražnju pečenega koštruna ter se mastili z mesom, praženim krompirjem, solato in belim kruhom. Vsak je dobil pol litra vina, polkovnik Daki pa je poklonil glasbenim oboževalcem velik zavoj ruskih cigaret.
Ko je kurir prinesel med razigrano družbo vesele radijske .vesti, so godbeniki zaigrali še bolj poskočno. Veseli pari so se vrteli po lesenem podu kot vetrnice. Petje, kramljanje in razigrano rajanje se je tako zavleklo daleč čez polnoč. Malce pred zoro so se partizani začeli razhajati kakor veseli svatje z ohceti. •
Čez dva dni so imeli tudi godbeniki podobno, vendar zelo skromno slovesnost:	komisar
Očka je bil premeščen v drugo enoto, zamenjal pa ga je podporočnik Vinko Savnik. To je bil fant srednje postave, ki je bil pred vojno aktivni vojaški godbenik — igral je klarinet.
Tiste dni.je postalo ozračje v Loški■ dolini spet zelo ndpeto.
Pilili
Borci so bili v stalni strogi pri- jih namreč prisilili ptgoji par-pravljenosti na borbo.	rižanskega življenja in vojne
Tako so 26 septembra zvečer razmere. Sleherni dan so na-začela brneti pod nebom Ste- pravili hajko na tankete oziro-vilna zavezniška letala. Sprva ma »oblekne« tanke, kakor so je kazalo, da bodo pristala in imenovali požrešne vsiljivke. odpeljala ranjence, a so samo Ta hajka je bila vedno uspešna, nekajkrat zakrožila in se spet vendar si godbeniki z njo niso oddaljila. In ie se je začelo za pridobili trofej hfibi bliskati in grmeti. Grom- Ob sobotah je imel Nande ke detonacije so vidno tresle Rotar, ki je v godbi igral kla-zemeljsko površino. Težke bom- rinet, polne roke dela. Svojemu be so namreč padale na borov- poklicu se ni odrekel niti v par-niiki viadukt in Stampetov tizanih: vsako soboto je vse god-most ter na progo Ljubljana— benifce, včasih pa tudi druge Trst.	partizane, bril in strigel.
Toda godbenikoi:	ta vojni
trušč ni motil. Imeli so dan za dnem redne vaje, igrali so. po vaseh in brigadah, prepisovali note, prebirali radijske vesti, se izobraževali na strokovnih, vojaških in političnih sestankih.
V prostem času pa so'pisali pisma svojim družinam, kramljati z vaščani in partizani,' čistili opremo in glasbila, žicali tobak in sol, ob večerih pa zbijali šale in luščili dovtipe. Pravi veseljak in mojster humorja je bil Vol-kar. ki je 6b vsaki priliki in iz vsakega dogodka razdiral duhovite šale.
Nekaj pa članom pihalhega orkestra ni šlo v račun: nikakor se niso mogli sprijazniti z resnico, da so v partizanih postali rejci malih živalic, K temu so
Glasbena četa si je sčasoma Ta želja se mu je izpolnila še lepo uredila svoje življenje na tisto noč. Vodja godbe je takoj zunaj in znotraj. To je bi la tudi telefoniral v X brigado in dobil politično'trdna partizanska eno- privoljenje, da se Zdravku ni ta. Se bolj enotna pa je postala treba vrniti na bojni položaj, po 6. oktobru, ko je bila osno- kjer je opravljal' kurirsko služ-vana samostojna partijska celi- bo. Kapelnik mu je izročil itiali ca. Na prvem sestanku so spre- boben, ki ga je Zdravko že ne-jeii v članstvo najboljše godbe- koč igral v mladinski godbi, ni ke.	V nedeljo, 8. oktobra popol-
Žvečer se je pojavil na Vrhu dne, sta godba in frontno glcdi-Zdravko Stradar, ki je imel 16 lišče, ki se je vrnilo s Primor-let. Ko je med godbeniki zagle- ske, dobila ukaz, naj odrineta v dai same znance, se je od ve- Cabar, kjer naj ob zaključku sel ja zjokal in prosil kapelnika Mladinskega kotigresa priredila Bruna, naj ga vključi v godbo, koncert. Zvečer so kulturniki že
odrinili na pot proti Prezidu. Na Vrhu so ostali le Slavko, Milah, Kocman, Stradar, Polde, Vili in Gračnar, ki je prav tedaj zbolel.
Na poti iz Prezida v Cabar je partizane ujela huda nevihta. Za predujent jih js na samoti ■oprala huda ploha, nato pa jih je neprenehoma lizal hladen dež, ki je lil kakor iz rehte. Rezko jih je premrazil tudi heter, ki jim je pihal v hrbet iz smeri Snežnika.
Sesturm pohod je igralce in godbenike tako izčrpal, da so se privlekli v Cabar kot dahatici iz mučilnice. A tam ni bilo časa niti miru za počitek. Grozila jim je nevarnost eno uro hoda stran se je namreč pojavila močna skupina Nemcev.
N (Nadaljevanje sledi)

Prva partizanska godba pri vajah; vodi tov, Adamič na osvobodilnem ozemlju leta 1944
PO 50 LETIH PRIZADEVANJA — KONČNO USPEH
Na Senušah so dobili novo šolo
V nedeljo, 2. septembra, je bvio na Senušah pri Leskovcu vse praznično razpoloženo. Zastave in slavoloki so oznanjali Vaški praznik. Na ta dan so namreč odprli svojo osnovno šolo, katero so domačini mislili zgraditi že pred petdesetimi leti.
Pred novo šolo se le v nedeljo zbralo okrog 400 ljudi iz bližnje in daljne okolice, med njimi tudi pionirji, ki so dali ob tej priložnosti lep kulturni program. Občinski odbornik tov. Grebenc je odprl to lepo slovesnost in v svojem govoru opisal zgodovino gradnje se. nuiške sole. Že pred 50. leti so takratni občinski možje prišli do zaključka, da je šola na Senušah potrebna. Žal pa jih je premotilo to, da bodo morali šolo. ki bi jo zgradili, tud: vzdrževati. O gradnji šole so razpravljali tudi pozneje: enkrat so jim zavrnili gradbeni načrt, drugič so spet ugotovili, da. ni za šolo primernega kraja, češ da na mestu, kjer stoji šola. ni vetra, kaj šele sonca. Vsi zbrani eo pa prav dobro občutili vroče sonce, ki je v nedeljo pripekalo na šolo in njeno okolico, s čimer je ovržena trditev nekdanjih projektantov šole. Zastopnik gradbenega podjetja »Pionir«, katero je v zelo kratkem času zgradilo šo-
lo, je predal ključ nove šole predsedniku Občinskega LO Videm-Krško. tov. Stanetu Nun-čiču, ki je imel na vse zbrane kratek- nagovor, nato pa je odprl šolo.
Šolsko poslopje ima te učilnice in stanovanje za upravi, tel ja.
Z dograditvijo te šole bo 70 otrokom prikrajšana marsikatera bridka ura. Senušani so se
in vožnjami tudi
nim delom domačini.
Senušani so s šolo zelo zadovoljni. Imajo pa seveda še druge želje. Sedaj pripravljajo kamenje za izgradnjo transformatorske hišice. Za sedaj še nimajo elektrike, ki si je vsi želijo. Zlato ves dobiček raznih prireditev zbirajo, da bodo lahko v kratkem začeli postavljati
.	, .	.	..	. . električne drogove, da bodo
ob to,	koneno	,ua *,
kako so jih ob večerih šolarji prišli prosit, da jim posodijo svetilke, da bodo lahko prišli do svojih domov. Že same Se-nuše so oddaljene od leskovške šole za otroke poldrugo uro hoda. Ker so pa to šolo obiskovali tudi učenci iz sosednjih vasi, so imeli otroci še daljšo pot. Ns6 pa šolarji hodili samo v leskovško šolo, marveč tudi na Rako in celo na Veliki Tm.
Da so zgradili šdlo na Senušah v tako kratkem času. ima največ zaslug podjetje »Pionir« oziroma delavci in gradbeno vodstvo tega gradbišča. Investitor šole je bil Občinski ljudski odbor Videm-Krško, ki je z vsem razumevanjem pripomogel k lepi pridobitvi Sehuš. Tudi krajevni in gradbeni odbor sta nudila gradbenemu podjetju vso pomoč in skrbela, da so pri gradnji pomagali s prostovolj-
nega toka.
Prvi zbor zasavskih planincev na Libni
To soboto in nedeljo bo na Libni pri Krškem prvi zbor zasavskih planincev. Nocoj ob 20. qri bo 30 minut planinskih filmov, ob 21.30 pa bo zagorel taborni ogenj. Naslednjega drle, v nedeljo, bo ob 8. uri dviganje zastave, ob devetih proslava, ob desetih pa se bo začelo posvetovanje zastopnikov vseh zasavskih planinskih društev.
Slovesnosti se bodo nadaljevale popoldne s planinskim rajanjem. Zasavski hribi vas vabijo na svojo veliko prireditev v prijazni Libni.
T K B €> V L J E
KULTURNA PROBLEMATIKA NA SEJI TRBOVELJSKIH
»SVOBOD« — Po dveh mesecih so se pred nedavnim na iniciativo SZDL trboveljske občine
imenom Nekateri so predlagali, naj bi se orkester imenoval Orkester trboveljskih »Svobod«, spet drugi pa so bili mnenja naj bi se priključil eni izmed
že spet sešli predstavniki vseh »Svobod«, vendar do dokonč-
S SENOVEGA
0 delu gostinske zbornice okraja Trbovlje
Na željo gostinskega osebja smo zopet vključili v naš lokalni list »Gostinski kotiček«. Kot prej želimo tudi vnaprej seznanjati naše člane in ostalo javnost o delu gostinske zbornice. Želja zbornice pa je, da v naš kotiček prispevajo tudi posamezni člani kolektivov gostinskih podjetij in gostišč svoja opazovanja, mišljenja in predloge, ki se porajajo pri njihovem delu. ITako bo kotiček bolj pisan in zanimiv, delo zbornice pa aktivnejše.
Gostinska zbornica LtlS razpisuje za razdobje od septembra do decembra letošnjega leta tečaje za izpopolnitev strokovnega osebja v gostinstvu, in sicer za kandidate za opravilo strokovnega izpita za visoko kvalificiranega gostinskega delavca, za kuharsko osebje tečaj za strokovni izpit za kvalificiranega kuharja, za strežno osebje tečaj za strokovni izpit za kvalificiranega natakarja, za hotelsko osebje teča 1 za izpit vratarja in sobarice ter tečaj za računovodje. Podrobnejši razpis tečajev je razviden iz 11. številke lista »Gostinstvo«, na katerega vsa gostinska podjetja še posebej opozarjamo. Vodstva gostinskih podjetij in gostišč so dolžna vse člane svojih delovnih kolektivov o tem podrobno seznaniti in jih za to vprašanje zainteresirati.
IV. gostinsko-turistični zbor Slovenije — tradicionalni praznik vseh. gostincev — bo tokrat na Bledu nepreklicno 2. in 3. oktobra t. I. Posebno važni za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma pa bodo spričo letošnjih težav sklepi IV. zbora. V kolikor se bodo naši gostinci odločili za kolektiven obisk zbora z avtobusi, jih naprošamo, da nam to sporeče najkasneje do 15. septembra t. I., da zamoremo še pravočasne organizirati potrebno število avtobusov. Sporoče naj tudi natančno število udeležencev, in to zaradi rezervacije prenočišč. Za udeležence zbora bodo na Bledu na razpolago vsi hoteli in gostinski obrati. Cena penziona v
Grand hotelu je 950 din, v ostalih hotelih pa 800 din. Od železniške postaje Lesce-Bled bo stalna avtobusna zveza od vsakega vlaka. Cena prevoza bo 30 din za osebo.
Po prejemu priglasitev vas bomo z okrožnico še podrobneje obvestili glede cene prevoza, zbirnega mesta itd. Želeti je, da se te manifestacije udeležimo v čim večjem številu.
Gostinska zbornica Trbovlje
Na Bohorju so zaključili Planinski teden. — Kakor smo že poročali, je PD Senovo organiziralo v dneh od 20. do 26. avgusta na Senovem Planinski teden. Navzlic obilici dela s postavitvijo nove planinske koče na Bohorju so senovški planinci uspeli, da s to prireditvijo še bolj požive planinsko idejo med domačim prebivalstvom.
Tudi DPD »Svoboda« in TVD »Partizan« sta s svojim sodelovanjem pripomogla k uspehu Planinskega tedna. Takoj v začetku tega Tedna je bil na Senovem šahovski turnir, ki so se ga udeležili igralci s Senovega in Brestanice. Prvo in drugo mesto sta zasedla člana PD Senovo J. Zičkar in M. Sterban. — Odbojkarsko tekmovanje je prineslo med člani in mladinci rezultat 3:0 v korist pavih, med pionirji s Senovega in Brestanice pa so zmagali slednji.
Nogometno srečanje je prineslo nepričakovano zmago: mladi so zmagali nad starejšimi s 7:3.
Dne 22. p. m. je bilo na Senovem zanimivo predavanje »Naš gorski svet«, v katerem je predavatelj pokazal številnim poslušalcem nad 100 posnetkov iz alpskega sveta. V soboto zvečer je bil na vrtu gostišča »Pri mostu« uspel promenadni koncert, v nedeljo, 26.' avgusta, pa so številni planinci in ostali
ljubitelji Bohorja že v zgodnjih jutranjih urah pohiteli na njegove vrhove. Pri bodoči planinski koči je bilo nato zborovanje planincev.
S to prireditvijo so na Seno-
štirih trboveljskih »Svobod«. Seji je kot gost prisostvoval tudi tajnik republiškega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije tov. Roman Albreht, ki je dal vsem zbranim nekaj pomembnih napotil za nadaljnje delo.
Že zadnjič smo ugotovili, da so takšna posvetovanja kulturnikov koristna in to lahko zapišemo tudi tokrat. Ker smo že zelo blizu začetka kulturne sezone, je bilo razumljivo izrečenih tudi največ besed o tem. Na seji, ki jo je vodil Pavle Kovač, so v razpravi sodelovali skoro vsi 'navzoči. Le-ti so bili med drugim mnenja, da naj posamezne 'sekcije vseh štirih »Svobod« izdelajo načrte za bodoče delo, prav tako pa tudi
nega sklepa ni prišlo. Problem je namreč v tem, ker so v tem orkestru dani skoro vseh trboveljskih »Svobod«. Najboljša rešitev v tem pogledu bi bila seveda vzgojitev novih, lastnih godbenikov. To bi sicer terjalo več dela, uspeh pa bi bil prav gotovo dosežen.
Vsi navzoči so se končno zedinili še v tem, da je treba urediti materialne skrbi društev, in da je najbolje, da se v novem Delavskem domu uvede družbeno upravljanje.
NON - STOP TRGOVINA V TRBOVLJAH? — Zadnje čase beremo, da v Ljubljani uvajajo vse več tako imenovanih non-stop trgovin, ki obratujejo neprenehoma skozi cel dan, ki sc v mestu, kakor je slišati, zelo
vem zaključili Planinski teden, sosveti občinskega Sveta »Svo- dobro obnesejo Morda bi ka-
Lr	— —.	— ^	--	t _	M	- «„1 £	■ ulr» »i	t _ _ j	i_	—__	- « - - £ t.	n ■ _ri	KT n _»_ i _ K i -» — _ x	—.v- — ■aL
II Z BREŽIC
Društvo upokojencev v Bre. žicah šteje preko 500 članov In članic. Le-ti so že na lanskem občnem zboru društva izrekli željo, naj bi v Brežicah zgradili dom upokojencev. Misel o zgraditvi takšnega doma ni nova. vendar je bila do sedaj le skrita želja. Največ zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. To vprašanje seveda tudi danes še ni rešeno. Zato so napravili načrt, kako bi prišli do sredstev. Njegovo uresničenje je pa • seveda odvisno predvsem od upokojencev samih. Delno sicer lahko računajo na pomoč naše ljudske oblasti in tudi od drugih, v glavnem pa bodo morali najti sredstva sami.
Pred nedavnim se je sešel gradbeni odbor, ki je izdelal tu-dii idejni načrt za ta dom ter •proučil možnosti, kako priti do potrebnega denarja za pričetek gradnje. Primemo stavbišče bo sicer dal občinski LO brezplač. no na razpolago, prav tako bodo tudi kmalu zgotovljeni potrebni gradbeni načrti. Preostane le še vprašanje, kje dobite ostalo. Odbor ie mnenja,da bi za gradnjo tega doma lahko prispevali vsak mesec manjši znesek upokojenci in tudi ostali delavci. Tudi s' prostovoljnim delom bi lahko pomagali.
Ko bi bil dom upokojencev v prvi. etapi zgrajen, bi društvo gotovo lafiko dobilo posojilo iz stanovanjskega sklada, s čimer bi bilo mogoče gradnjo pospešiti. Dom bo izključno stanovanjski objekt z enosobnimi
stanovanji oziroma samimi so-, bami. kjer bi dobilo društvo svoje prostore, do katerih do sedaj nikakor ne more priti.
ki je po svoji zamisli vsekakor uspel, saj je še bolj dvignil zanimanje za planinstvo.
Občinski sindikalni svet pripravlja izlet v Kranj. — Na seji tega sveta so sklenili, da se večje število članov sindikalnih podružnic udeleži zleta v Kranj dne 26. septembra v spomin 20-letnice velike stavke tekstilnih delavcev Slovenije. S to udeležbo bodo vsi ponovno pokazali solidarnost z delavci tekstilne stroke.	"
Sindikalna podružnica rudarjev bo odpotovala v Kranj s svojimi člani s posebnim avtobusom, prav tako bodo odšli na ta izlet člani sindikata brestaniške elektrarne in iz ostalih podružnic.
Letovanje na otoka Cres. —
Sindikalna podružnica rudarjev je letos oskrbela ugodno letovanje za svoje člane na otoku Cresu. Ob zelo ugodni ceni dnevne oskrbe, kjer je znaten del stroškov krila sindikalna podružnica, so letos številni člani in njihove družine pohiteli na oddih k morju. Želeti je, da se v prihodnje taka letovanja pripravijo že prej, da se zanje .zainteresira še večje število delovnih ljudi, ki jim je odpočitek na morju še posebno potreben.
Precej rudarskih delavcev pa je preživelo svoj letni oddih v Počitniškem domu rudarjev na Bledu.
bod« in prosvetnih društev. Nato -pa naj bi se izdelal dokončen plan vseh društev, ozirajoč se na zgoraj omenjene načrte. Zastopniki trboveljskih »Svobod« so tudi enotno nastopili proti raznim kvarnim vplivom v posameznih društvih, kakor tudi stvarem, ki niso v skladu z amaterizmom. Strinjali pg so se v tem, da se dajo od časa do časa primerne nagrade režiserjem, pevovodjem, dirigentom in drugim.
Tokrat je bilo tudi načeto vprašanje trboveljskega simfoničnega orkestra, ki doslej pravzaprav ne dela še pod nobenim
zalo kakšen takšen obrat imeti tudi v naši dolini. Prav gotovo bi bili mnogi take trgovine zelo veseli. — Vsekakor bi bilo vredno poskusiti.
IZBOLJŠANJE CEST IN POTI. — Zadnje čase so v Trbovljah kar za precej izboljšali tudi razne stranske, ceste in pešpoti ter jih posuli z gramozom, česar so ljudje seveda zelo veseli. — Prostor okrog novega Delavskega doma se vse bolj in bolj spreminja. Na njem so pravkar v teku dokaj obsežna dela. Ruševin starega Delavskega doma že kmalu ne bo več videti.
Ko fe prišel ta, ni bilo drugih..
Pisali smo že o problemih Podjetja za popravilo železniških vozov v Dobovi, ki So jih obravnavali na drugem zasedanju svojega delavskega sveta. Pred kratkim pa je imel delavski svet svoj tretji posvet, na katerem so ugotovili, da gradbenega dovoljenja za postavitev potrebnega provizorija — zgraditev silosa za acetilensko razvijanje in skladišča ni in ni od nikoder. Načrti so pripravljeni, sredstva tudi, samo gradbenega dovoljenja ni. In zgodilo se je, da je prispel kot član komisije neki tovariš iz Ljubljane dopol-
Smrtna nesreča t Vidmu Krškem
levo smer. Traktor je bil že med ograjo in industrijskim tirom, medtem ko je bila njegova prikolica že izven ograje. Tik pred trčenjem traktorja v vagon so delavci, ki so bili na njem In na prikolici (vseh je bilo pet), poskakali na tla. Ponesrečeni ,	.	Franc Kocjan pa. ki je sedel na
Prednjem levem blatniku, je hotel skočiti za njim«.. Ker pa
V ponedeljek, 3. septembra, ob 12.30 se je v Tovarni celuloze in papirja v " Vidmu-Krškem zgodila huda nesreča, ki je terjala življenje delavca Franca Kocjana iz Stare vasi.
Tovarniška lokomotiva je vozila iz obratnih prostorov proti
med postajo Videm-Krško— Libna. Pred seboj je rinila tri vagone, zadaj pa je imela pripetih še pet.
Z zunanje strani pa je pripeljal tovarniški traktor s prikolico in se prav pri vhodu v tovarno zaletel v prvi vagon počasi vozeče tovorne kompozicije, ki je traktor potisnila v
je bil že prepozen, ga je prikolica s prednjim levim delom pritisnila ob cementni steber vhodnih vrat, pri čemer mu je poškodovala prsni koš, levo nogo in desno roko. Ponesrečenec je umrl zaradi notranjih telesnih poškodb že med prevozom v brežiško bolnišnico.
Piramida vrh Bohorja Javornik 1023 m
Nesreča ne počiva
Radar odpove razsodnos
(Nadaljevanje s 4. strani) kazen pa 26; na pogojno, bodisi denarno ali zaporno kazen pa je bilo obsojenih 51 obdolžencev.
Od rešenih zadev je bilo 135 obsodilnih sodb, 24 oprostilnih in 48 zavrnilnih obsodb. V 34 primerih pa je bilo kazensko Postopanje ustavljeno. Drugemu sodišču je bilo odstopljeno 49 zadev.
KAKO ZMANJŠATI KAZENSKE POSTOPKE?
Ne moremo si kaj, da ne bi t*a kraju napisali,.da je v vseh teh primerih zmagala pri ljudeh nerazsodnost. Nič niso pomislili vsi nešteti obtoženci, da so Pravzaprav s svojimi škodljivimi dejanji rušili svoj ugled to °feolieo kraja, kjer prebivajo. Bržkone pri dejanjih niso pomislili, da imamo' zakone, ki jih le sestavilo ljudrtvo in ki skrbno bdijo nad pravicami in dolž-
nostmi vso naše skupnosti. In končno gre tu Še za veliko gmotno škodo, kajti dokazano je, da take pravde in tožbe stanejo denar, in ne moremo .drugače reči, kakor da izgleda. da imajo vsi pretepači in še mnogi drugi, 'ki se tožarijo — preveč denarja.
Končno nam ni vseeno, če bi morali v bodoče še vedno ugotavljati, da kazniva dejanja rastejo, narrtesto padajo. Hvale vredno je končno to. da so naše družbene organizacije tudi v tem pogledu že mnogo storile in s svojim vzgojnim delovanjem že toliko utrdile zavest ljudi, da smo na to lahko zgolj ponosni. Jasno pa je, da imajo na tem torišču še precej n&log. Čas, v katerem živimo, nas sili, da razmislimo tudi o teh problemih in skušamo storiti vse. da 9e podobna dejanja, če ne popolnoma odpravijo, vsaj — zmanjšajo.	M
Huda nesreča % motornim kolesom. — Poročali smo že o nesrečah, ki se zgode pogosto na republiški cesti Ljubljana— Zagreb. Pred dnevi je spet vozil skozi Jesenice na Dolenj, skefn proti Bregani z motornim kolesom Anglež John C. Wyatt, doma iz Londona. Iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov je vozil po levi strani ceste in« podrl nasproti, po desni strani vozečega 61-letnega kolesarja Andreja Stefamiča iz Obrežja. Udarec obeh vozil je bil silovit, pri katerem sta bila poškodovana oba vozača in vozili. Motorist je dobil pošten pretres ’-n poškodbe na roki. kolesar P® po vsem telesu in hude notranje poškodbe, predvsem na črevesju, ki so smrtno nevarne.
Preiškayo o nesreči vodijo
naši varnostni organi ob sode-slovanju angleškega konzulata v Zagrebu, .da ugotove vzrok nezgode, zlasti še. če drži trditev motorista, da je nastala napaka na motorju, ali pa če je inozemski vozač pozabil, da se v Jugoslaviji vozi po desni strani ceste.
Ivan Bregar, star 14 let, doma iz Križa pri Sevnici, je vodii konja, ki se je splašil in udaril fanta po glavi, p« čemer je dobil zelo nevarne poškodbe.
Marija Forster, stara 55 let, je doma v Brestanici nesrečno Padla po kamenju »in si zlomila nogp nad kolenom.
Manjše, vendar boleče nesreče. — Jože Kovačič, 42-letni delavec rudnika Senovo, stanujoč v Podsredi, se je 27. avg. vozil z novim kolesom. Na klancu v
Tekmovanje
Orehovem
Sevnici
Koprivnici pa so mu na kolesu počile vilice in je vozač pri padcu obležal nezavesten na cesti. Dobil je nevarne poškodbe po telesu, glav: in obrazu.
Ivan Grubič, mesarski vajenec mesnice KZ Brežice, si je pri delu poškodoval levo roko in dobil nevarno zastrupi j en je.
Vsi ponesrečenci so v zdravniški oskrbi v brežiški bolnišnici. Stanje ponesrečenega Ste-faniča je še vedno zelo resno, vendar zdravniki upajo na okrevanje.
IZ SEVNICE S
V Sevnici namerava krajevni odbor Zveze borcev postaviti spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega naslja. Izdelani so načrti po zamisli arh. Plečnika in akademskega kiparja Boža Pengova. Z deli na spomeniku so že pričeli in bo po sklenjeni pogodbi odkrit 1. maja 1957.. Krajevni odbor ZB zbira v ta namen potrebna sredstva. Tako bo tudi v nedeljo, 9 septembra, t. 1. v Sevnici velika kulturna prireditev s srečelovom v Gasilskem domu v Sevnici Poleg velikega števila večjih to manjših dobitkov so tudi: kompletna kuhinjska oprava rk-dijski aparat, moško kolo več ton premoga in gradben- material
Krajevni odbor vabi vse prebivalce iz bližnje ^ dMjne okoPce, da se udeleže te prireditve.
dne — ker pa ni bilo zastopnikov z občine, je tovariš iz Ljubljane seveda odpotoval. Možje z občine so prišli v popoldanskih urah in ker ni bilo zastopnika iz Ljubljane, ki jih je čakal dopoldne, so popoldanski člani komisije — odšli... Tako podjetje čaka — ne čaka pa seveda čas, ki bo kmalu prinesel zimo, pred katero naj bi bil seveda projektirani provizorij zgrajen, ker bo sicer delo, zaradi katerega se ta provizorij gradi, onemogočeno.
Na tem zasedanju je delavski svet podjetja nadalje ugotovil, da je Direkcija Jugoslovanskih železnic zelo skopa s svojimi naročili oziroma z dodeljevanjem železniških voz za popravilo. zlasti revizijskih in specialnih voz, dasiravno je kakovost dela podjetla povsem brezhibna, saj je podjetje imelo v vsem letu komaj tri reklamacije. In kakovost dela je v podjetju vsak dan boljša. Tudi kar se tiče cen, je to podjetje pri nekaterih delih meče j cenejše kot so druga, zlasti pri tako Imenovanih »čevljih* za tovornjake in pri ključavnicah. Tu je podjetje za 30—40 % cenejše, kakor tudi pri ostalih delih.
Za gradbeno dovoljenje je podjetje prosilo že meseca maja, sedaj pa je že september In podjetje že vedno čaka.
ZASAVSKE
BODICE
Temno kakor v rogu je skoro povsod, koder te ▼ nočnih arah pelje pot skozi Brestanico. In to že več mesecev. Slišali smo, da je sedaj že bila dolgo pričakovana seja, ki naj bi razgnala to temo, vendar še kar naprej tavamo v njej...
Kdo je kriv tega?
Živinski sejem v Brestanici so nekaj posebnega. Čeravno imamo v kraju lepo in obširno sejmišče je vendar prišlo že v »tradicijo«, da mora biti več kot polovica živinskega sejma v tako imenovanem »gornjem koncu« trga pri mostu.
S tem se seveda močno ovir. vsakršni cestni promet na tem delu trga, dela se pa tudi z živino skrajna nesnaga. Po vsake msejmu in še nekaj dni potem izgleda ta del trga kot za-traščeno to zanemarjeno gnojišče. Morda ne bi bilo nanačno če bi si kdaj to brestaniško »zanimivost. ogledala sanitarna inšpekcija in storila vse potrebno, da se ta »tradicija« za vselej odpravi Pa pa sejmarji zaradi tega ne bi b'M prikrajšan' za pijačo In jedačo, naj gostinska podjetje ob semenjskto dnek postavi v neposredni bližini sejmišča primeren paviljon, kakor to delajo n. pr. v Krškem. Na ta način b« lahko to nelepo razvado v kratkem na lep in miren iirtčto odpravili trg pa bi tedaj dobil kultv aejši ugled.
Stran G
•ZASAVSKI TEDNIK.
8. SEPTEMBRA 1956
St. 37
IZOBRAŽEVANJE ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
DOSLEJ 23 SEMINARJEV IN 1096 UDELEŽENCEV
OSS našega okraja sodi, da so bili seminarji uspešni, premalo pa so se udeleženci poglabljali v mehanizem delavskega in družbenega upravljanja — V jeseni bodo s seminarji nadaljevali — V spodnjem delu okraja še mnogo upravljalcev, ki še niso obiskovali seminarjev

Neločljiva prijatelja
Prosveti jeva n je v zasavskih sindikalnih organizacijah je le' tošnjo zimo stopilo v novo, bolj pisano fazo. Če smo morali vse do lani venomer ugotavljati, da sindikalne organizacije niso posvečale temu vprašanju potrebne pozornosti, lahko sedaj poudarimo, da so uspešno prestale prvo kritično obdobje in se z vso silo in nemajhno prizadevnostjo podale tudj na to področje svojega poslanstva.
To pa je bilo mogoče samo zategadelj, ker so sindikalne organizacije spoznale, da so pravzaprav same odgovorne za vzgojo delavcev, zlasti pa upravljalcev. Seve ni treba posebej poudarjati, da so sindikalnim organizacijam pri tem važ-ilem opravilu v dobršni meri pomagale ostale družbene organizacije zlasti SZDL.
Seminarji, ki so bili v letošnjih pomladnjih in v zgodnjih poletnih mesecih, nam narekujejo, da nekoliko pobliže ugotovimo prednost takega načina izobraževanja upravljalcev. Mimogrede rečeno, je bilo v Za-
savju doslej organiziranih 23 seminarjev, ki jih je obiskovalo 1096 upravljalcev. Seminarji so trajali tri dni, predavatelji pa so bili v glavnem domačini.
Okrajni sindikalni svet, ki .je ob zaključku seminarjev pregledal delo posameznih predavanj, je ugotovil nekatere bistvene značilnosti, ki jih ne gre podcenjevati. Predavatelji so sicer predavali o raznih temah, težišče pa je bilo seve na problemih delavskega in družbenega samo-
upravljanja. Ravno tu pa se je pokazalo, da se ta predavanja niso izkopala iz splošne obrav. nave tega vprašanja. Predavatelji so namreč dajali dosti več poudarka zgodovinskemu razvoju delavskega samoupravljanja, premalo pa so govorili o njegovem mehanizmu. Sicer je prav, da so upravljale: dobili najprej vpoglede v te stvari, toda nujno bo, da bodo na prihodnjih seminarjih dajali več poudarka drugi strani upravljanja.
Jeseni bodo spet seminarji. V spodnjih krajih ekraja so namreč obiskovali seminar le pa dva, trije članj delavskih svetov posameznih podjetij. Tako je ostalo še nad tri sto tovarišev, ki niso šli skozi osnovne seminarje.
V	zgornjih krajih pa bodo v jeseni začeli z drugimi nadaljevalnimi seminarji. In bržkone bodo šele ti sem'nar ji dali odgovor na mnoga praktična vprašanja delavskega in družbenega upravljanja.
V	letošnjih pomladnih mese-
cih pa so sindikalna vodstva organizirala še drugo izobraževalno dejavnost. N. pr. tečaje za pridobitev višje kvalifikacije in zdravstvene tečaje za žensko mladino. Tudi te bodo organizacije letos spet organizirale, saj se je pokazalo, da -si ljudje žele čim več znanja.	(v)
PRIPRAVE HRASTNIŠKE „SV0B0DE“ I. ZA NOVO SEZONO
Najmanj dva izobraževalna tecaa
v	»
za vse tiste, ki si žele znanja tujih jezikov — Težave z režiš er ji in prostori _ Plodno delo
ostalih društvenih skupin, zlast i pa knjižnice
OBČINSKI ODBOR ZB VIDEM-KRSKO ŽE TEKMUJE
Zffdn i mesec so mnogo napravil
Sicer upravm odbor hrastni-ške »Svobode I« za sedaj še ni jel razmišljati o bodočem delu, niti o občnem zboru, vendar tudi tu menijo, da kaže nasvet Zveze vsekakor upoštevati. Po njihovem naj bi bili občni zbori sicer malce kasneje, toda ne po oktobru.
Iz razgovora z društvenim taj-
vil pa se je tudi v mešanem zboru. No, godba na pihala je pridno igrala in priredila vrsto koncertov in sodelovala pri vsaki prireditvi.
V minuli sezoni je društvo poskrbelo tudi za izobraževalno dejavnost Priredili so tečaj nemškega jezika, ki ga je obiskovalo 25 priglašencev. Mislili nikom o sedanjem delu tega so ®e ria tečaj angleščine, pa ni-hrastniškega delavskega pro- so dobili predavatelja. Zal tudi svetnega društva smo zvedeli	1
še zaradi tega ker bodo tudi v letošnji sezoni nadaljevali s poučevanjem nemščine, na novo pa ustanovili tečaj angleškega jezika. Se pravi, da bodo v društvu imeli kar dva izobraževalna tečaja. In če bo odbor uspel organizirati še nekaj predavanj ali pa podobnih krožkov, bodo lahko prihodnje leto ugotovili.
Občinski odbor ZB Videm-Krško je na svoji zadnji seji predelal program tekmovanja, ki ga je razpisal OO ZB Trbovlje, in sprejel sklep, da se bo tekmovanja v celoti udeležil. Na seji so bili tudi zastopniki krajevnih organizacij Zdole, Leskovec. Veliki Podlog. Stari grad in Raka. Tekmovalni program je zelo obširen, saj vsebuje celih 53 točk, zato bo treba resno prijeti za delo, kajti rok je sorazmerno kratek.
V	zadnjih štirih mesecih je občinski odbor, seveda s pomočjo krajevnih odborov, mnogo napravil. Za -Dan borcev je bila v Vidmu-Krškem slovesna akademija, 22. julija je bil množičen sestanek'članov ZB. kamor so bili povabljeni tudi vdove in starši padlih borcev. Ob tej priložnosti so jih pogostih in skromno obdarili. Istega dne je bil še razstavljen zgodovinski material prvih žrtev. Ob občinskem prazniku je bila komemoracija na krškem pokopališču pred spomenikom padlih partizanov in žrtev fašističnega terorja, kamor so razne organi, zacije položile 11 vencev. Razen tega je bil tudi na lokalni gospodarski razstavi zgodovinski oddelek, kjer so bile slike vseh padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja in slike iz izseljenstva. Na dan občinskega praznika pa je bila razvita zastava občinskega odbora ZB.
V	letošnjem letu je bil odkrit spomenik na Zdolah in dve sdo-minski plošči v Velikem Podlogu. V kratkem pa upaio, da bodo odkrili še spominsko ploščo v Dolenji vasi in na Raki. Tako bodo imele vse okoliške vasi spomenike oziroma spominske ološče s čimer se bodo oddolžile padi m tovarišem. Odprto ostane le še vprašanje' spomenika v samem mestu Videm-Krško. katerega nameravajo postaviti prihodnje leto * Obzidje
in tržni prostor sta delno urejena, kjer so s prostovoljnim delom pomagali Hani ZB in ostalih organizacij in mladinska brigada iz revirjev.
Občinski odbor ZB Videm-Krško razen navedenega posveča veliko skrb partizanskim otrokom; skrbi za nemoteno šolanje, štipendije, njih vzgojo iitd. V času počitnic je iz omenjene občine letovalo 33 partizanskih otrok v Avstriji, Ljubnem. Banjolah, Selcah in Sorici. Lepe počitnice pa bi lahko preživelo še več otrok ZB, če bi starši oziroma redniki imeli razumevanje in jih pustili z doma.
Učni uspehi partizanskih otrok na krški gimnaziji so za-
dovoljivi, kajti organizacija je bila skozi vse šolsko leto v stalnih stikih s profesorji in je tako imela ngtančno evidenco o znanju posameznikov. Drugače pa je na leskovški šob. S prihodnjim šolskim letom bodo tudi to uredili, tako da bo tudi tam učni usipeh partizanskih otrok boljši.
Krajevne organizacije ZB v občini bodo čimprej zbrale ves zgodovinska material, uredile organizacijska vprašanja in vse, kar je potrebno za tekmovanje, da bo občinski odbor ZB imel potem natančen pregled nad vsem članstvom in zgodovinskim materialom v občani in se tako uvrstil v tekmovanje z ostalimi odbori ZB ir okraju.
predvsem to, da »Svoboda« sicer ni žela kakih bleščečih u-spehov, vendar se lahko ponašajo s tem, da so bile vse sekcije delavne in da so poskrbeli
za vsestransko svobodarjev.
Največje težave ima dramska družina, ki nima režiserja niti prostorov No, prostori so, vendar za potrebe igralcev niso primerni, ker so premajhni. V kino dvorani pa ni moč igrati, ker oder ne ustreza, pa tudi garderob ni. Zavoljo tega je celotno delo dramske družine nekoliko šepalo.
Letos pomladi so ustanovili ženski pevski zbor, ki šteje okrog 20 deklet in žena. Zbor je že samostojno nastopil v okviru občinskega praznovanja, uvelja-
da so na tem področju prebili led.
In še nekaj o knjižnici. Naj povem, da je na novih knjižnih policah (prat sedaj so kupili nove) nad 2000 dobrih knjig. Ljudje so brali skozi vse leto. Najbolj pridno pa je po knjigah segala mladina. Končno je tudi in usmerjal vso izobraževalno to dragocen prispevek k izobra-
v tej »Svobodi« niso na lanskem občnem zboru ustanovili izobraževalnega odseka in je vodil to delo le za to odrejen referent. Zategadelj bi bilo prav, da bi na letošnjem občnem zboru iz-
dejavnost vseh brali odbor, ki bi lahko vodil
dejavnost in če le-ta ne bi mogel dobiti predavateljev, kot jih ni mogel prejšnji referent, naj bi pomislili nekoliko tudi na to, da imajo v Hrastniku dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko ljudem pripovedovali o tistem, kar jih najbolj zanima. Izobraževalni odbor bo potreben
ževalni dejavnosti tega društva, zatorej ne bo napak, da bi knjižnico še povečali, čeprav so knjige precej drage. Več bodo njihovi člani brali, bolj bodo umevali čas, v katerem živimo. Na občnem zboru pa kaže pogovoriti se tudi o teh stvareh.
Iv)
Bili smo v Zebniku
Ka| na! učimo v podeželski šoli?
Ali je pouk otrok o sadjarstvu navajanje k šušmarstvu?
Res, kaj ali kako naj učilno bi smeli imeti fotokrožkov. Pri v podeželski šoli, se sprašujemo brestaniškem fotografu sem
Nedaleč od Radeč je prijetno kmečko naselje Zebnik Tu so letos spomladi postavili dvajset velikih šotorov v katerih se je doslej izmer jelo že nekaj sto mladih Zasavčanov — obvezni-
Po kosilu so v popoldanskem času razna gospodarska in politična predavanja, kakor tudi športne igre. Poleg tega jim je »Svoboda * iz Jagnjenice nekajkrat uprizorila lepa gledališka
da so bili v moštvu PVV v glavnem člani mladinske ekipe trboveljskega »Rudarja« in zato ni čudno.
V taboru pa
V Artičah. Na učiteljišču smo se učili, naj bo pouk življenjski, nazoren, naj otroke naučimo čira več praktičnega dela in da naj jih vzgajamo v ljubezni do dela. Naše vzgojno osebje sodi, da je prav tako in se skuša po niso igrali le teh navodilih kolikor mogoče
namreč opazila lepak, ki ga je pred kratkim objavil naš Zasavski tednik. Zdi se mi, če amater fotografira prijatelje i« jim zaračuna materialne stroške, da to ni šušmarstvo. Večje »šuš-maratvo« je, če kak fotograf slabo izdela fotografije in jih
kov Predvojaške vzgoje, V vsa■ dela. Potujoči kino, ki je v pr-
nogomet. Tudi drugih športnih ravnati. Zato smo tudi ustano. prav drago zaračuna.
ki izmeni je de dve sto mladincev iz vseh krajev bivšega trboveljskega okraja^
Tabor oživi zjutraj ob peti uri. Takoj potem, ko stanovalci platnenih hiš opravijo vse potrebno v njih< vi notranjosti, jih piščalka že kliti k jutranji telovadbi Ko je te konec, gredo fantje na umivanje, nato pa pobite h kuhi&ji kjer jih že čaka izdaten zajtrk.
Deset minut pred sedmo uro so spet vsi vodi na zbornem mestu, tokrat že v popolni »bpjni« opremi Po izvršenih formalnostih vsak vod nekaj po sedmi uri odkoraka na mesta, kjer se začne praktični pouk, ki traja do 12,25. Takrat mlada vojska
vih mesecih tabor redno obiskoval, pa je sedaj menda čisto pozabil nanj
Mislimo, da ne bo napak, če povemo, da se mladinci še najbolj navdušujejo za šport. In verjemite, športni referent Dra-
vej so se lotili In rezultati? Takile so bili:
vili na šoli tehnični ter sadjarski in vrtnarski krožek. Posebno zadnja dva krožka se nam zd ta potrebna, da dobe kmečki otroci osnovne pojme'o sadjarstvu in vrtnarstvu. Otroci so hodili tudi med poletnimi počitni-ga prav pr;dno
ODBOJKA: v devetih igrah s predavateljskim kadrom so mladinci izgubili šest srečanj, tri pa dobili.
go jim pripravi marsikatero"ve- dolgi progi je zmagal mladinec cami na vrt in ga prav pr]dn, selo urico •	Tomo Vidmar s časom 38£, dru- obdelovali pod vodstvom učite
V taboru je bilo doslej odigra- 0* Pa ie ^il Milan Gričar s časom 40,0.	•	,
SKOKI (deset možnih točk):
I. Tomo Vidmar 9 točk; 2. Ivan Klopčič 8,5 točke.
KROS:	najbolj množičen je
bil kros, ki je bil izveden ob vsaki izmeni. Proga je bila dolga približno 1500 metrov in zelo priprav- težka. Prvak v tej disciplini je in tudi postal Janez Majcen s 3,45 mi-
nih že več nogometnih tekem Tako so se mladinci kar štirikrat pomerili s fizično precej močnejšim moštvom ŠK »Papir niča«. Prvič in drugič so zmagali, tretjič pa izgubili s precej visokim rezultatom 8:0. To pa jim ni vzelo volje do dela. Se z večjim poletom so se Ijah na četrto tekmo
spet ponosno in s pesmijo koru- uspeli. Rezultat. 12:0! Vsekakor nutami; drugo mesto pa je za-
ka proti taborišču.
lepo, kajne?
j^LOVCN^Kl I3ANIČACL
ANE K IftCATKOVlčl
IrARlSAt
Povedati moramo, sedel Milan Dolanc s 3,45.
Tako so ob del« in igri tekle ure obveznikom PVV, ki na teh taborjenjih dobivajo najosnovnejše znanje, ki je potrebno bodočemu članu naše Armade. Marsikdo je po osmih dneh dejal »Kar prehitro je minil čas.«

lja Janeza Volčanjška. Iz tega sledi, da imajo otroci veselje do* dela In želijo, da se kaj koristnega nauče.
Vodstvo šole je zaprosilo Okrajno zadružno zvezo za malenkostno denarno pomoč, ki bi jo potrebovalo za ureditev šolske tople grede. Uslužbenec OZZ, ki gl je prišel naš vrt ogledat, pa je dejal, da ni prav, ker učimo otroke vzgajati drevesca. češ da jih s tem navajamo na »šušmarstvo« v sadjarstvu.
Ali je šušmarstvo, če zna kmečki otrok gojiti sadno drevje?	.
Izgleda nadalje, da po mnenju nekaterih fotografov tudi ne
če je torej šušmarstvo vsako praktično delo, ki ga učimo v šoli, najsi bo kmetijskega ali tehničnega značaja, tedaj bomo morali preiti spet nazaj na verbalni pouk in ne bomo več gledali na široko razgledanost sodobnega človeka, ampak le na ozko specializacijo.
Ali bo prav tako?
Martin Zupančič
Koncert zagorske rudarske godbe
Pretekli teden je ničla zagorska rudarska godba na pihala pred stanovanjskimi bloki na Polju promenadni koncert. Godbeniki so pod taktirko Mihe Grošičarja igrali dela Rossinija, V/agnerja, Učakarja, Fu-čika, VVebra in Wundererja. Koncert je trajal poldrugo uro jn je dobro uspel.
Podoben koncert je priredila zagorska rudarska godba tudi v^ Kisovcu nad Zagorjem.
K. N
Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak In cigan, 'sedeta te k ognju na stran, kjer je bilo veliko Irug h ljudi. Petrova gos-oska obleka je storila, a so se zbrani kmetje jeli spraševati, kdo Je o, In zmenili so se nar 'led, da je gospod s Cozjaka. Ali kdo je oni ki je prišel z njim? n pošljejo poslanca A- , os pod a Pet»a, naj se oglasi pri velikem ognju.
Kmetje vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel % njim. In nesramni Peter, ki je precej priliko Izvohal, da bi cigana lahko uničil, reče; »Jaz ga ne poznam; videl sem ga malo popred, preden so bili Turki prišli, In zdaj ga vidim zopet, nemara da bi bil Turkom malo znan.« »Ogleduh je!« reko brž oni in ogenj je švignil vsaken.u iz 6či.
Cigan je bil kmalu spoznal, kako je. Iz obrazov je posnel, da se nanj zbira oblak, da ga je Peter z lažjo izdal. Poskušal se je izmuzniti, toda brž" mu pot zapr0 ter ga obstopijo z vzdignjenim cepci. Zdajci sc spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti nož. Ali na mah padejo trije cepci in v tisti hip zazvoni ciganov nož, njemu Iz rok izbit, po temi na tla.
Mnogo krepkih' rok se stegne in podere sil-nega cigana na tla. Vendar vsi, kolikor jih je moglo okoli njega, imeli so dosti posla, da ga iztirali skozi ozko luknjo ven. Na jarku 8» potem zavihte In visoko je pluskiula voda ko je cigan cepnil v sredo krnice.	,
Doli ob Krki je dolgin srl'* vol na suho *er Se odpravil proti Muljavi.
8. SEPTEMBRA 195« — St 87
>2 A SAVSKI TEDNIK«
Stran 7
Letošnji hrastnlšhi planinski leden v	so pmin^u
Bogate prireditve so se vrstile ves teden — Med drugim tudi več izletov v okoliške planine — Planinska predavanja in prikazovanje poučnih filmov — P laninci bi radi novo kočo
na Kalu dogradili do leta 1958
30-lefnico nogometa
Zasavska planinska društva prirejajo vsako leto planinski teden. Tedni so malone vsakokrat namenjeni popularizaciji planinstva in pa pridobivanju novih ljudi v planinske vrste.
Tudi hrastniški Planinski teden, ki so ga začeli že 2. septembra, ima isto obeležje. Vsaj prireditve kažejo, da morajo v teh dneh vsi Hrastničani spoznati dejavnost planinskega društva in se vključevati v njihove sekcije. Letos prirejajo planinski teden skupno 'S planinskim društvom na Dolu. In, kpt rečeno, so prireditve tudi letos pisane.
V nedeljo so pohiteli planinci iz Hrastnika in Dola na Kal, in Gore. V ponedeljek so imeli planinsko predavanje s prikazovanjem poučnega planinskega filma na Dolu. Naslednji dan je bilo podobno predavanje v Hrastniku. V četrtek sta se se-šla oba upravna odbora in na slavnostni seji pregledala svoje delov,anje. 7. t. m. so spet vrteli poučen planinski film, danes pa bodo skupno z ostalimi plapind iz Zasavja odšli v Libno pri Krškem.
To je v grobem program letošnjega Planinskega tedna v Hrastniku. Prepričani smo, da je privabljal skozi vse te dni poleg aktivnih članov tudi ostale občane.
Društvo v Hrastniku šteje danes že približno 500 članov. Med njimi je precej mladine, ki ima lastno sekcijo. Pa tudi na Dolu je planinstvo zelo priljubljeno, saj ondotno društvo
Ljšitev nagradne uganke iz 35. številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz 35. številke našega Usta se glasi (vodoravno in navpično); ruda, urad, dama, Adam.
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Silvestru Kovaču, učencu 7. razreda osnovn. šole, Brežane, pošta Šentjanž na Dolenjskem — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Albin Mlakar, učenec 3. razreda osnovn. šole, Tel-če, pošta Tržišče, Dolenjsko. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem'in pionirkam za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala.	Uredništvo
•
Nova nagradna uganka za naše pionirje
12 3“ prstena ali steklena posoda za vodo ali druge pijače
3 2 1“’ majhna živalca (plazil-ka)
Vstavite namesto številk ustrezne črke, pa bo naša ugapka rešena.
Rešitve te besedne obratnice nam prinesite ali pa pošljite do nedelje, 16. 'septembra, opoldne. Dva rešitelja uganke bosta dobila po odločitvi žreba po 1 lepo mladinsko knjigo.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo
ne šteje kdo ve kaj manj članov kot hrastniško.
Iz razgovora s tajnikom hrast-niškega planin, društva smo med drugim zvedeU, da je trenutno najvažnejša naloga njihovega društva zgraditi čimprej novo kočo na Kalu. Gradbeni material je v glavnem pripravljen, pa tudi les so že nakopičili ob gradbišču, sedaj čakajo le še na načrte, ki bi morali biti izdelani že pred meseci. Če bo šlo vse po sreči in če bodo
dobili obljubljena sredstva, kani jo kočo povsem dograditi do kanca leta 1958. To bi Ml njihov največji in najlepši uspeh.
Največ bodo seve sodelovali planinci sami. S prostovoljnim delom nameravajo napraviti pač vse, kar je mogoče. Hrast-niški planinci dobro vedo, da bodo morali pošteno zagrabiti, kajti gradnja take koče, kot so si jo zamislili, ne bo terjala malo dela.	(v)
V nedeljo, 9 septembra se prične
Tudi v vzhodni slovenski in celjski nogometni '	podzvezni ligi bodo začeli
Poročali smo že o novih članih mariborsko-varaždinske nogometne lige, takrat pa poglejmo še malo v tekmovanje slovenske Uge — vzhodni del ter v celjsko podzvezno ligo. Tudi v obeh teh ligah bodo pričeli s tekmovanjem v nedeljo. 9. septembra. V vzhodni slovenski ligi, ali bolj rečeno v mariborsko-celjski skupini bodo sodelovali »Kovinar« iz štor in ŽSD Celje, »Rudar« iz Velenja, »Usnjar« iz Šoštanja, »Svoboda« iz Trbovelj, NK Brežice, nadalje ostali kandidat »Nafta« (Dolnja Lendava), »Drava« iz Ptuja, »Kovinar« iz Maribbra. »Fužinar« iz Raven in »Aluminij« iz Kidričevega — torej 12 kandidatov, ki se bodo zavrteli v nedeljo.
V celjski podzvezni ligi pa bo tekmovalo 8 nogometnih moštev, in sicer; iz Celja »Olimp« in B moštvo »Kladivarja«,
»Bratstvo« iz Rogatca, »Rudar« iz Hrastnika, »Sloga« iz Trbovelj, B moštvo »Rudarja« iz Trbovelj, »Svoboda« iz Kisovca pri Zagorju in NK Radeče.
Pionirji so pričeli s tekmovanjem
V	zasavskem prvenstvu pionirjev sodeluje 8 moštev. »Rudar« iz Trbovelj nastopa tudi to pot kar s tremi pionirskimi moštvi, nadalje še »Sloga« in »Svoboda« iz Trbovelj, »Proletarec« iz Zagorja, »Bratstvo« iz Hrastnika in »Svoboda« iz Kisovca.
V	nedeljo so bili doseženi sledeči rezultati: Sloga : Svoboda (Trbovlje) 1:1 (1:0), Rudaril : Proletarec 3:1 (1:1), Rudar I : Bratstvo 7:2 (4:0), Svoboda (Kisovec) : Rudar lil 3:0 (1:0).
Razpored
prvenstvenih nogometnih tekem varaždinsko-mari-borske skupine v jesenskem delu ; ,r« ,
I.	kolo 9. 121.
Rudar : Tekstilac
Sloga Čak. ; Branik Kladivar : Proletarec Mladost : Zagorac Sloboda : Sobota Maribor : Jedinstvo
II. kolo — 16. IX. Sobota : Rudar Branik : Tekstilac Zagorac : Sloboda Proletarec : Mladost Sloga : Kladivar Tekstilac : Maribor
ni, kolo — 23. IX. Rudar : Zagorac Kladivar : Branik Mladost : Sloga Sloboda : Proletarec Maribor : Sobota
J.	edinstvo : Tekstilac
rv. kolo — 30. IX. ' Proletarec : Rudar
Branik : Tekstilec Sobota : Jedinstvo Zagorac : Maribor Sloga : Sloboda Kladivar : Mladost
V.	kolo — 7. X. Rudar : Sloga
Mladost : Branik Sloboda : Kladivar Maribor : Proletarec"
Jedinstvo :’ Zagorac Tekstilac : Sobota
VI.	kolo — 14. X. j Kladivar : Rudar
Branik : Sobota
Zagorac : Tekstilac Proletarec : Jedinstvo
Sloga : Maribor Mladost : Sloboda
vn. kolo — 21. X. Rudar : Mladost Sloboda : Branik Maribor : Kladivar Jedinstvo : Sloga Tekstilac : Proletarec Sobota : Zagorac
Vin. kolo — 28. X. Sloboda : Rudar
Branik : Zagorac Proletarec : Sobota
Sloga : Tekstilac Kladivar : Jedinstvo Mladost : Maribor
IX.	kolo — 4. XI. Rudar : Branik
Maribor : Sloboda Jedinstvo : Mladost Tekstilac : Kladivar Sobota : Sloga
zagorac : Proletarec
X.	kolo — 11. XI. Rudar : Maribor Branik : Proletarec
Sloga : Zagorac Kladivar : Sobota Mladost .‘ Tekstilac Sloboda : Jedinstvo
XI.	kolo — 18. XI. Jedinstvo : Rudar
Maribor : Branik Tekstilac : Sloboda Sobota : Mladost Zagorac : Kladivar
Proletarec : Sloga
V nedeljo dopoldne so krški nogometaš:	položili na grob
padlih borcev.nogometašev in umrlim članom venec in se tako ob jubileju svojega kluba oddolžili, spominu svojih nekdanjih sodelavcev.
Popoldne se je pričela slovesnost, na kateri so praznovali krški nogometaši 30-letnlco svojega kluba. Tov. Alfred Istenič je podal pregled dela krškega športnega kluba od njegove vtstanovitve do danes ter vsem članom čestital k lepemu jubileju. Nato je sledila nogometna tekma med TVD »Partizan« Videm-Krško in mladinskim prvakom Slovenije SD »Rudarjem« iz Trbovelj. Zmagali so domačini s 5:2 (2:0). Gostje so prikazali zelo lepo igro, vendar so bili pred golom neodločni in niso izkoristili več priložnosti. Domače moštvo, ki je igralo zelo požrtvovalno, je izkoristilo vsako napako nasprotniko-
Radio Ljubljana v tem tednu
Poročfla CKMluUlt« walt 7.00. 13.00. 15.00, n.00 Ulj-skl dnevnik ob 22.10, 6te — posluSaJte" ob 14.40 ob nedeljah pa ob ske nasvete in kmetijsko delavnik ob 12,30. ..Nas
delavnik ob 6.20, oddajo hrani poslušalci" (pester red) pa vsak delavnik od
dan ob 5.05, in 10.30 ra-oddajo ,,Želeli delavnikih ob 14.15. Kmetij univerzo vsak Jedilnik" vsak „Dobro Jutro, glasbeni spo-3.00 do 7.00.
NEDIUA, ». SEPTEMBRA
0.00—7.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko iutro, 7-35 Zabavne melodije. 8,00 Otro *ka predstava — Asta žntdari»č: Krautu brez bisera (radijska igra). 8.35 ..Pod vaško lipo" . . . (pisan spored slovenskih narodnib pesni, — izvajajo Za dovoljnl Kranjci. Veseli godci, Planinski Danica Filiplii, Grega Ložar, Franc Koren in Avgust Stanko. 9.30 še porn-nite tovari*i — Ivka Križman: Tekstilni |iraik pred 20 leti. 11.15 Oddaja za Bencike .Slovence, 11.35 Lahka glasba-1210 Opoldanski glasbeni spored. 13-30 z« Mio vas. 16 30 Milan Merčtin: Tri-Klavska stena (reportaža). 16.45 Veseli jsoki. 18.00 Radijska igra — Arthur M,'l'tr: smrt trgovskega potnika (rono vttev). 21.00 Športna poročila.
PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA
11-05 Opoldanski koncertni spored-H.50 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Franceta Ma-*°'la in Matije Tomca. 13.15 Pisan sro rcd zabavnih melodij. 14.30 Radijski
leksikon. 16.00 Utrinki b literature — Thomas Wo!le:	Brooklyn poznajo samo
mintvi. 16.20 V svetu opernih melodij. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 S festivala ..Praska pomlad".
• TOREK, 11. SEPTEMIRA
8 00 Vokalni koncert skladb jugoslov. skladateljev. 8.50 od melodije do melodije. 9.30 Tibor Sekely:	Sin pragozda
(prevedla Mara Černe). 11.45 Cicibanom — dober dan! (Josip PavišK: Železniška nesreča). 12 00 Melodije iz Ulntov in revil. 14.30 Za dom In iene, 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta vokalni kvintet ,,Niko Stritol" in lleana Bratuž, ki jo na harmoniko spremlja A. Stanko.
!_ uterature	Milan
16.00 Utrinki
Koblar: Zmagovalka. 18.00 športni tednik. 18,50 Zunanje-poiitdični leljton: Kam gre mala Evropa? 20.00 Pol ure za ljubitelj« slovenskih narodnih pesmi. 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled.
SREDA, 12. SEPTEMBRA
11.05 Simlooični plesi. 12-40 20 minut vam igra Kmečka godba. 13.15 Me lodMe za razvedrilo. 14.30 zanimivosti Iz znanosti in tehnike. 16.00 Utrinki iz literature — Milan Koblar: Zmagovalka H. 16.20 Popoldanak, koncert. 18.45 Radijska univerza — dr. Branka Brzin: Poliomielltls — otroška ohromelost.
ČETRTEK. 13. SEPTEMBRA
11.05 Opoldanski koncertni spored. 12.00 Popularna melodije 1* orkestralne
Košarkarji rudarja uspešni
Preteklo soboto je bilo v Trbovljah dvoje zanimivih srečanj v košarki za prvenstvo Slovenije (vzhodna liga). Košarkarji »Rudarja« so se pomerili kar na dveh frontah in sicer z moško in žensko ekipo ŽSrt
ve obrambe in tako doseglo zmago. Tekmo je zelo dobro sodil sodnik iz Trbovelj- Nato je bila še spominska nogometna tekma KŠK Odi boy 1931 (modri) proti KSK stari 1941 (rdeči). Prvi koj; drugi so igrali zelo povezano in borbeno. Zmagali eo modri z rezultatom 2:1 (1:0). Gole sta dala za modre Ivči Vanič st. in Pepi Preskar, za rdeče pa Marijan Seme.
Slavnosti se je udeležilo nad 800 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku obeh tekem in bodrili igralce.
S to prireditvijo so krški nogometaši častno proslavili 30-letnico nogometnega dela v svojem kraju.	-a
Košarka
VISOK PORAZ PROLETARCA V MARIBORU
Preteklo soboto je košarkarska ekipa »Proletarca« iz Za. gorja gostovala v Mariboru in igrala proti ekipi »Branika« za prvenstvo Slovenije. Domačini so visoko porazili »Proletarca«, ki se je sicer boril požrtvovalno, toda tehnično je močno zaostajal. Končen izid 118:60 (57:29) je res malo previsok.
To pot v Ljubljani 5:2 • za Odred
ODRED (Ljubljana) : RUDAR (Trbovlje) 5:2 (5:1)
Prejšnjo soboto je trboveljski »Rudar« gostoval v Ljubljani proti »Odredu«. Domačini so zmagali z dokaj visokim rezultatom 51 Ta gre na rovaš dobro razpoloženega napada »Odreda«, vendar tudi »Rudar« ni igral tako slabo, kot kaže končni izid, toda mnogo slabše kakor zadnjič v Ljubljani.
V nedeljo se prične že prvenstvo. »Rudar« bo igral proti »Tekstilcu« iz Oroslavja, medtem ko bo »Proletarec« iz Zagorja gostoval v Celju in nastopil prqii »Kladivarju«.
ZSD Celje
Pri rokometaših „Rudarja“ ne gre preveč...
ŽSD CELJE : RUDAR 14:11 (7:3)	"
Po tesni zmagi prejšnjo nedeljo proti »Krimu« iz Ljubljane smo že takrat ©pazili, da so pri »Rudarju« razne pomanjkljivosti. Rokometaši »Rudarja« so pa preteklo nedeljo' proti Celjanom odpovedali oziroma bili zelo netočni v podajanju. Ze sam prvi polčas s 7:1 govori o premoči gostov in tudi v drugem polčasu Rudar j evri niso mogli nadomestiti za, mujenega.
Klasbe. 12:40 V veselem rltmo. 13-35 Od arije do arije, 14.30 Turistična 04 dala. 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta vokalni kvintet Anton Nelfat in tenorist Lado Rakovec. 16.00 Utrinki la literature — Voja Carič: Moj strte; Mirko Petrovič: Esperanto. 18.00 !i na*3b kolektivov. 18.50 Domače aktualnoeti. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni an sambi! in solisti.
PETEK, 14. SEPTEMBRA 7.10 Zabavni zvoki. 8.00 V pesmi in plesn po Jugoslaviji. 9.30 Anton ASkerc: Stara pravda: 11.05 Popevk* in ritmi, tl JO Za dom in žene. 12.40 Skladbe za violino. 15.35 Pojeta ženski zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja in meSani zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka. 16.00 Utrinki iz literature — Ouy de Maupaasant: Tabo misli gospod polkovnik. 16.00 Novi filmi. 18.10 Odlomki iz italijanskih operiš.so Družinski pogovori. 20.00 Reportaža z mednarodnega seminarja modir-ne glasbe v Darmstadtu. 20.30 Tedenski zunanje politični pregled.
SOBOTA, IS. ttPTIMBRA 11.05 Malo od včeraj in mnl« od danes. 11.45 Pionirski kotiček. 1200 Opoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14.30 Tedenski športni pregled. 16.00 Utrinki iz literature — Pesmi Branka Hofmana, 16.20 Koncert po željah. 18.15 Pojeta ženski vokalni kvartet tn meSant zbor I. gimnazije iz Celja. p. v- Egona Ktmeja. 18-45 Okno v svet: Indonezija. 20.00 Veseli večer. 22.15—23 00 Oddaja za nate izseljence — na »alu 327,1 m. __________________
»Celje«.
Zenska ekipa »Rudarja« je premagala Celjanke s 46:25 (15:13), prav tako je bila uspešna tudi moška ekipa »Rudarja«, ki je premagala goste z 69:53 (38:25).
Tudi v rokometu se je začelo
S tesno zmago je »Rudar« odločil prijateljsko srečanje s »Krimom« v svojo korist. V prvem polčasu so bili boljši Kri-rmavci, ki so vodili z 8:6. Malo se je spremenila slika v drugem polčasu, toda moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu.
Končni rezultat je bil 15:14 v korist »Rudarja«.
Vremenska napovet
za prihodnji teden
Sredi septembra močne, toda kratkotrajne padavine z ohladitvijo. V ostalem suho, povečini jaso© in toplo vreme. Le okoli 9. septembra manjše poslabšanje vremena.
D. M. V.
Kinematografi
Potujoči kino okraja Trbov. lje bo imel na sporedu od 8. do 12. sept. 1956 ameriški film »VELIKA NOC CASANOVE«: dne 8. sept. ob 17. uri v Čečah, ob 19.30 v Trbovljah — Posetje (na, prostem); 9. sept. ob 15. uri v Podkumu, ob 18. uri v Polšni-ku; 10. sept. ob 17. uri v Z da-nem mostu, ob 19.30 v Loki pri Zid. mostu; 11. sept. ob 19. un ' v Zagorju — Okrogarjevi kol.; 12. sept. ob 19. uri v Potoški vasi — Zagorje.
V mesecu septembru bomo predvajali še naslednje filme: »V skalnatih globelih Kolorada«, »Kruh. ljubezen in ljubo-sumnje« in »Plroška«.
Kino »Svoboda - Trbovlje II« bo predvajal 8. in 9. septembra ameriški barvni film »ČLOVEK IZ ALAMA«; 10. do 12. sept. ameriški barvni film »VELIKA NAGRADA«; 13. do 16. sept. ameriški barvni film »ČRNI LABOD«.
/
»Partizan« Sevnica: 8. in 9. sept. argentinski film »OMADEŽEVANA«; 15. in 16. sept. jugoslovanski film »MILIJONI
NA otoku«.
Kino Brežice: 7. do 9. sept. amer barvni film »NA DALJNEM SEVERU«; 11. do 13, sept. amer barvni film »ONA JE VEDELA, KAJ HOČE«; 14. do 16. sept. amer. film »TARZANOVA PRIJATELJICA«.
Kino Brestanica: 7. do 9. septembra amer. barvna drama »SNEG NA KILIMANDZARU«; 12. in 13 sept. braziljanska drama »SINHA MOČA«; 14. do 16. septembra Indijski barvni film »MANGALA — HČI INDIJE«.
Obiščite PORTOROŽ
. - biser slovenskega Primorja
Uprava hotelov »HELIOS«, »PIRAN«, »BRISTOL« in »ISTRA« vam nudi v jesenski sezoni- prijetne počitnice v svojih lepo moderno opremljenih hotelih po izredno nižkih cenah. Penzion že od 600 dinarjev dalje. Odlična hrana, prvovrstna vipavska in istrska vina. Zveze iz vseh krajev Slovenije ugodne.
Skupinski izleti imajo *e poseben popust!
Pohitite , v lepih jesenskih dneh v Portorož!
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Gostinsko podjetje »Potrošnik« Hrastnik
sprejme računsko
NATAKARICO
za gostišče Prapretoo.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop lahko takoj.
Vlogo poslati na gornji naslov.
tmTmmimmmi
Cenjeno prebivalstvo obveščam, da sem se preselil v kolonijo Tovarne Celuloze Videm-Krško, Nova Resa 9.
DR. MIROSLAV KRIŠTOFIČ
zdravnik.
Telefonski poziv preko Tovarne Celuloze.
OBVESTILO IZSELJENCEM POVRATNIKOM
Obveščeni smo bili, da so pri kanadskem finančnem ministrstvu še vedno neizplačani certifikati vojnega posojila (Wer Savving), za katerega je bil med vojno vsak delavec oz. uslužbenec v Kanadi obvezan. (Tako imenovani Wer Sawing Fund 1941—1945. leto.)
Med izseljenci-po vratniki so še gotovo osebe tudi v področju občine Trbovlje, ki niso certifikatov (obveznic) Izkoristile. Pozivamo vse. na katere s« to nanaša, da se takoj zglasijo v uradu tajnika Občinskega ljudskega odbora Trbovlje (soba 14) zaradi posredovanja im informacij.
Tajništvo OLO Trbovlje
!lll!l!!!!!!!ll!tl!!lllli!!llll!!ll!llllllltllllllll!IIIH!IIIIIUII!lt!)lllttHlt1l
OBVESTILO
Kmetijska zadruga Brežice obvešča vse okoliške kmetovalce, da je dala v pogon električni mlin na Črncu . za mletje vseh vrst žit in koruze v tnlev-ske izdelke proti vrnitvi moke iz donesenih žitaric ali proti takojšnji zamenjavi.
Poleg mletja žitaric je možno s posebnimi stroji mletje detelje, koruznice, sena v krmilno moko. Prav tako smo pričeli čistiti semenska žita, katera tudi strokovno razkužujemo. Priporoča se
Kmetijska zadruga Brežice l!ll!!!ll!llllll!l!l!l!!llll!llllllllllllll)l!llll!l!IIIIIIUUIilll>llllllliiUllli
ČESTITKA
K poroki Milene Dolinšek in Marijana Preskar Iz Vidma. Krškega čestita družina Ogorevc, Brežice — Plšece.
OBVESTILO
Vajenska šola za razne stroke v Trbovljah obvešča vse učence, da bo vpisovanje v šolo v torek, 11. septembra 1956, od 15. ure dalje v pisarni osnovne šole v Trbovljah II. Isto popoldne bodo na vajenski šoli tudi preizkusni izpiti.
Upravlteljstvo
OBVESTILO
(Sejmi)
Obveščamo kmetovalce ta odkupna podjetja, da lahko v septembru v območju občine Brežice naslednji sejmi: v Cerkljah ob Krki 10. sept. živinski ta konjski sejem, v Kapelah pri Dobavi 17. sept. ta v Pišecah 29. sept. živinski sejem. — Prodajalci ta kupci — vabljeni!
PREKLIC
Preklicujem neresnične vesti, izrečene o Barbari Komat iz Trbovelj. Drago Tminovič, Opekarna 7, Trbovlje.
MALI OGLASI
STAVBlSCE 1000 m* v lepi, mirni okolici, blizu postaje Sevnica, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Zasavskega tednika«.
ISKRENO SE ZAHVALJUJEM DOZ, podružnici v Krškem za izplačano zavarovalnino. — Ana Santej, Trbovlje.
PRODAM ZENSKI ŠIVALNI STROJ »SINGER«. Poizve se pri Rožmanu, Črne, Brežice.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Naslov v upravi lista.
HRUŠKE ZA PRESANJE IN VLAGANJE prodaja Go rope v-šek, Trbovlje, Klek št. 5.
21. AVGUSTA SEM IZGUBIL
na poti od broda Brestanica do vasi Cesta nad Krškim listnico z denarjem ta osebnimi legitimacijami na ime Franc Levičar, Senovo, ta Ana Fakta, Senovo. Zraven so bile legitimacije SZDL in članske izkaznice Društva upokojencev in še druge listine. Poštenega najditelja naprošam, da mi vrne legitimacije te dokumente po pošti, denar ta zadete srečke pa naj obdrži. — Franc Levičar, upokojenec, Senovo 52.
7 DNI PO SVETU
Nemirno Sredozemlje
, Minuli teden po svetu je bil res poln zanimivih dogodkov, ki so pritegnili pozornost svetovne javnosti. Sicer pusto diplomatsko poletje je letos dokaj živopisno. Zlasti dva problema stojita na osrednjem mestu: sueški problem in ciprska kriza.
Prvo obdobje sueške krize je minilo. Na londonski konferenci ob pičli in enostranski udeležbi vsekakor niso mogli doseči kaj posebnega Pomembnejše je dejstvo, da so v Londonu izbrali poseben odbor petih z avstralskim premierom Menziesom na čelu. Premier Naser je ta odbor v ponedeljek sprejel in zdaj vsakodnevno potekajo razgovori obeh strank. Premier Naser in Menzies sta doslej obrazložila svoji stališči. In napredek?
Zaenkrat še ni moč govoriti o kakšnih velikih uspehih na poti k pomiritvi okoli Sueza. Vendar pa so člani odbora petih izrazili upanje, da se njihova misija ne bo končala z neuspehom. V.Kairu in drugod po svetu je vedno češče slišati glasove, da utegne priti do nove, širše konference vseh prizadetih držav, ki bi razpravljale o sueškem vprašanju. V tako konferenco je privolil tudi Egipt, ki kaže znamenja miroljubne in pametne politike. Zal pa so na Zahodu še vedno vodilni krogi, ki kairske sestanke in upanje v novo konferenco ovijajo v mrežo zakulisnih manevrov ter vojaških groženj in priprav. Takšne grožnje prav gotovo ne bodo koristile zbližanju gledišč, ki bi bilo v sedanjem položaju tako zaželeno
S sueškim problemom povezujejo zdaj še ciprskega. Kakor da na tem skalnatem otoku še ni dovolj gorja, so v zadnjem času pričeli nanj pošiljati še francoske čete Pravijo, da za vsak primer, ako bi bilo treba zavarovati francoske interese v Egiptu. Slab izgovor za odkrito vsak dan huje.. Slab izgovor za grožnjo/ Sicer pa je na Cipru vsak dan huje. Angleži so
po neuspelem premirju, ki so ga trmasto zavrnili, pričeli z veliko gonjo proti voditeljem ciprske etnarhije. Ni jim dovolj, da so že pred meseci izgnali Makariosa ter tri druge dostojanstvenike. Pred dnevi so Makariosa še obtožili, da je bil vodja upornikov in aretirali et-'narhijskega tajnika Kranidiotisa. In medtem, ko na otoku poka, so grška vlada in druge organizacije sklenile ponovno zahtevati, naj bi ciprsko vprašanje končno vendar že postaviB na dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Velika Britanija se bo temu kajpada uprla, dejstvo pa je, da pred svetovnim javnim mnenjem ne bo mogla oprati svoje politike, ki je z ozirom na ciprski problem vse prej kot miroljubna.
Sredozemlje je res nemiren. vrč, tudi, ako pogledamo na njegov zahodni del. Francoski premier Mollet se te dni odpravlja na novo potovanje v Severno Afriko, kjer naj bi poskušal rešiti alžirsko vprašanje. Vendar pa je njegova vlada vse. premalo odločna, da bi krepko zaorala to ledino. Obljub izpred volitev še vedno ni izpolnila in kakor vse kaže, jih v bližnji prihodnosti tudi ne namerava. Reforme bi morale biti v sedanjem položaju široke. Francija pa ve, da bi se morala pri radikalnem reševanju tega problema posvetovati tudi z uporniki, ki imajo glavno besedo pri nacionalni osvoboditvi dežele. Dokler pa bodo francoske čete požigale po arabskih vaseh in pariška vlada trmasto zavračala vsakršna pogajanje s pravimi predstavniki dežele, ne bo prave rešitve. Tako je bilo v Maroku, podobno v Tunisu ... Tudi v Al-žiru ni drugačne poti...
Vesel posnetek po »žicah«.
Po katastrofi v Marclneiln
Nad 200 žrtev je zahtevala nesreča v Marcincllu
Nepozabna nesreča, ki se je zgodila 8. avgusta v belgijskem rudniku Marcinelle, je terjala 263 življenj. Ta katastrofa je pretresla ves svet. Belgijska vlada je imenovala na zahtevo belgijskih delavskih organizacij posebno komisijo, ki bo preiskala in ugotovila vzroke velike nesreče, Čeprav je že iz dosedanjih raziskav jasno, da je prišlo do katastrofe zaradi pomanjkljivih tehničnih naprav. Med ponesrečenci je tudi nekaj Jugoslovanov, ki so prišli v Belgijo že pred "vojno v večini pa so postali žrtve italiianski rudarji, ki jih je vsega skupaj v belgijskih rudnikih nad 50.000. Polovica teh je v znak protesta sklenila zapustiti delo v teh rudnikih, večina tamkajšnjih listov pa zahteva nacionalizaci-
PROSTOR ZA VSE LJUDI
Na Zemlji živi dve in pol milijardi ljudi Število je veliko, toda ali si lahko predstavimo milijardo?
Zamislite si. da bi spravili vse ljudi v neki prostor. Ali mislite, da bi z njimi pokrili ozemlje naš, Slavonije? Nikakor ne • Vse ljudi na svetu bi lahko stlačili v kocko, ki bi bila, dolga, široka in visoka 800 metrov. Vsak človek (odrasel alf otroki bi imel v tej kocki prostor, ki ga zavzame telo visoko 2 metra, široko in dolgo pa Po 30 centimetrov. Tako kocko bi se dalo zgraditi in postavili bi jo lahko na čisto majhen prostor, saj bi ne potrebovala' niti enega kvadratnega kilometra.
jo vseh teh obratov, " da bi na ta način te čimprej mehanizirali in tako zaščitili ljudi.
Tudi visoka oblast Evropske skupnosti za premog in jeklo je sklicala svojo posebno sejo v Rimu, na kateri bo obravnavala izdelavo mednarodnega pravilnika za zaščito rudarjev pri delu
Na sliki: Prizor, ki jih v teh žalostnih dneh v Marcinellu ni manjkalo.
OPICA — DOMAČA ŽIVAL
Nobelov nagrajenec George Tompson namerava vzgojiti opice za delo. To idejo mu je dal neki lastnik plantaž na Malaji, ki je zdresiral nekaj opic za obiranje plodov. Tompson je izjavil, da se lahko priuči opica dela, ki bi ne bilo preveč enostavno in niti preveč zamotano, n. pr. za obiranje in prebiranje sadja. »Opica je edina žival,« pravi Tompson, »ki lahko poveže svoja oko z delom svojih rok in dela kombinacije, ki so do-trebne za dobro opravljanje dela. Če je lahko človek udomačil govedo ali konja, zakaj bi nc mogel tudi opic vzgojiti za pomožne delavce?«
SEDEM BEOGRADOV
Prav gotovo vsak ve za .ime našega glavnega mesta — Beograda, manj znano pa je najbrž to, da imajo to ime tudi nekatera druga mesta po svetu. Ime Beograd oziroma Belgrade ima med drugim tudi sedem mest v Združenih državah Amerike. Vsekakor čudno, ali ne?
IZZA KULIS DRUGE SVETOVNE VOJNE
Zenska, ki bi lahko preprečila osvoboditev Evrope
5	(Po magazinu »300 čuda«)
REVOLVERSKI DVOBOJ V GOZDU
Mlada žena se na ta klic obrne in ustreli iz revolverja na podoficirja dvakrat. Ker ga je zadela, je tudi ta odgovoril na njen ogenj. Ubil je špijonko na mestu. Pri njej so našli dokument, ki je bil ukraden pred nekaj urami...
Kdo je pripravil to žensko, da je postala špijonka?
In kako je mogla zavezniška tajna služba dopustiti, da je ta ženska prodrla do najvišjih vrst glavnega štaba?
Povest o nesreči družine njenega moža ni bila resnična. Ko je D. D. prišla v Anglijo, je bila vredna še vsega našega zaupanja. V Londonu je stopila v stik z nekim Spancem ali polameričanom — polšpancem, kateremu je uspelo prepričati jo, da je potrebno, da dela za sovražnika, obetajoč ji fantastične vsote.
Navedimo iz vsega neko zanimivo podrobnost: ta človek jo je prepričal z najmočnejšim argumentom, in sicer, da njena »izdaja« ne bo spremenila položaja, ker je Nemčija vsekakor vojno že izgubila Nasprotno pa bd njej in njenemu 'možu omogočil, da bosta ostali. deL svojega življenja brezskrbno živela.
KAKO JE BIL DOKUMENT UKRADEN?
D. D. je vse preračunala z neverjetno hladnokrvnostjo in inteligenco. Vedela je, da je pisarna čakala na ta dokument iz Washingtona in vedela je tudi, kakšni podatki bodo v tej listini.
V	začetku je samo mislila, da bi se samo seznanila z vsebino dokumenta in da ga nato v prepisu izroči svojemu sodelavcu, ki naj bi ga po radiu poslal dalje. Niti njena prijateljica niti kapetan I. K. nista imela najmanjšega suma.
Ko je videla, da dokument še ni prispel v glavni štab po kosilu, je D. D. prišla prvikrat (kar njena prijateljica ni upala priznati) okrog pete ure popoldne, nato pa ob pol osmih - zvečer. Takrat pa je prišla na neverjetno predrzno misel: spremenila je številko štiri v pet in š tem dosegla, da je bila napisana ena kopija več, kot je bilo potrebno. To kopijo se ji je posrečilo spretpp ukrasti.
V	času, ko je naša zaseda zaustavila njen jeep, je bila špijonka le še kakšne pol ure oddaljena od mesta, dogovorjenega za sestanek. Njen sodelavec je moral hoditi dve uri po sovražnem ozemlju (z urejenimi potnimi listinami seveda) do kraja, kjer je bila tajna radijska postaja.
KAJ BI SE ZGODILO, CE BI TATVINE NE BILI -ODKRILI?
Tako bi se bilo zgodilo, da bi Nemčija okrog tretje ure zjutraj prišla do vesti velikanskega pomena, kot so: vse podrobnosti o izkrcavanju zavezniških enot, število teh sil in vse ostalo za primer potrebe. Ce bi prišli na sled tatvine prepozno,- bi bil general Eisenhower primoran spremeniti svoje načrte, kar bi v najboljšem primeru terjalo še nekaj tednov. Na drugi strani pa, če ne bi bili opazili ničesar neobičajnega pri prepisovanju tega dokumenta na stroj, bi se D. D. potem, ko bi si izmislila kakšno laž, s katero bi se opravičila kapetanu I. K za svojo nekajurno odsotnost, naslednjega dne vrnila s svojega »službenega potovanja«, kalcor da se ni zgodilo nič. Vrhovni general bi tedaj začel s svojim načrtom izkrcavanja, ki bi bil tragično propadel.
Ta neuspeh bi zadržal osvoboditev Francije za najmanj leto dni, kar bi Nemčiji omogočilo, da dokonča svoja tajna orožja in da morda vrže svojo prvo atomsko bombo na zavezniška tla. D. D. b: tedaj postala največji špijon te vojne, za katero bi bilo težko reči, kdaj in kako bi se končala.
— Konec —
Rotterdam — panorama
V OBJEMU
HUERTO 1 LOPEZ \
ZELENEGA	PEKE A
ROMAN	26	Priredi) Vlado Pečar
Streljanje v daljavi se je ponovilo. Poslali smo dva lovca v smer, v- kateri smo domnevali nekoga iz naše odprave. Peoni" niso nosili pušk, marveč mačete, moral je torej biti neki naš tovariš. Nestrpno smo čakali, kdo se bo pojavil.
Cez nekaj časa sta se lovca vrnila, med njima pa je junaško stopal s puško čez prsi profesor Machado. Niti počenega groša nisem več dal za njegovo, življenje, zdaj pa je stal živ pred nami. Planili smo razneženo k njemu, ga objemali in mu stiskali roko.
Obraz mu je bil ves {»mazan od blata, suknjič pa je v cunjah visel od njega. Otresel se nas je in zahteval vode in kaj za pod zob, mi pa smo od vseh strani silili vanj z vprašanji in kar tekmovali med seboj, kdo bi mu podal prej kako stvar.
»Kje si se tako dolgo mudil?« Polkovnika Loosa so zanimale podrobnosti.
»Izgubil sem se,« je nedolžno odvrnil Machado in hitel pospravljati poslednji kos tortilje. »Potem me je pa napadel mravljinčar Bežal sem pred njim, dokler nisem omagal ter s poslednjimi močmi splezal na drevo, na katerem sem prebil noč.«
»Ta je pa dobra!« se je zasmejal Ortega. »Ali ste slišali? Bežal je pred mravljinčarjem! Radoveden sem, kdo je pred kom bežal.«
»S kolom bi ga po glavi!«
»Zelo junaško, to se mora priznati!«
»Čemu pa si/ nosil puško s' seboj?«
Profesor Machado se ni dal zmesti. Zanj se je stvar dobro Iztekla, čemu torej naj bi se jezil. Za hip je sicer Machadova vrnitev razpršila naše .skrbi, zato pa so se pozneje vrnile s podvojeno močjo. Mislili smo na odsotne člane naše ekspedicije in se zaman spraševali, kaj naj ukrenemo, ali naj ostanemo tu
ali pa jih gremo iskat. Strah, da so živi in da ne najdejo poti do nas, mi pa ne storimo ničesar, nam ni dal miru in nas je držal v stalni napetosti
Polkovnik Loos je sklical zbor in se je pošteno porazgo-voril z nami. Kar ni še nikoli storil, to je napravil sedaj. Vprašal nas je za svet. Strinjali smo se, da je treba še enkrat poslati polovico lovcev nazaj na prizorišče našega spopada z osami. Ponoči pa smo nameravali prižgati velik ogenj, ne oziraje se na to, da bi nas mogli izslediti divjaki. Nanosili smo veliko suhljadi, vej in manjših debel, razsekali pgnje in po večerji razpihali ogenj. Dolgi ognjeni jeziki so šinili kvišku in krvavo obsvetili naše šotore.
Spravili smo se k počitku. Trudil sem se zaspati, toda še v polsnu sem nehote prisluškoval prepiru med dr. Vego in Paloncio v sosednjem šotoru. Vzrok prepira je bila neumnost Loosovega poskusa, najti izgubljeni člane v džungli.
»Trapasto govoričenje —« sem pomislil in si potegnil odejo čez glavo.
Izgledalo je, da so tičale v tem kosu džungle same pasti za nas. Izmed šestih v gozd poslanih lovcev se jih je pet vrnilo brez vsakega uspeha, poklapanih in tako razkačenih, da z njimi ni bilo več kaj početi. Povedali so, da niso našli ničesar, nato pa so se zarili v šotor Ln zasmrčali. Pustili smo jih pri miru ter se lotili pregledovanja naših zalog orožja. Orožja smo imeli še dovolj, zlasti nabojev. Večino naše prtljage so sestavljale znanstvene zbirke, razporejene po zabojih in pločevinastah škatlah. Vse, kar nismo nujno potrebovali, smo odvrgli. Ta sklep je marsikoga izmed nas hudo presenetil, vendar nt šlo drugače, morali smo se mu pokoriti. Uvideli smo, da je imel polkovnik Loos prav. Peonov je bilo premalo, da bi zmogli ves naš tovor, nas pa ravno toliko, da smo s težavo nosili paše osebne slvari, kaj šele, da bi se po nepotrebnem obremenjevali z balastom, ki ga je bilo preveč. Porabili smo ves dan, da smo spravili v red naše zbirke in izločili nepotrebne stvari.
Dva dni smo prebili v tem taborišču, dvakrat po štiriin-
dvajset ur, ponoči pa smo kurili ogenj, ne da bi od tega imeli kakršni koli uspeh. Nato smo klavrno oprtali vsak svojo kramo in nadaljevali 'pot.	>
Ko smo se tega najmanj nadejali, nas je zapustil doktor Aleman. Mučila nas je že nekaj dni huda driska, ki se je pri nekaterih sprevrgla v krvavi izliv. Spričo prazne ročne apoteke dr. Vege ni bilo misliti n# kako izboljšanje tega stanja. Vsak hip je kdo počenil in se z bolestnim stokom iznebil svojih izločkov. Dr. Aleman sd že sploh ni več upal zapeti hlač. In nato je obležal, začel blesti. - dobil, hudo vročino ter umrl. Pokopali smo ga takoj, tiho, brez besed...
Pol ure pozneje smo izgubili nekega peona. Bila sta ga sama kost in koža. Pokopali sm o ga zraven Aiemana.
»Skoda peona —« sem dejal. Ortega pa pne je zavrnil: »Raje reci: škoda Femanda Aiemana! Bolje bi bilo, da sem umrl jaz ali kdorkoli drug, njegova izguba je za z>nan03t nenadomestljiva.«
Razumel sem ga. Naša Akademija je premogla samo enega Aiemana. Lahko sem si predstavljal, kako bo odjeknila njegova smrt po svetu! Se vedno sem verjel, da se bomo Izkopali iz zagate, v katero smo zašli, čeprav priznam, da sem poznal ure, ko sem resnično dvomil v to.
»Mnogo jih je že požrl Zeleni pekel —« je zamišljeno dejal polkovnik Lcos in zasadil na Alemanov in peonov grob grobo iztesan križec iz voj.
Preden smo odšli, sem še enkrat pogledal na sveži gomili. Začudil sem se. Na njej je sključen v dve gube ležal na P°1 dlepd inženir Ariosto. Opozoril sem polkovnika Loosa in tekel nazaj ponj. NI me hotel poslušati.
»Bolje da tukaj umrem, kale or da pridem slep v Rio.«.
»Np bodi neumen, čim prej se vrnemo, tem bolje za tvoje oko. V bolnišnici te bodo hitro pozdravili.«
»Bolijo? Mar ne veš, da mi tudi na tem očesu peša vid?«
Premolknil sem, potem pa vprašal, kaj pravi dr. Vega. Nič pametnega mi ni hotelo priti na ura, s čimer bi ga lahko potolažil.
»Vega jc norec.«