E-veščine in digitalna ekonomija E-veščine in digitalna ekonomija Avtor: Gregor Zupan Publikacija je na voljo na spletnem naslovu http://www.stat.si/StatWeb/publikacije Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 659.23:004(0.034.2) ZUPAN, Gregor, 1976- E-veščine in digitalna ekonomija [Elektronski vir] / [avtor Gregor Zupan]. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2016 ISBN 978-961-239-351-9 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 284800256 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov do-voljeni le z navedbo vira – ISBN 978-961-239-351-9 E-veščine in digitalna ekonomija 3 UVODNA BESEDA Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) spreminja naše aktivnosti in posega v številna področja našega življenja: od branja novic do tega, kako nakupujemo. Množično komuniciramo prek družabnih omrežij, kjer poleg slik objavljamo selfije in kjer ’všečkamo’ objave prijateljev. Namizne računalnike nadomeščajo tablice, dokumente in slike pa shranjujemo v oblaku. Naši mobilni telefoni so majhni računalniki, za katere se nenehno razvijajo novi programi, ‘appsi’. Hkrati s čedalje širšo uporabo IKT in njenih funkcionalnosti so potrebne ustrezne in nove veščine, ki jih moramo osvojiti. Zaradi IKT se spreminja tudi poslovanje podjetij. IKT ustvarja nove priložnosti. Razvija se digitalna ekonomija. V tej publikaciji prikazujemo razvoj informacijske družbe v Sloveniji. Izvedeli boste, v kolikšnem obsegu uporabljamo računalnike in internet v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Na podlagi dostopnih podatkov skušamo prikazati, kako razvita je digitalna ekonomija v Sloveniji. Na voljo je že kar precej podatkov o sektorju IKT, tj. o podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali razvojem, z nudenjem storitev IKT, pa tudi o obsegu prodaje izdelkov in storitve prek spletnih strani oz. o tem, koliko potrošnikov nakupuje prek spleta. Tudi SURS se zaveda pomena novih interaktivnih tehnologij – družbenih medijev, ki omogočajo neposrednejšo komunikacijo z vami. Vzpostavite stik z nami na @StatSlovenija Genovefa Ružić generalna direktorica E-veščine in digitalna ekonomija 5 KAZALO RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA ......................................................................................................................... 9 Uporaba računalnikov .................................................................................................................................................... 11 Uporaba interneta.......................................................................................................................................................... 13 Mobilna uporaba interneta ............................................................................................................................................ 15 E-VEŠČINE ......................................................................................................................................................................... 17 Informacijske e-veščine .................................................................................................................................................. 19 Komunikacijske e-veščine ............................................................................................................................................... 21 E-veščine za reševanje problemov ................................................................................................................................. 23 E-veščine za uporabo programske opreme .................................................................................................................... 25 DIGITALNA EKONOMIJA .................................................................................................................................................... 27 Dostop do interneta ...................................................................................................................................................... 28 Investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo .................................................................................................. 30 Sektor IKT ....................................................................................................................................................................... 31 Strokovnjaki za IKT ......................................................................................................................................................... 33 E-poslovanje v podjetjih ................................................................................................................................................. 35 E-trgovanje .................................................................................................................................................................... 36 Računalništvo v oblaku .................................................................................................................................................. 39 Internet stvari ................................................................................................................................................................ 41 Družbeni mediji .............................................................................................................................................................. 42 DESI ............................................................................................................................................................................... 43 KRATICE, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ............................................................................................................................. 44 OKRAJŠAVE IMEN DRŽAV .................................................................................................................................................. 44 6 E-veščine in digitalna ekonomija RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA 78 % gospodinjstev z dostopom do interneta 73 % oseb1) redno uporablja računalnik 98 % 96 % 91 % 71% 48 % 30 % 16–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let 65–74 let 73 % oseb1) redno uporablja internet 99 % 97 % 93 % 71% 46 % 27 % 16–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let 65–74 let 1) 16–74 let. © SURS E-veščine in digitalna ekonomija 7 E-VEŠČINE © SURS 8 E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA optični xDSL 42 % dostop 24 % Internetni 17 % podjetij priključki prodaja prek spleta kabelski modem 31 % 39 % oseb1) kupuje prek spleta 3 % drugi širokopasovni priključki 1) 16–74 let. Podjetja s profilom na družbenem mediju 41 % 17 % podjetij najema storitve računalništva v oblaku 9 % 14 % © SURS E-veščine in digitalna ekonomija RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA 9 RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA Informacijska družba je prodrla na vsa področja življenja. To Gospodinjstva z računalniki in dostopom do interneta, je družba, ki temelji na uporabi informacijsko-komunikacijske EU-28, 2015 tehnologije (IKT), tj. vseh vrst računalnikov, mobilnih telefonov, interneta ipd. Nova tehnologija spreminja naše vsakodnevne aktivnosti in poslovanje podjetij, hkrati pa zahteva od nas novo znanje: e-veščine. Računalnik – namizni, prenosni, tablični – eden od simbolov informacijske družbe V 2015 je v Sloveniji imelo računalnik 78 % gospodinjstev (v EU-28: 82 %), v 2013 pa 76 % (v EU-28: 80 %). Število gospodinjstev s prenosnimi in tabličnimi računalniki raste, število tistih z namiznimi pa upada. Gospodinjstva z računalniki po vrsti računalnika, Slovenija Vir: SURS Dostop do interneta – svetovnega računalniškega omrežja Dostop do interneta je v 2015 imelo 78 % gospodinjstev (v EU-28: 83 %). Od 2008 dalje je bil delež takih gospodinjstev pri nas nižji od povprečja v EU-28, razen v 2011, ko je bil enak povprečju v EU-28. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 7. 3. 2016) Širokopasovni dostop do interneta so v 2015 imela skoraj vsa gospodinjstva; širokopasovni fiksni dostop jih je imelo Med državami članicami EU je bil v 2015 delež gospodinjstev z 75 % (v EU-28: 72 %), širokopasovni mobilni dostop pa 54 % dostopom do interneta najvišji v Luksemburgu (97 %), potem (v EU-28: 35 %). na Nizozemskem (96 %), sledile so skandinavske države. 10 RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA E-veščine in digitalna ekonomija Na opremljenost z IKT vplivajo otroci V 2015 ni imelo dostopa do interneta 22 % gospodinjstev Med gospodinjstvi z otroki je odstotek takih, ki imajo raču- V 61 % gospodinjstev izmed teh ga niso imeli, ker ga niso nalnik in dostop do interneta, višji kot med tistimi brez otrok. potrebovali, v 29 % ga niso imeli, ker za to niso imeli ustreznih znanj oz. veščin, za 28 % je bila oprema predraga, za 25 % Gospodinjstva z računalniki in dostopom do interneta po tipu so bili stroški dostopa do interneta previsoki. Vendar pa so gospodinjstva, Slovenija, 2015 gospodinjstva z otroki navajala druge vzroke kot tista brez otrok. V zahodni Sloveniji je odstotek gospodinjstev, opremljenih z računalniki in dostopom do interneta, večji kot v vzhodni Sloveniji. Vir: SURS Gospodinjstva glede na opremljenost z računalniki in dostopom do interneta, kohezijski regiji Slovenije, 2015 Vir: SURS E-veščine in digitalna ekonomija RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA 11 Uporaba računalnikov Obseg uporabe računalnika je eden izmed glavnih kazalnikov Redni uporabniki in neuporabniki računalnika (16–74 let), razvitosti informacijske družbe EU-28, 2015 V 2015 je računalnik (namizni, prenosni ali tablični) ne glede na namen redno1 uporabljalo 73 % oseb, starih 16–74 let (v EU-28: 78 %). 60 % oseb je računalnik uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-28: 63 %). 80 % oseb je računalnik že uporabljalo (v EU-28: 84 %). Redni uporabniki računalnika (16–74 let) po spolu in starostnih razredih, Slovenija in EU–28, 2015 % SI EU-28 16–74 let 73 78 16–24 let 98 94 25–34 let 96 91 35–44 let 91 87 45–54 let 71 81 55–64 let 48 65 65–74 let 30 45 % SI EU-28 moški ženske moški ženske 16–74 let 75 71 80 76 16–24 let 97 99 94 94 25–54 let 85 86 86 86 55–74 let 47 35 61 52 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) Število rednih uporabnikov računalnika s starostjo oseb upada. V 2015 je bil odstotek teh oseb med osebami, starimi 45 ali več let nižji od povprečja v EU-28. Odstotek tistih, ki računalnika še niso uporabljale, pa je bil višji od povprečja v Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) EU-28. Največ oseb (16–74 let) je računalnik v 2015 redno uporabljalo v Luksemburgu (97 %) in na Danskem (96 %), najmanj pa v Italiji (61 %), Bolgariji in Romuniji (po 57 %). Te tri nazadnje omenjene države so hkrati izkazovale tudi največji odstotek oseb, ki računalnika še niso uporabljale. 1 "Redno" pomeni uporabljati računalnik vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred izvedbo raziskovanja. 12 RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA E-veščine in digitalna ekonomija Največ uporabnikov računalnika med študenti, najmanj med Računalnike uporablja pri svojem delu več kot polovica upokojenci zaposlenih v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi V 2015 so v Sloveniji redno uporabljali računalnik skoraj vsi Poslovanja brez računalnikov si dandanes ne moremo študenti (99 %; v EU-28: 97 %). Med zaposlenimi (zaposlenimi, predstavljati. V 2015 jih je uporabljala večina podjetij (99 %); samozaposlenimi ali pomagajočimi družinskimi člani) je bilo izjema so bila podjetja v posameznih dejavnostih, v imenu rednih uporabnikov računalnika 90 % (v EU-28: 88 %), med katerih so administrativne aktivnosti opravljala druga podjetja. brezposelnimi 75 % (v EU-28: 72 %). Najmanj jih je bilo med upokojenci in drugimi neaktivnimi osebami (36 %), odstotek Računalnike je v 2015 uporabljalo pri svojem delu 55 % oseb, teh je bil nižji od povprečja v EU-28 (52 %). Polovica (52 %) zaposlenih v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 54 %). upokojencev in drugih neaktivnih oseb še nikoli ni uporabljala V majhnih podjetjih je ta delež znašal 56 % (v EU-28: 48 %), računalnika (v EU-28: 38 %). Med brezposelnimi je bilo takih v srednje velikih 52 % (v EU-28: 52 %), v velikih podjetjih pa 17 % (v EU-28: 18 %). 56 % (v EU-28: 58 %). Redni uporabniki računalnika (16–74 let) glede na izobrazbo Zaposleni v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi, ki pri svojem delu in spol, Slovenija in EU-28, 2015 uporabljajo računalnik, EU-281), 2015 1) Podatkov za BE, DE, LV, LU, MT, AT, SE ni bilo. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 30. 4. 2016) V 2015 je bilo pri nas med osebami z največ osnovnošolsko Največ zaposlenih (v %) je v 2015 uporabljalo pri svojem delu izobrazbo manj rednih uporabnikov računalnika (v %) kot računalnik v skandinavskih državah (med temi je bila prva povprečno v EU-28. Finska), najmanj pa v Bolgariji. E-veščine in digitalna ekonomija RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA 13 Uporaba interneta Internet uporabljamo v zasebnem in poslovnem življenju – za Redni uporabniki in neuporabniki interneta (16–74 let), informiranje, komuniciranje, izobraževanje ipd. EU-28, 2015 V 2015 je internet redno2 uporabljalo 73 % oseb, starih 16– 74 let (v EU-28: 79 %). Vsak dan ali skoraj vsak dan ga je uporabljalo 61 % oseb izmed teh (v EU-28: 67 %). Internet je že uporabljalo 78 % oseb (v EU-28: 83 %). Redni uporabniki interneta (16–74 let) po spolu in starostnih razredih, Slovenija in EU–28, 2015 % SI EU-28 16–74 let 73 79 16–24 let 99 96 25–34 let 97 94 35–44 let 93 89 45–54 let 71 82 55–64 let 46 66 65–74 let 27 45 % SI EU-28 moški ženske moški ženske 16–74 let 75 71 81 78 16–24 let 96 100 99 97 25–54 let 87 86 88 88 55–74 let 43 34 61 52 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) Delež rednih uporabnikov interneta (16–74 let) je bil v Sloveniji v 2015 nižji od povprečja v EU-28. Delež oseb, ki interneta še niso uporabljale (16–74 let), je bil višji od povprečja v EU-28. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) Tudi rednih uporabnikov interneta je bilo tako kot rednih uporabnikov računalnika največ v Luksemburgu (97 %) in na Danskem (96 %), najmanj pa v Romuniji (56 %), Bolgariji (57 %) in Italiji (66 %). 2 "Redno" pomeni uporabljati internet vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred izvedbo raziskovanja. 14 RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA E-veščine in digitalna ekonomija Tudi rednih uporabnikov interneta je največ med študenti, Uporaba interneta v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi najmanj med upokojenci V 2015 je imelo v Sloveniji dostop do interneta 99 % podjetij; Tudi internet so v 2015 redno uporabljali vsi študenti. Med ta so imela fiksni ali mobilni širokopasovni dostop do zaposlenimi (zaposlenimi, samozaposlenimi ali pomagajočimi interneta. Dostop do interneta so imela vsa srednje velika in družinskimi člani) je bilo rednih uporabnikov interneta 90 % velika podjetja ter 98 % majhnih podjetij. (v EU-28: 90 %), med brezposelnimi 75 % (v EU-28: 77 %) in med upokojenci in drugimi neaktivnimi osebami 35 % (v Z internetom povezane računalnike je pri svojem delu EU-28: 53 %). Med brezposelnimi ga 19 % do takrat še nikoli uporabljalo 48 % zaposlenih oseb (v EU-28: 49 %). V majhnih ni uporabljalo (v EU-28: 17 %), med upokojenci in drugimi podjetjih je to veljalo za 52 % zaposlenih (v EU-28: 45 %), v neaktivnimi osebami pa je bilo takih 56 % (v EU-28: 40 %). srednje velikih za 46 % (v EU-28: 48 %) in v velikih podjetjih za 48 % (v EU-28: 52 %). Redni uporabniki interneta (16–74 let) glede na spol in izobrazbo, Slovenija in EU–28, 2015 Zaposleni v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi, ki pri svojem delu uporabljajo z internetom povezane računalnike, EU-281), 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2016) Pri nas je bilo v 2015 manj rednih uporabnikov interneta kot povprečno v EU-28 med osebami z največ končano OŠ in tudi med tistimi s srednjo izobrazbo (velja za oba spola). 1) Podatkov za BE ni bilo. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 31. 3. 2016) E-veščine in digitalna ekonomija RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA 15 Mobilna uporaba interneta Dostop do interneta kjer koli in kadar koli Uporabniki mobilnih naprav za dostop do interneta zunaj doma ali delovnega mesta po vrstah teh naprav, po spolu, Uporaba interneta ni omejena le na dom, delovno mesto, Slovenija, 2015 šolo ipd. ali na dostop prek fiksnih internetnih povezav. S prenosnimi napravami (prenosnimi ali tabličnimi računalniki, mobilnimi oz. pametnimi telefoni, e-bralniki, pametnimi urami) dostopamo do interneta prek mobilnih internetnih povezav kjer koli in kadar koli ga potrebujemo. Mobilne internetne povezave omogočajo povezljivost vsepovsod in s tem dostop do informacij kjer koli in kadar koli. Čedalje hitrejše mobilne internetne povezave omogočajo razvoj novih storitev in spreminjajo vsakdanje življenje in poslovanje podjetij. Uporabniki interneta (16–74 let), ki dostopajo do interneta prek prenosnega ali tabličnega računalnika zunaj doma, šole ali delovnega mesta, po starostnih skupinah, Slovenija in EU–28, 2015 Vir: SURS Mobilni dostop do interneta pridobitev tudi za podjetja Prenosne naprave in mobilne internetne povezave za dostop do e-pošte, dokumentov ali namenskih aplikacij podjetja so Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 9. 3. 2016) pridobitev za poslovanje podjetij, za povečanje produktivnosti. Zaposleni lahko tako dostopajo do virov podjetja od koderkoli. V 2015 je dostopalo do interneta zunaj doma ali delovnega mesta prek prenosnega ali tabličnega računalnika 27 % oseb V 2015 je zaposlenim dodelilo prenosne naprave, ki so (16–74 let). Skoraj vsi so dostopali do interneta prek mobilnih uporabljale mobilna telefonska omrežja (vsaj 3G-tehnologijo) telefonskih omrežij (94 %), 29 % pa prek brezžičnega omrežja za odstop do interneta, 76 % podjetij (z vsaj 10 zaposlenimi). WiFi. 47 % oseb je dostopalo do interneta prek mobilnega 59 % podjetij je do mobilnega interneta dostopalo prek telefona, in sicer 91 % od teh prek mobilnih telefonskih omrežij, prenosnega ali tabličnega računalnika, 71 % prek mobilnega 68 % pa prek brezžičnega omrežja WiFi. 2 % oseb sta zunaj (pametnega) telefona. Prenosne naprave, ki omogočajo dostop doma, šole ali delovnega mesta dostopala do interneta prek do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij, so podjetja v drugih mobilnih naprav (e-bralnika, ročne igralne konzole ipd). 2015 dodelila 17 % zaposlenih oseb (v letu 2014: 14 %). 16 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE E-veščine – to so znanja, spretnosti, ki smo jih osvojili in jih znamo uporabljati – sestavljajo 4 skupine e-veščin, ki se merijo s številom posameznih aktivnosti, ki jih posamezniki izvedejo in ki so povezane z uporabo IKT (tj. vseh vrst računalnikov, prenosnih naprav, programske opreme in interneta). Stopnje obvladovanja e-veščin so: • e-veščine obvladuje zelo dobro – to pomeni, da posameznik zelo dobro obvlada e-veščine v vseh 4 skupinah; • obvladuje osnovne e-veščine – to pomeni, da obvlada osnovne e-veščine iz vsake skupine; • e-veščine obvladuje pomanjkljivo – to pomeni, da ne obvlada nobene e-veščine iz najmanj ene in največ treh skupin e-veščin; • nima e-veščin – to pomeni, da ni izvedel nobene aktivnosti v nobeni skupini ali ni uporabljal interneta v zadnjih 3 mesecih ali še nikoli. E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE 17 Digitalna pismenost pomemben dejavnik pri uveljavljanju Osebe (16–74 let) po stopnji obvladovanja e-veščin, EU-28, oseb v družbi 2015 E-veščine (digitalna pismenost) so veščine, ki so potrebne za uporabo računalnikov, mobilnih naprav in interneta (IKT), in za izvajanje različnih aktivnosti prek spleta (od uporabe storitev e-uprave, iskanja vseh vrst informacij, do različnih oblik komuniciranja ipd.). Osebe (16–74 let) po stopnji obvladovanja e-veščin, po starostnih skupinah, Slovenija, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 9. 3. 2016) V 2015 je imelo v Sloveniji zelo dobro razvite e-veščine 26 % oseb, starih 16–74 let (v EU-28: 28 %); osnovne e-veščine je obvladovalo 25 % (v EU-28: 27 %), e-veščine je pomanjkljivo obvladovalo 21 % (v EU-28: 23 %), brez e-veščin pa je bilo 28 % teh oseb (v EU-28: 22 %). Osebe (16–74 let) po stopnji obvladovanja e-veščin, po spolu, Slovenija in EU-28, 2015 % SI EU-28 moški ženske moški ženske Zelo dobro razvite e-veščine 26 26 31 26 Osnovne e-veščine 25 26 27 27 Pomanjkljive e-veščine 24 19 22 24 Brez e-veščin 25 29 20 23 Vir: Evropska komisija (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital- scoreboard, 14. 3. 2016) Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 14. 3. 2016) Med državam članicami EU-28 je imelo največ oseb (v %) V 2015 je bilo v Sloveniji brez ustreznih e-veščin več žensk kot zelo dobro razvite e-veščine v Luksemburgu, najmanj pa v moških. Romuniji. 18 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija Višja stopnja izobrazbe, bolj razvite e-veščine Obvladovanje e-veščin prednost in hkrati nujnost na trgu dela Zelo dobro razvite e-veščine so v Sloveniji imele osebe z vsaj Zelo dobro razvite e-veščine je v 2015 imelo v Sloveniji 32 % višješolsko izobrazbo. Med osebami, starimi 16–74 let, z vsaj zaposlenih in samozaposlenih; brez e-veščin jih je bilo 11 % višješolsko izobrazbo je bilo 53 % takih z zelo dobro razvitimi (tako kot v povprečju v EU-28). Med brezposelnimi je bilo e-veščinami (v EU-28: 50 %), 34 % z osnovnimi e-veščinami (v oseb brez e-veščin 27 % (v EU-28: 25 %). Med upokojenci in EU-28: 33 %), 8 % s pomanjkljivimi e-veščinami (v EU-28: 13 %) drugimi neaktivnimi osebami je bil odstotek oseb brez e-veščin in 5 % brez e-veščin (v EU-28: 4 %). ali s pomanjkljivim obvladovanjem teh veščin precejšen. Med ženskami z največ osnovnošolsko izobrazbo je bilo največ takih, ki so bile brez e-veščin. Osebe (16–74 let) po stopnji obvladovanja e-veščin po Osebe (16–74 let) po stopnji obvladovanja e-veščin in statusu izobrazbi, po spolu, Slovenija, 2015 aktivnosti, Slovenija in EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 14. 3. 2016) Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 14. 3. 2016) E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE 19 Informacijske e-veščine Osebe z informacijskimi e-veščinami imajo Osebe (16–74 let) z informacijskimi e-veščinami po stopnji znanja, ki jim omogočajo prepoznavanje, iskanje, obvladovanja teh e-veščin, EU-28, 2015 pridobivanje, shranjevanje in analiziranje digitalnih informacij ter presojanje njihove pomembnosti in namena. Stopnja obvladovanja teh veščin se meri s številom aktivnosti, ki jih osebe izvedejo. Če so izvedle eno aktivnost, se šteje, da obvladajo osnovne informacijske e-veščine; če so izvedle več kot eno, se šteje, da so njihove informacijske e-veščine dobro razvite oz. da obvladujejo zahtevnejše informacijske e-veščine. V 2015 je bilo v Sloveniji med osebami, starimi 16–74 let, takih, ki so informacijske e-veščine obvladovale v večji ali manjši meri, 70 % (v EU-28: 75 %); 62 % jih je dobro obvladovalo zahtevnejše (v EU-28: 65 %), 8 % pa osnovne informacijske e-veščine (v EU-28: 10 %). Razvitost informacijskih e-veščin merimo s številom naslednjih aktivnosti, ki so jih izvedli redni uporabniki interneta v zadnjih 3 ali 12 mesecih (pred anketiranjem): Osebe (16–74 let) z informacijskimi e-veščinami glede na izvedene aktivnosti, Slovenija in EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 15. 3. 2016) Med državami članicami EU-28 je največ oseb (v %) zelo dobro obvladovalo zahtevnejše informacijske e-veščine v Luksemburgu in na Danskem, najmanj pa v Bolgariji. 1) Uporabniki v zadnjih 12 mesecih, drugi v zadnjih 3 mesecih. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 15. 3. 2016) 20 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija Informacijske e-veščine ima večina mlajše generacije Odstotka moških in žensk z informacijskimi e-veščinami sta skoraj enaka V 2015 jih je imelo v Sloveniji 98 % 16–24-letnikov; zahtevnejše informacijske e-veščine jih je zelo dobro obvladovalo V Sloveniji je v 2015 informacijske e-veščine v večji ali manjši 91 %, osnovne informacijske e-veščine pa 7 %. Skoraj vsi so meri obvladovalo 70 % moških (v EU-28: 76 %); zahtevnejše kopirali ali premikali datoteke ali mape (94 %), hkrati pa so v informacijske e-veščine jih je zelo dobro obvladovalo 60 % največjem odstotku uporabljali prostor za hrambo podatkov (v EU-28: 66 %), osnovne informacijske e-veščine pa 10 % (v na internetu (47 %). EU-28: 10 %). Med ženskami jih je informacijske e-veščine bolj ali manj obvladovalo 68 % (v EU-28: 73 %); zahtevnejše Osebe (16–74 let) z informacijskimi e-veščinami glede na informacijske e-veščine jih je zelo dobro obvladovalo 63 % izvedene aktivnosti, po starostnih razredih, Slovenija, 2015 (enako povprečju v EU-28), osnovne informacijske e-veščine pa 5 % (v EU-28: 10 %). Osebe (16–74 let) z informacijskimi e-veščinami po stopnji obvladovanja e-veščin, po izobrazbi, po spolu, Slovenija, 2015 1) Izvedli aktivnost v zadnjih 12 mesecih, drugi v zadnjih 3 mesecih. Vir: SURS Informacije o blagu ali storitvah na internetu so v največjem odstotku (85 %) iskali 25–34-letniki, prav tako tudi informacije Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 15. 3. 2016) o zdravju (66 %); v zadnjih 12 mesecih jih je največ iskalo informacije na spletnih straneh javnih ustanov (62 %). 93 % 25–34-letnikov je informacijske e-veščine obvladovalo v večji ali manjši meri; zahtevnejše informacijske e-veščine jih je zelo dobro obvladovalo 88 %, osnove teh veščin pa 5 %. E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE 21 Komunikacijske e-veščine Osebe s komunikacijskimi e-veščinami imajo Osebe (16–74 let) s komunikacijskimi e-veščinami po stopnji znanje, ki jim omogoča komunikacijo s pomočjo obvladovanja teh e-veščin, EU-28, 2015 digitalnih tehnologij; te jim omogočajo, da na primer delijo informacije in različne vsebine (slike, besedila, avdio-, videovsebine) z drugimi v omrežjih, da sodelujejo z njimi ipd. Stopnja obvladovanja teh veščin se meri s številom aktivnosti, ki jih osebe izvedejo. Če so izvedle eno aktivnost, se šteje, da obvladujejo osnovne komunikacijske e-veščine; če so jih izvedle več, pomeni, da obvladujejo zahtevnejše komunikacijske e-veščine. V Sloveniji je v 2015 take e-večine obvladovalo v večji ali manjši meri 67 % oseb (v EU-28: 74 %), starih 16–74 let, 46 % jih je komunikacijske e-veščine obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 56 %), 21 % pa osnovne komunikacijske e-veščine (v EU-28: 18 %). Stopnjo obvladovanja komunikacijskih e-veščin merimo s številom naslednjih aktivnosti, ki so jih redni uporabniki interneta izvedli v zadnjih 3 ali 12 mesecih pred anketiranjem: Osebe (16–74 let) s komunikacijskimi e-veščinami glede na izvedene aktivnosti, Slovenija in EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) Med državami članicami EU-28 je bil odstotek oseb z zelo dobrim obvladovanjem komunikacijskih e-veščin najvišji v 1) Uporabniki v zadnjih 3 mesecih. Luksemburgu, najnižji pa v Romuniji in Bolgariji. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) 22 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija Komunikacijske e-veščine ima večina mlajše generacije Tudi pri komunikacijskih e-veščinah moški in ženske skoraj izenačeni Komunikacijske e-veščine so bolj ali manj obvladovali v največjem odstotku oz. skoraj vsi 16–24-letniki (99 %) in Med moškimi v Sloveniji (16–74 let) je bilo v 2015 takih s velika večina 25–34-letnikov (95 %). 16–24-letniki so bili komunikacijskimi e-veščinami 69 % (v EU-28: 76 %); skoraj najbolj aktivni tudi pri pošiljanju ali prejemanju e-pošte polovica jih je te e-veščine obvladovala zelo dobro (46 %; (96 %), pri sodelovanju v spletnih družabnih omrežjih v EU-28: 57 %), skoraj četrtina pa je obvladovala osnovne (90 %), pri nalaganju lastnih vsebin (slik, besedil, avdio- ali (23 %; v EU-28: 19 %). videovsebin) na spletne strani (64 %) ter pri telefoniranju ali videotelefoniranju s spletno kamero prek interneta (51 %). Med ženskami je bilo vseh s temi e-veščinami 66 % (v EU-28: 74 %); zelo dobro so jih obvladovale v 47 % (v EU-28: 56 %), Osebe (16–74 let) s komunikacijskimi e-veščinami glede na osnovne komunikacijske e-veščine pa jih je obvladovalo 19 % izvedene aktivnosti1) in po starostnih razredih, Slovenija, 2015 (v EU-28: 18 %). Osebe (16–74 let) s komunikacijskimi e-veščinami po stopnji obvladovanja e-veščin, po izobrazbi, po spolu, Slovenija, 2015 1) Izvedli aktivnosti v zadnjih 3 mesecih. Vir: SURS Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE 23 E-veščine za reševanje problemov Osebe z e-veščinami za reševanje problemov Osebe (16–74 let) z e-veščinami za reševanje problemov po imajo znanja, ki jim omogočajo reševanje stopnji obvladovanja teh e-veščin, EU-28, 2015 tehničnih, konceptualnih problemov z digitalnimi sredstvi, kreativno uporabljajo digitalna orodja oz. poznajo spletne storitve. Stopnja obvladovanja teh e-veščin se meri s številom aktivnosti, ki so bile izvedene v opazovanem obdobju. Če so izvedle vsaj eno aktivnost za reševanje problemov in eno iz poznavanja spletnih storitev, se šteje, da te e-veščine obvladujejo zelo dobro; če so izvedle le eno od teh aktivnosti, pa se šteje, da poznajo osnovne e-veščine za reševanje problemov. E-veščine za reševanje problemov je obvladovalo v večji ali manjši meri 63 % oseb (v EU-28: 71 %), starih 16–74 let. Zelo dobro jih je obvladovalo 43 % izmed teh oseb (v EU-28: 52 %), osnovne pa 20 % teh oseb (v EU-28: 19 %). Stopnjo obvladovanja e-veščin za reševanje problemov merimo s številom naslednjih aktivnosti, ki so jih redni uporabniki interneta izvedli v zadnjih 3 ali 12 mesecih pred anketiranjem: Osebe (16–74 let) z e-veščinami za reševanje problemov glede na izvedene aktivnosti, Slovenija in EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) Odstotek oseb, ki zelo dobro obvladujejo zahtevnejše e-veščine za reševanje problemov, je bil v EU-28 največji v Luksemburgu, 1) Uporabniki v zadnjih 12 mesecih. 2) Uporabniki v zadnjih 3 mesecih. najmanjši pa v Bolgariji. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) 24 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija Največ programske opreme ali appsov namestijo 16–24-letniki Moški in ženske skoraj izenačeni E-veščine za reševanje problemov so najbolje in v največjem E-veščine za reševanje problemov je v Sloveniji v 2015 odstotku obvladovali 16–24-letniki: 98 % (v 74 % so jih obvladovalo v večji ali manjši meri 64 % moških (v EU-28: obvladovali zelo dobro, v 24 % so obvladovali osnovne 74 %) in 61 % žensk (v EU-28: 69 %); zelo dobro jih je e-veščine za reševanje problemov). 16–24-letniki so v največjih obvladovalo 45 % moških (v EU-28: 56 %) in 40 % žensk odstotkih izvedli naslednje aktivnosti: nameščanje programske (v EU-28: 48 %), osnovne pa je obvladovalo 19 % moških opreme ali appsov (70 %), spreminjanje nastavitev programske (v EU-28: 18 %) in 21 % žensk (v EU-28 prav toliko). opreme (41 %), prenašanje datotek med računalniki in drugimi napravami (92 %). Hkrati so tudi v velikem številu uporabljali Osebe (16–74 let) z e-veščinami za reševanje problemov spletnega gradiva za izobraževanja (37 %) in komuniciranjo s po stopnji obvladovanja e-veščin, po izobrazbi, po spolu, predavatelji ali študenti prek spletnih strani ali portalov (23 %). Slovenija, 2015 Tudi med 25–34-letniki je bil odstotek takih z e-veščinami za reševanje problemov precejšen (91 %): 72 % jih je te veščine obvladovalo zelo dobro, 19 % pa je obvladovalo osnovne. Osebe v tej starostni skupini so v največji meri uporabljale storitve e-bančništva (55 %), prodajale izdelke ali storitve prek interneta (32 %), nakupovale prek spleta v zadnjih 12 mesecih (67 %) in se udeleževale spletnega tečaja (6 %). Osebe (16–74 let) z e-veščinami za reševanje problemov glede na izvedene aktivnosti in po starostnih razredih, Slovenija, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 3. 2016) 1) Izvedli aktivnosti v zadnjih 3 mesecih, drugi v zadnjih 12 mesecih. Vir: SURS E-veščine in digitalna ekonomija E-VEŠČINE 25 E-veščine za uporabo programske opreme Osebe z e-veščinami za uporabo programske Osebe (16–74 let) z e-veščinami za uporabo programske opreme imajo znanja, potrebna za uporabo opreme po stopnji obvladovanja teh e-veščin, EU-28, 2015 različnih programov za ustvarjanje ali urejanje vsebin (besedil, slik, videoposnetkov), za izdelavo kreativne vsebine, programiranje ipd. Stopnja obvladovanja teh spretnosti se spremlja s številom aktivnosti, ki so jih osebe izvedle. Če so izvedle vsaj eno naprednejšo aktivnost, se šteje, da te e-veščine obvladajo zelo dobro; če niso izvedle nobene naprednejše aktivnosti, se šteje, da poznajo osnovne e-veščine za uporabo programske opreme. E-veščine za uporabo programske opreme je v Sloveniji v 2015 bolj ali manj obvladovalo 54 % oseb (v EU-28: 58 %), starih 16–74 let. Zelo dobro je te veščine obvladovalo 40 % teh oseb (v EU-28: 39 %), osnovne pa 14 % (v EU-28: 19 %). Stopnjo obvladovanja e-veščin za uporabo programske opreme merimo s številom naslednjih izbranih aktivnosti, ki so jih redni uporabniki interneta izvedli v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem: Osebe (16–74 let) z e-veščinami za uporabo programske opreme glede na izvedene aktivnosti1), Slovenija in EU-28, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17. 3. 2016) Največ oseb (v %) je v EU-28 zelo dobro obvladovalo e-veščine za uporabo programske opreme v Luksemburgu, najmanj pa 1) Uporabniki v zadnjih 12 mesecih. v Romuniji. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17. 3. 2016) 26 E-VEŠČINE E-veščine in digitalna ekonomija Večina jih je že delala s programsko opremo E-veščine za uporabo programske opreme zelo dobro obvladujeta oba spola Tudi e-veščine za uporabo programske opreme so v največjem odstotku obvladovali 16–24-letniki, prav tako tudi aktivnosti, V 2015 je v Sloveniji e-veščine za uporabo programske opreme povezane z uporabo programske opreme: 92 % jih je že bolj ali manj obvladovalo 54 % moških (v EU-28: 61 %) in uporabljalo programsko opremo za urejanje besedil, 78 % za 54 % žensk (v EU-28: 56 %); zelo dobro jih je obvladovalo delo s tabelami, 60 % jih je uporabljalo napredne funkcije pri 40 % moških (v EU-28: 42 %) in 40 % žensk (v EU-28: 36 %), delu s tabelami (npr. sortiranje podatkov, uporaba formul ali osnovne pa je obvladovalo 14 % moških (v EU-28 19 %) in izdelava grafov). 14 % žensk (v EU-28: 20 %). Med 25–34-letniki jih je 76 % že uporabljalo programsko Osebe (16–74 let) z e-veščinami za uporabo programske opremo za urejanje besedil, 64 % za delo s tabelami, polovica pa opreme po stopnji obvladovanja teh e-veščin, po izobrazbi, jih je uporabljala tudi napredne funkcije za delo s tabelami. Tudi po spolu, Slovenija, 2015 več kot polovica 35–44-letnikov je že uporabljala programsko opremo za urejanje besedil (61 %) in za delo s tabelami (53 %). Osebe (16–74 let) z e-veščinami za uporabo programske opreme glede na izvedene aktivnosti1) po starostnih razredih, Slovenija, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17. 3. 2016) 1) Izvedli aktivnosti v zadnjih 12 mesecih. Vir: SURS E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 27 DIGITALNA EKONOMIJA Digitalno ekonomijo lahko opredelimo kot vrsto ekonomskih, Kako razvita je digitalna ekonomija v Sloveniji? družbenih, kulturnih aktivnosti, ki se izvajajo na spletu in ki so povezane z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Digitalna ekonomija je zbližanje in preplet ekonomije, informatike, (tele)komunikacije, računalništva in digitalizacije. Temelji na nematerialnih virih, kot so informacije, inovacije, kreativnost ipd. Digitalna ekonomija in njen razvoj temeljita na: • ustrezni infrastrukturi (dostopu do interneta; opremljenosti z IKT – s strojno in programsko opremo); • e-poslovanju; • e-trgovanju; • uporabi družbenih medijev, računalništva v oblaku; • masivnih podatkih; • internetu stvari; • ustreznih e-veščinah; • e-vključenosti civilne družbe ipd. Glavni elementi te ekonomije so digitalizacija in visoka stopnja uporabe IKT, pretvorba informacij v tržno vrednost in novi načini organizacije gospodarstva, poslovnih procesov, © SURS dela in proizvodnje. Rast digitalne ekonomije vpliva na celotno ekonomijo. Intenzivnejša uporaba IKT, spreminjajoče se navade potrošnikov zahtevajo od podjetij in organizacij, da se prilagodijo novim razmeram in izkoristijo prednosti digitalnega sveta. 28 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Dostop do interneta Temelj za razvito informacijsko družbo in digitalno ekonomijo Pomembne so hitrosti internetnih priključkov je (hitri) dostop do interneta Hitrosti internetnih priključkov se povečujejo. Število Internet, svetovno omrežje računalniškega omrežja, omogo- priključkov s hitrostjo manj kot 10 Mbit/s se zmanjšuje, število ča hiter dostop do neomejene količine informacij in ustvarja takih s hitrostjo 10 Mbit/s in več se povečuje. V 4. četrtletju globalni trg. Posameznikom nudi poleg dostopa do informacij 2015 je imelo 45 % vseh priključkov hitrost vsaj 10, vendar tudi številne storitve, ki jih nudijo podjetja in javna uprava, manj kot 30 Mbit/s, 10 % pa vsaj 100 Mbit/s. izobraževanje, podjetjem nudi dostop do novih trgov, učinkovitejšo komunikacijo, povečanje produktivnosti, V 2015 je imelo širokopasovne internetne povezave s hitrostjo možnost oblikovanja in nudenja novih storitev in izdelkov vsaj 100 Mbit/s 14 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi. ipd. Ustrezna infrastruktura, tj. dostop do hitrega interneta, je tako glavni pogoj za razvoj digitalne ekonomije, e-poslovanja, Hitrosti širokopasovnih priključkov po hitrostih prenosa računalništva v oblaku, interneta stvari, masivnih podatkov ipd. podatkov, Slovenija V 4. četrtletju 2015 smo imeli v Sloveniji 574.901 internetni priključek; od teh jih je bilo 99,94 % širokopasovnih in 0,06 % ozkopasovnih. Prevladovali so širokopasovni priključki prek xDSL-povezave; bilo jih je 42,4 %. Internetni priključki, Slovenija, 4. četrtletje 2015 Vir: AKOS Vir: AKOS Od 4. četrtletja 2007 do 4. četrtletja 2015 se je število internetnih priključkov povečalo za 40 %, število širokopasovnih priključkov pa za 70 %. Število priključkov za optični dostop do interneta se povečuje. E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 29 Vrste internetnih priključkov po tipu uporabnika, Slovenija, Uporaba mobilnega omrežja se povečuje 4. četrtletje 2015 V 4. četrtletju 2015 je bilo v Sloveniji 2.353.296 uporabnikov mobilnega omrežja, kar je 22 % več kot v 4. četrtletju 2007. Delež poslovnih uporabnikov se je v tem času povečal za 50 %, delež zasebnih uporabnikov pa za 16 %. V 4. četrtletju 2015 je bilo zasebnih uporabnikov mobilnega omrežja 79 %, poslovnih uporabnikov pa 21 %. Med prvimi je bilo 31 % uporabnikov predplačniškega mobilnega omrežja in 69 % naročnikov mobilnega omrežja. Poslovni uporabniki so bili skoraj vsi naročniki mobilnega omrežja. Prenos podatkov prek mobilnega širokopasovnega dostopa, Slovenija Vir: AKOS Z rastjo števila uporabnikov mobilnega omrežja in s povečevanjem hitrosti mobilnih internetnih povezav se povečuje tudi dostop do spleta prek mobilnih naprav. Rast je vidna tudi iz obsega prenosa podatkov (v GB) prek mobilnega širokopasovnega dostopa, saj se je ta v obdobju 2013–2015 podvojil. Vir: AKOS Gospodinjstva so v 4. četrtletju 2015 uporabljala 496.633 ali 86 %, poslovni uporabniki pa 78.268 ali 14 % internetnih priključkov. V gospodinjstvih so prevladovali xDSL-priključki (39 %) in kabelski modem (34 %), pri poslovnih uporabnikih pa xDSL- priključki (66 %). 30 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Investicije v opredmetena ali neopredmetena osnovna Investicije v programsko opremo naraščajo sredstva so pomemben dejavnik gospodarske rasti. Podatek Struktura investicij podjetij v IKT se je v obdobju 2007–2014 o investicijah v IKT pa poleg tega hkrati pove tudi to, koliko spremenila. Delež investicij za komunikacijsko in elektronsko sredstev podjetja namenjajo za IKT (za strojno ali programsko opremo in za računalnike in drugo opremo za avtomatizirano opremo). obdelavo podatkov (AOP) upada, hkrati pa se povečujejo investicije za programsko opremo (programsko opremo, V letu 2014 so podjetja3 za investicije v IKT (tj. za računalnike podatkovne baze in za lastno razvito programsko opremo in in drugo opremo za avtomatizirano obdelavo podatkov, podatkovne baze). za komunikacijske in elektronske naprave in programsko opremo, podatkovne baze ter za lastno razvito programsko Struktura investicij v IKT, Slovenija opremo in podatkovne baze) namenila 427 milijonov EUR ali 8,56 % vseh investicij. Od 2007 je bil delež investicij v IKT med vsemi investicijami najvišji v 2011 (11,21 %) in v 2010 (10, 62 %). Investicije v podjetjih, Slovenija Vir: SURS Vir: SURS V letu 2014 so podjetja namenila 46 % od vseh investicij v Največ sredstev za investicije v IKT so v 2014 namenila med IKT za programsko opremo, podatkovne baze in programsko vsemi investicijami podjetja v informacijskih in komunikacijskih opremo, razvito z lastnim znanjem, in za lastne podatkovne dejavnostih (66 %): 48 % za komunikacijsko in elektronsko baze, 32 % za računalnike in drugo opremo za avtomatizirano opremo; 39 % za programsko opremo in 13 % za računalnike obdelavo podatkov ter 22 % za komunikacijsko tehnologijo. in drugo opremo za avtomatizirano obdelavo podatkov. Za programsko opremo so namenila največ sredstev od vseh investicij v IKT podjetja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (65 %); sledila so podjetja v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (60 %). Najmanj investicijskih sredstev za ta namen so namenila podjetja v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo in v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter drugih raznovrstnih dejavnostih (po 24 %). 3 Poslovni subjekti po Standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008, razen področij dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo (T) in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles (U). E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 31 Sektor IKT S širitvijo uporabe IKT narašča pomembnost podjetij, ki Storitveni sektor IKT raste nudijo in razvijajo storitve, katerih glavni namen je poleg V letu 2014 je sektor IKT štel 6.614 podjetij ali za 9 % več kot razvoja tudi vzdrževanje in popravilo IKT. Podjetja, ki se po v 2013. V primerjavi z 2005 se je število podjetij v tem sektorju Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD 2008) ukvarjajo povečalo za 138 %. Ločimo proizvodni in storitveni sektor IKT. z dejavnostmi, ki so povezane z razvojem in s proizvodnjo V obdobju 2005–2014 se je delež podjetij v proizvodnem opreme ali storitev IKT, imenujemo sektor IKT (pojem je sektorju IKT povečal za 18 %, v storitvenem sektorju pa za opredelila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, 147 %. OECD). Kakšen je pomen sektorja IKT v Sloveniji? V 2014 je bilo v sektorju IKT 28 hitrorastočih podjetij, tj. podjetij z več kot 10-odstotno povprečno letno rastjo v SEKTOR IKT triletnem obdobju, ki imajo v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. Rast se meri s številom zaposlenih. 26 hitrorastočih podjetij je bilo v storitvenem, dve v proizvodnem sektorju IKT. V 2014 so bila vsa ta podjetja 5 % Proizvodni sektor IKT Storitveni sektor IKT vseh hitrorastočih podjetij v Sloveniji. Število podjetij v sektorju IKT C26.1 Proizvodnja G46.5 Trgovina na debelo z elektronskih komponent in napravami za informacijsko- 2005 20141) 2014/2005 plošč komunikacijsko tehnologijo število indeks C26.2 Proizvodnja Podjetja - skupaj2) 89.488 130.051 145 računalnikov in perifernih J58.2 Izdajanje programja Sektor IKT 2.777 6.614 238 naprav Proizvodni sektor IKT 190 225 118 C26.1 102 125 123 C26.3 Proizvodnja J61 Telekomunikacijske C26.2 32 28 88 komunikacijskih naprav dejavnosti C26.3 35 24 69 C26.4 19 48 253 C26.8 2 - - C26.4 Proizvodnja J62 Računalniško progra- Storitveni sektor IKT 2.587 6.389 247 elektronskih naprav za široko miranje, svetovanje in druge G46.5 169 264 156 rabo s tem povezane dejavnosti J58.2 13 29 223 J61 189 346 183 C26.4 Proizvodnja J63.1 Obdelava podatkov in elektronskih naprav za široko s tem povezane dejavnosti, J62 1.728 4.797 278 rabo obratovanje spletnih portalov J63.1 224 652 291 S95.1 264 301 114 S95.1 Popravila in - ni pojava vzdrževanje računalnikov in 1) Začasni podatki. komunikacijskih naprav 2) Podjetja, ki so se ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi. © SURS Vir: SURS 32 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Sektor IKT, Slovenija, 20141) Za gospodarsko rast so zelo pomembne raziskovalne in razvojne dejavnosti (RRD) Prihodek Dodana Število Število od vrednost zaposle- oseb, ki V letu 2014 so izdatki poslovnega sektorja za RRD znašali okoli prodaje v stroških faktorjev nih delajo 688 milijonov EUR. 74 milijonov EUR ali 10,7 % teh sredstev je za RRD prispeval sektor IKT. Večji del teh izdatkov so za RRD mio. EUR število namenila podjetja v storitvenem sektorju IKT, 63 %, preostalih Podjetja – skupaj2) 81.591 18.611 498.002 579.800 37 % pa podjetja v proizvodnem sektorju IKT. Sektor IKT 3.508 1.171 19.410 23.446 Proizvodni sektor IKT 360 106 2.985 3.076 Storitveni sektor IKT 3.148 1.065 16.425 20.370 Izdatki sektorja IKT za RRD, Slovenija 1) Začasni podatki. 2) Podjetja, ki so se ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi. Vir: SURS Sektor IKT je s prodajo izdelkov in storitev v 2014 ustvaril 4,3 % vrednosti prihodka vseh podjetij (3.508 milijonov EUR), ki so se ukvarjala s tržnimi dejavnostmi. 39 % prihodka od prodaje sektorja IKT so ustvarila podjetja v dejavnosti telekomunikacije, 29 % podjetja v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti in 16 % podjetja v dejavnosti trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vir: SURS Zaposleni v sektorju IKT Število zaposlenih (tj. oseb, ki so prejemale plačo in ki so bile Sektor IKT je v 2014 ustvaril za 1.171 milijonov EUR dodane na podlagi pogodbe o zaposlitvi obvezno socialno zavarovane) vrednosti, to je 6,3 % dodane vrednosti vseh podjetij, ki so se v sektorju IKT se je v obdobju 2005–2014 povečalo za 9 %, ukvarjala pretežno s tržnimi dejavnostmi. Večino (91 %) so medtem ko se je število vseh zaposlenih v podjetjih, ki so se ustvarila podjetja v storitvenem sektorju IKT. ukvarjala s tržnimi dejavnostmi, zmanjšalo za 5 %. Delež sektorja IKT v BDP, Slovenija V navedenem obdobju se je v sektorju IKT povečalo tudi število oseb, ki delajo (to so vse osebe, ki so delale, plačane in neplačane, tudi osebe, ki so delale zunaj podjetja, npr. prodajni zastopniki, ter delavci s krajšim delovnim časom, sezonski in delavci na domu, ki so bili na plačilnem seznamu), in to za 23 %; v vseh podjetjih, ki so se ukvarjala s tržnimi dejavnostmi, pa se ta delež skoraj ni spremenil (povečal se je za 0,4 %). V 2014 je bilo v sektorju IKT zaposlenih 2,5 % vseh zaposlenih ali samozaposlenih oseb v Sloveniji, kar je toliko kot v letu 2013. 1) Začasni podatki. Vir: SURS Delež sektorja IKT v bruto domačem proizvodu (BDP) je v 2014 znašal 3,1 %. E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 33 Strokovnjaki za IKT Ustrezna znanja za uporabo IKT Poleg ustreznih znanj narašča tudi potreba po osebah, ki Z rastjo uporabe spleta, obsega e-poslovanja, digitalnih IKT (strojno in programsko opremo) vzdržujejo, nadgrajujejo tehnologij, npr. z integracijo informacij in procesov v podjetjih, in razvijajo – strokovnjakih za IKT oz. IT. To so zaposleni, naraščajo tudi potrebe po ustreznih znanjih oz. veščinah. katerih glavna naloga (zadolžitev) je vzdrževanje, upravljanje, vzpostavljanje ali razvijanje informacijskih sistemov Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na izobraževanje (računalnikov, računalniških programov) v podjetju. zaposlenih za pridobivanje znanj za uporabo IKT, po velikosti, Slovenija in EU-28, 2014 Strokovnjake za IKT zaposluje petina podjetij Strokovnjake za IKT je v 2015 zaposlovalo 20 % podjetij (v EU-28: 20 %), kar je prav toliko kot v 2014 (v EU-28: 20 %). Med majhnimi podjetji je bilo takih podjetij 14 % (v EU-28: 14 %), med srednje velikimi 38 % (v EU-28: 43 %) in med velikimi 80 % (v EU-28: 77 %). Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi, ki zaposlujejo strokovnjake za IKT, EU-28 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 25. 3. 2016) V 2014 je 28 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi nudilo svojim zaposlenim kakršno koli izobraževanje (notranje ali zunanje) – z namenom, da izpopolnijo svoje znanje ali pridobijo veščine (znanja) iz uporabe računalnikov, računalniških programov ipd. (v EU-28: 22 %). V letu 2013 je bilo takih podjetij 20 % (v EU-28: 21 %). Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 25. 3. 2016) 34 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Ustrezne strokovnjake za IKT je težko dobiti Med strokovnjaki za IKT pri nas več žensk kot v EU-28 V 2014 je zaposlilo ali skušalo zaposliti strokovnjake za IKT Strokovnjaki za IKT, zaposleni v slovenskih podjetjih, 6 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 8 %), kar je so bili v 2014 v 72 % moški (v EU-28: 82 %), v preostalih bilo enako kot v 2013. Med majhnimi podjetji je delež takih 28 % pa ženske (v EU-28: 18 % ), razmerje med srednje in vsaj znašal 4 % (v EU-28: 6 %), med srednje velikimi 9 % (v višješolsko izobraženimi pa je bilo približno 60 : 40. EU-28: 15 %) in med velikimi 26 % (v EU-28: 39 %). 51 % podjetij v Sloveniji, ki so v 2014 skušala zaposliti strokovnjake za IKT, je Strokovnjaki za IKT po izobrazbi, EU-28, 2014 imelo prosta delovna mesta zanje, vendar je bilo za ta delovna mesta težko dobiti ustrezen kader (v EU-28: 38 %); tako je bilo tudi v 2013. Ustrezen kader je v Sloveniji v 2014 težko našlo 59 % majhnih podjetij, 34 % srednje velikih in 49 % velikih podjetij. V 2014 je bilo v Sloveniji zaposlenih 43.791 strokovnjakov za IKT, kar je bilo 4,78 % vseh zaposlenih in samozaposlenih. Njihov delež med vsemi zaposlenimi in samozaposlenimi narašča (v 2012 je znašal 4,18 %, v 2013 pa 4,35 %). Strokovnjaki za IKT med vsemi zaposlenimi, EU-28, 2014 1) Zaradi pomanjkljivih informacij seštevki niso vedno enaki 100 %. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 26. 3. 2016) Strokovnjaki za IKT stari povprečno vsaj 35 let Največ strokovnjakov za IKT v Sloveniji je bilo v 2014 starih 35 ali več let (62 %; v EU-28: 63 %), preostali so bili stari 15–34 let (38 %; v EU-28: 37 %). Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 26. 3. 2016) E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 35 E-poslovanje v podjetjih Vloga e-poslovanja v podjetjih E-računi E-poslovanje je poslovanje, ki vključuje uporabo vseh oblik Od 1. 1. 2015 sprejemajo proračunski porabniki račune in IKT v poslovnih odnosih, z namenom povečati učinkovitost spremljajoče dokumente le v elektronski obliki (e-račune). procesov v podjetjih in konkurenčnost podjetja, produktivnost Pravne in fizične osebe jim morajo za dobavljeno blago, in prihodek od prodaje. opravljene storitve ipd. izdati e-račune. Njihove prednosti so: avtomatizirana izmenjava računov pohitri poslovanje, njihov Osnova uspešnega poslovanja podjetja so pravočasne in avtomatski prevzem zmanjša število napak, stroški poslovanja točne informacije, ki jih omogoča informacijski sistem, tako da so nižji (manj papirja, manj stroškov za poštne storitve, manj poveže oz. integrira posamezna področja poslovanja podjetja ročnega dela ipd. v celoto. Druga možnost je uporaba ERP (Enterprise Resource Planning), modularne programske opreme za integracijo V kolikšnem obsegu so se e-računi uporabljali pred 1. 1. 2015? podatkov in procesov organizacije v enoten sistem, ki omogoča avtomatizacijo finančne funkcije, trženja, prodaje, distribucije in V 2014 je kar 70 % podjetij, ki so poslovala z drugimi podjetji funkcije upravljanja. ali proračunskimi porabniki, izdajalo račune za svoje blago ali storitve le v papirni obliki (v 2013: 77 %). V 2015 je uporabljala ERP tretjina slovenskih podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 36 %). Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na obliko izdanih e-računov podjetjem ali proračunskim porabnikom, po CRM (Customer Relationship Management), upravljanje velikosti, Slovenija odnosov s strankami, je programska oprema, katere namen je vzpostaviti kakovostne odnose s strankami. Podjetjem omogoča izboljšanje poslovanja s svojimi strankami, in sicer s tem, da se usmerijo na strankine kupne navade, na komunikacijo s stranko itd. V 2015 je uporabljalo CRM 29 % slovenskih podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 33 %). Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na uporabo ERP, CRM, po velikosti, Slovenija, 2015 % 10+ zaposle 10–49 50–249 250+ nih Uporaba ERP 33 26 57 92 Uporaba CRM 29 24 43 60 Vir: SURS .. za zbiranje in skladiščenje podatkov o 29 24 43 60 strankah .. za analiziranje informacij 17 14 26 37 o strankah Vir: SURS 36 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija E-trgovanje E-trgovanje se krepi E-trgovanje podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, Slovenija Pomemben del digitalne oz. internetna ekonomija je e-trgovanje. Glavna prednost e-trgovanja je možnost zmanjšanja stroškov oz. nižje cene, širitev trgov in učinkovitejše poslovanje. E-trgovanje (pri tem elektronsko plačilo ni pogoj) je lahko spletna prodaja končnim potrošnikom (B2C), drugim podjetjem (B2B) ali javnim ustanovam (B2G) prek spletnih strani ali e-tržnic; je tudi prodaja in nakupovanje med podjetji (B2B) in javnimi ustanovami (B2G) prek spletnih strani ali prek računalniške izmenjave podatkov (RIP). V 2014 je bilo v Sloveniji 17 % podjetij s spletno prodajo; večina teh podjetij je prodajala svoje izdelke končnim potrošnikom v Vir: SURS Sloveniji. 6 % podjetij je prejemala naročila od drugih podjetij prek računalniške izmenjave podatkov. Delež podjetij s spletno prodajo počasi, a vztrajno narašča. Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi s spletno prodajo, po velikosti, Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi s spletno stranjo in s spletno Slovenija, 2014 % prodajo, EU-28, 2015 10+ zapos- 10–49 50–249 250+ lenih Spletna stran 83 80 94 100 Spletna stran omogoča 16 15 18 32 oddajo elektronskega naročila Podjetja s spletno prodajo 17 16 18 32 .. spletna prodaja B2C 73 71 80 82 .. spletna prodaja B2B, B2G 59 60 53 60 .. prejem spletnih naroči od 94 94 97 95 strank v Sloveniji .. prejem spletnih naročil 50 52 48 38 od strank iz drugih držav članic EU .. prejem spletnih naročil od 18 17 20 29 strank iz drugih držav .. spletna stran omogoča 35 31 45 55 spletno plačilo 1) Podatki se nanašajo na celo leto 2014. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 29. 3. 2016) Vir: SURS Delež slovenskih podjetij, ki so v 2015 imela spletno stran, in delež tistih, ki so v 2014 imela spletno prodajo, sta bila večja od povprečja v EU-28. Največ podjetij s spletno prodajo je bilo v 2014 na Irskem. E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 37 Prek spleta ustvarjeni prihodek narašča Oglaševanje prek spleta je čedalje pomembnejše V 2014 so podjetja z vsaj 10 zaposlenimi ustvarila 16,5 Naraščanje uporabe IKT in interneta vpliva na oglaševanje, % svojega prihodka prek spletnih strani ali računalniške saj postaja spletno (digitalno) oglaševanje proizvodov in izmenjave podatkov; glavni del tega prihodka (61 %) so storitev prek digitalnih medijev čedalje pomembnejše. ustvarila s prodajo prek računalniške izmenjave podatkov Digitalno oglaševanje doseže potrošnike ob pravem času, na drugim podjetjem in s spletno prodajo vsem strankam pravem mestu in na stroškovno učinkovitejši način (npr. ciljno (39 %). Spletna prodaja končnim potrošnikom je bila oglaševanje, ki lahko temelji na ključnih besedah, sledenju 7,8 % vrednosti celotne prodaje prek računalniške izmenjave prejšnjim aktivnostim uporabnikov interneta ipd.). podatkov in spletnih strani. Podjetja uporabljajo za oglaševanje oglase na internetnih Podjetja se pri spletni prodaji spopadajo z različnimi ovirami, iskalnikih, družbenih medijih (npr. na Facebooku, Googlu, ki jim otežujejo ali preprečujejo prodajo prek spletnih strani. YouTube ipd.) ali drugih spletnih straneh. V letu 2015 je oglaševalo prek interneta 23 % slovenskih podjetij z vsaj 10 Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na ovire, ki jim otežujejo zaposlenimi. ali omejujejo spletno prodajo, Slovenija, 2015 Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na spletno oglaševanje, po velikosti, Slovenija, 2015 % Oglaševanje na internetu 10+ zaposlenih 23 10–49 22 50–249 25 250+ 35 Vir: SURS Vir: SURS V 2014 je prek spletnih strani nakupovalo 25 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v 2013: 23 %): 39 % velikih podjetij, 27 % srednje velikih in 24 % majhnih podjetij. Naročila v dogovorjenem zapisu (npr. XML, EDIFACT ipd.) so prek računalniške izmenjave podatkov oddajali 4 % podjetij. 38 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Prek spleta je mogoče kupiti skoraj vse Spletni nakupi ne poznajo meja Internet je spremenil način našega nakupovanja. Delež Slovenski e-kupci so v največjem odstotku nakupovali spletnega nakupovanja narašča. Prek spleta lahko kupimo pri spletnih trgovcih v Sloveniji (76 %), nato pri spletnih praktično vse (hrano, tehnične izdelke, počitniške aranžmaje, prodajalcih iz drugih držav članic EU (42 %) in potem pri letalske karte itd.), ne glede na čas in iz udobja lastnega trgovcih iz držav zunaj EU (26 %). doma. Pri tem nismo geografsko omejeni in cene izdelkov so lahko nižje kot v fizičnih trgovinah. E-kupci (16–74 let)1) glede na število in vrednost prek spleta opravljenih nakupov, po spolu, Slovenija, 2015 V 2015 je prek spleta nakupovalo (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) 39 % oseb (16–74 let). E-kupci so bili v 55 % moški, v 45 % ženske. E-kupci so v zadnjih 12 mesecih (pred anketiranje) nakupovali prek spleta v največjem odstotku oblačila in športno opremo (45 %). Sledile so dobrine za gospodinjstvo (28 %) in dobrine za vsakdanjo uporabo (27 %). E-kupci (16–74 let)1) glede na vrsto prek spleta kupljenih izdelkov, po spolu, Slovenija, 2015 1) Osebe, ki so kupovale prek spleta v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem. Vir: SURS V 2015 (v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem) je večina e-kupcev kupovala prek spleta enkrat do dvakrat (53 %); največ e-kupcev (32 %) je kupovalo dobrine, vredne od 100 do 499 EUR. Dobrine, ki so jih tako kupovale ženske, so bile vredne večinoma od 50 do 99 EUR (36 %), tiste, ki so jih kupovali moški, pa od 100 do 499 EUR (38 %). 1) Osebe, ki nakupovale prek spleta v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem. Vir: SURS E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 39 Računalništvo v oblaku Računalništvo v oblaku omogoča podjetjem in posameznikom, Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na najemanje storitev da prek interneta najemajo računalniške programe, aplikacije računalništva v oblaku po vrsti storitve, po velikosti, Slovenija, ali računalniško infrastrukturo. Uporabniki lahko razpolagajo s 2015 % skoraj neomejenimi računalniškimi zmogljivostmi prek interneta, 10+ ne da bi bile za to potrebne večje kapitalske naložbe; hkrati zapo- 10–49 50–249 250+ imajo kjer koli dostop do svojih podatkov. Z računalništvom v slenih oblaku je dana možnost, da se izdatki za IKT zmanjšajo in da so E-poštni predal 10 9 14 19 te storitve dostopne tudi majhnim podjetjem. Pisarniška programska oprema 6 6 8 20 Gostovanje podatkovne baze 6 6 6 7 Storitve računalništva v oblaku (npr. programska oprema ali podjetja aplikacije, prostor za hrambo podatkov na spletu, računalniške Shranjevanje datotek 9 8 13 15 zmogljivosti itd.) imajo naslednje značilnosti: Finančno računovodska 5 6 4 z - do njih se dostopa prek interneta in se nudijo s strežnikov programska oprema ponudnikov storitev; Programska oprema za upravlja- 4 3 6 5 - so plačljive glede na uporabo, npr. po številu uporabnikov, nje odnosov s strankami (CRM) po uporabljeni kapaciteti, ali pa so predplačljive; Računalniške zmogljivosti 4 4 4 8 - so prožne (prilagodljive): njihov obseg se hitro prilagodi z statistično zaupno (poveča ali zmanjša) potrebam (npr. poveča se število Vir: SURS uporabnikov ali shranjevalna kapaciteta); - uporabniki jih uporabljajo po potrebi in brez osebnih stikov V 2015 je največ podjetij najemalo e-pošto kot storitev s ponudnikom storitev. računalništva v oblaku (10 %); sledila je storitev za shranjevanje datotek (vseh vrst datotek, shranjevanje kopij Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na najem storitev datotek podjetja). računalništva v oblaku, po velikosti, Slovenija, 2015 Večina podjetij med tistimi, ki so v 2015 najemala storitve računalništva v oblaku, 77 %, je do najetih storitev dostopala prek skupnih strežnikov ponudnikov storitev (javnega oblaka), 35 % pa jih je dostopalo prek strežnikov ponudnikov storitev, rezerviranih le za podjetje (prek zasebnega oblaka). Primerjava podatkov za leti 2014 in 2015 pokaže, da se je v enem letu najbolj povečal odstotek tistih podjetij, ki so najemala storitve za shranjevanje datotek v oblaku (s 7 % na 9 %). Vir: SURS V 2015 je storitve računalništva v oblaku najemalo 17 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v 2014: 15 %; v EU-28: 19 %). 40 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Skrb za varnost podatkov omejuje najemanje storitev Zakaj storitev računalništva v oblaku ne najema več podjetij? računalništva v oblaku V 2014 ni najemalo storitev računalništva v oblaku 85 % Podjetja, ki so v letu 2014 najemala storitve računalništva v podjetij. Največ teh podjetij teh storitev ni najemalo, ker jih ni oblaku, so pri dodatnem najemanju teh storitev največkrat poznalo ali ker ni imelo zadostnega znanja za to. zadrževala morebitna tveganja, povezana z zaščito ali varnostjo podatkov v oblaku (36 %); 30 % so jih odvrnili Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na dejavnike, ki jim visoki stroški najema teh storitev; 25 % negotovost glede preprečujejo najem storitev računalništva v oblaku, po veljavne zakonodaje, pravne pristojnosti; 23 % negotovost velikosti, Slovenija, 2014 glede lokacije hranjenja podatkov in 20 % podjetij ni imelo zadostnega znanja o teh storitvah. Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na stopnjo doseganja prednosti posamezne želene prednosti najema storitev računalništva v oblaku, Slovenija, 2014 Vir: SURS V 2015 je na vprašanje, ali poznajo pomen pojma računalništvo v oblaku, odgovorilo nikalno 31 % slovenskih podjetij med tistimi z vsaj 10 zaposlenimi, od tega jih je bilo 35 % med majhnimi podjetji, 17 % pa med srednje velikimi podjetji. Velikim podjetjem je pojem poznan. Vir: SURS Ena izmed glavnih prednosti najema in uporabe storitev računalništva v oblaku naj bi bil dostop do IKT brez večjih investicijskih stroškov za podjetja. Polovica podjetij (52 %), ki so najemala te storitve v 2014, je z najemom teh storitev dosegla vsaj delno znižanje stroškov. E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 41 Internet stvari Internet stvari je eden izmed stebrov interneta prihodnosti. Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na uporabo radijske Temelji na povezovanju ogromne količine naprav z vgrajenimi identifikacijske tehnologije, EU-28, 2014 senzorji, ki bolj ali manj samostojno komunicirajo med seboj in z različnimi aplikacijami. Temeljna tehnologija interneta stvari je radijska identifikacijska tehnologija (RFID). RFID so avtomatizirane identifikacijske metode za shranjevanje in priklic podatkov na daljavo z uporabo etiket RFID ali oddajnikov. Etiketa RFID je naprava, ki se lahko priloži izdelku ali predmetu ali vgradi vanj in ki podatke pošilja »čitalcu« prek radijskih valov. V 2014 je RFID uporabljalo 13 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 10 %); med majhnimi podjetji jih je bilo 9 % (v EU-28: 7 %), med srednje velikimi 27 % (v EU-28: 21 %) in med velikimi podjetji 43 % (v EU-28: 37 %). Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na to, za kaj uporabljajo radijske identifikacijske tehnologije, po velikosti, Slovenija, 2014 Vir: SURS Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5. 4. 2016) RFID uporabljajo v največjem odstotku podjetja na Finskem. Podjetja, ki uporabljajo tehnologijo RFID, jo v glavnem uporabljajo za identifikacijo oseb ali za nadzor dostopa npr. do prostorov. 42 DIGITALNA EKONOMIJA E-veščine in digitalna ekonomija Družbeni mediji Družbeni mediji so internetne tehnologije, ki temeljijo na Uporaba družbenih medijev – priložnost za učinkovito Web 2.0 in omogočajo interaktivno izmenjavanje fotografij, predstavitev podjetij videoposnetkov, komentarjev med posamezniki in posledično Slovenska podjetja so v 2015 uporabljala družbene medije med podjetji in posamezniki. Uporabnikom omogočajo predvsem za krepitev ugleda ali trženje izdelkov ali storitev, ki interaktivno sodelovanje, ustvarjanje vsebin. To pri Web 1.0 jih nudijo. 17 % podjetij s profilom na družbenih medijih pa ni bilo mogoče, pri Web 1.0 so uporabniki lahko le gledali teh medijev ni uporabljalo. vsebine na internetu. Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi s profilom na družbenih Podjetjem se zdi njihova navzočnost na internetu zelo medijih glede na namen in obseg uporabe teh medijev, po pomembna in v digitalni ekonomiji skoraj potrebna. V 2015 velikosti, Slovenija, 2015 je imelo spletno stran 83 % podjetij v Sloveniji (z vsaj 10 zaposlenimi), 27 % pa na spletni strani povezavo na svoj profil podjetja na družbenih medijih. Podjetja se čedalje bolj zavedajo prednosti družbenih medijev in jih v čedalje večjem obsegu tudi uporabljajo – imajo profil, račun ali licenco za uporabo glede na tip družbenega medija (42 % v letu 2015, v EU-28: 39 %). Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi glede na uporabo družbenih medijev po tipu medijev, po velikosti, Slovenija, 2015 Vir: SURS Vir: SURS E-veščine in digitalna ekonomija DIGITALNA EKONOMIJA 43 DESI DESI (The Digital Economy & Society Index) – indeks digitalne ekonomije in družbe je kompozitivni (sestavljeni) indeks, ki povzema ključne kazalnike o digitalnih dosežkih Evropske unije in sledi razvoju (evoluciji) držav članic v njihovi digitalni konkurenčnosti. Vsebuje 5 razsežnosti (dimenzij): 1. povezljivost, s katero se meri razvoj širokopasovnega dostopa do interneta; 2. človeški kapital, ki meri stopnjo obvladovanja e-veščin, ki so potrebne, da se izkoristijo prednosti digitalne družbe (od osnovnih do zelo dobro razvitih e-veščin); 3. uporaba interneta; 4. integracija digitalnih tehnologij; 5. digitalne storitve javnega sektorja (e-uprava). Komisija objavi vsako leto na podlagi številnih kazalnikov indeks DESI in s tem prikaže stopnjo razvitosti posamezne države. Indeks DESI, EU-28, 2016 Vir: (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/desi, 5.4. 2016) Slovenija se je v 2016 po vrednosti tega indeksa uvrstila med državami članicami EU na 18. mesto (enako kot v 2015). Podjetja v Sloveniji so uspešna pri integraciji digitalnih tehnologij (11. mesto). Manj uspešni smo oz. zaostajamo pri uporabi interneta med osebami, starimi 16–74 let (24. mesto). Slovenija ima usposobljeno prebivalstvo: osnovne ali zahtevnejše e-veščine obvlada 51 % oseb. Med 20–29-letniki jih je 1,9 % z diplomo s področja znanosti, tehnologije in matematike (9. mesto). Najšibkejši smo na področju digitalnih javnih storitev: storitve e-uprave (vračanje izpolnjenih elektronskih obrazcev) dejavno uporablja 24 % uporabnikov interneta. Vzrok za nizek odstotek uporabnikov storitev e-uprave je (bilo) to, da večini uporabnikov interneta ni (bilo) treba oddati uradnih elektronskih obrazcev. E-veščine in digitalna ekonomija 44 KRATICE, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE OKRAJŠAVE IMEN DRŽAV AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve EU Evropska unija Republike Slovenije EU-28 28 držav članic EU AOP avtomatizirana obdelava podatkov AT Avstrija IE Irska B2B Business to business BE Belgija IT Italija B2G Business to government BG Bolgarija LT Litva B2C Business to customers CZ Češka republika LU Luksemburg BDP bruto domači proizvod CY Ciper LV Latvija CRM Customer relationship management DE Nemčija MT Malta DESI The Digital Economy & Society Index DK Danska NL Nizozemska ERP Enterprise resource planning EE Estonija PL Poljska EDIFACT Electronic Data Interchange for Administration, EL Grčija PT Portugalska Commerce and Transport ES Španija RO Romunija EUR evro FI Finska SE Švedska GPRS General Packet Radio Service FR Francija SI Slovenija GB gigabajt HR Hrvaška SK Slovaška HSDPA High Speed Downlink Packet Access HU Madžarska UK Združeno kraljestvo IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija LTE Long-Term Evolution Mio. milijon Mbit/s Megabit per second OŠ osnovna šola OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj RFID radiofrekvenčna identifikacija RIP računalniška izmenjava podatkov RRD raziskovalne in razvojne dejavnosti SURS Statistični urad Republike Slovenije SKD 2008 Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 SIM Subscriber identification module tj. to je USB Universal Serial Bus UMTS Universal Mobile Telecommunications System WiFi Wireless local area network xDSL Digital subscriber line XML Extensible Markup Language % odstotek 250+ 250 ali več (zaposlenih …) Document Outline E-veščine in digitalna ekonomija UVODNA BESEDA KAZALO RAČUNALNIKI IN DOSTOP DO INTERNETA V GOSPODINJSTVIH Uporaba računalnikov Uporaba interneta Mobilna uporaba interneta E-VEŠČINE Informacijske e-veščine Komunikacijske e-veščine E-veščine za reševanje problemov E-veščine za uporabo programske opreme DIGITALNA EKONOMIJA Dostop do interneta Investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Sektor IKT Strokovnjaki za IKT E-poslovanje v podjetjih E-trgovanje Računalništvo v oblaku Internet stvari Družbeni mediji DESI KRATICE, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE OKRAJŠAVE IMEN DRŽAV