Ant. Debeljak:
Zimski dan.
V
es neizmerni oblok nebesni oblečen je v resne, čemerne oblake; za reven vbogajme ne vzreš neba skozi sive cunje megla.
Soince slepo, polunjeno v poldanski čas
in bledo, ko device oskrunjen obraz,
blodi v morju meglenem
in gleda se v steklu ledenem
ribnika zamrzlega,
kjer v sredo vtaknjen ko drog z belo zastavo
vodni brizg, tenak in dolg,
temačni kraj ruši kričavo:
tako vrisk svetal prekinja
sesedli mračni molk.
'¦-= /L-
J. R. Glaser:
Zadnji večer.
Oam s planine, tih in čist, grem v večerni zarji vroči — vse je tiho, komaj loči še od debla kje se list.
O postoj, enkrat, enkrat, vsaj še vrni se, objemi! — Sam, mraze se zdrznem v temi: spreletel je zarjo hlad.
..Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 2.