Our Write U. Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA Lis£ slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST M SVOJ DOM (Mart MdrfJ k praznikov). ZA S6.-NA LETO NAD 300 IZDAJ t fejijf^rtJOftfe: Utleisea 1 Entered » Second Claw* M»tter September 2l8t. 11HI3 »I the Post Office » New York. N. under Act of Congress of March 3rd, 187». No. 142. — Ste. 142. ČASTEN MIR!? NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1940—TOREK, 18. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. Kot ministrski predsednik jo maršal Henri Fhillijppe Petain včeraj z žalostnim glasom po radio .sporočil francoskemu narod« in celemu svetu, da se je morala francoska armada vklo-ii it i nemški premoči in da je bil primoran prositi za mir. Maršal Petain je Hitlerja eaprosil za mir, toda časten mir. Novi vnanji minister Pau! Baudouiu je jmj radio rekel: *4 Pripravljeni smo odložiti orožje, ako dobimo časten mir. Nikdar pa ne bomo .-prejeli sramotnih pogojev, ki 'bi pomenili konec duhovne .-vobode naroda." HITLER IN MUSSOLINI ODLOČUJETA O USODI FRANCUE Ko se je francoska armada pod težkimi udarci nemške armade deloma zrušjla in je ministrski predsednik maršal Petain prosil Hitlerja za časten mir, je Hitler takoj prosil Hitler in Mussolini bosta določila i • % Važno vpr&šdnjc fi*sir c USOdO rrancije brodovja v Sredozemlju Petainov oklic na francoski narod "Francoski možje in žene: Na poziv predsednika Francije sem prevzel vodstvo francoske vlade. Mislil sem na one, ki so se borili zvesti starim vojaškim tradicijam, proti sovražniku z velikansko številno premočjo. Mislim tudi na one -tare bojevnike, katerim sem poveljeval v zadnji vojni. Franciji sem se predal, da iztooljšam njen položaj v tej težki uri. "Ta trenutek mislim na nesrečne begunce, može in žene po cestah, katere je pregnala iz njihovih domov vojna nesreča. "Njim izražam svoje iskreno sočutje in naklonjenost. S težkim srcem vam rečem, da se moramo nehati bojevati. "Včeraj sem sovražniku poslal sporočilo, v katerem sem ga prosil, da se sestane z menoj kot vojak z vojakom po boju in da se častno končajo sovražnosti. "Naj 'bi se vsi Francozi zgrnili okoli \lade, kateri predsedujem v teh žalostnih urah, in naj zopet potrdijo vero v usodo domovine." KAR STE STORILI NAJMANJŠEMU, STE STORILI MENI . . . FRANCOZI SE SE VEDNO BOJUJEJO Kot pravi poročilo iz Bor-Mussolinija za sestanek, da sejdeauxa, se Francija na svoji dogovorita, kake mirovne pogoje bosta stavila Franciji. V tem času sta že najbliže sestala ; mogoče v Monakoveni, mogoče v kakem mestu na zapa-du in tudi mogoče v Versaille-su. Odločila pa ne bosta samo glede usode Francije, temveč tudi, kako bo treba sedaj vodili vojno proti Angliji in prav gotovo bosta kaj gotovega u-krcnila glede Balkana. FRANCOSKA VOJNA MORNARICA i Malo je bilo slišati o francoski vojni mornarici, toda zanesljivi viri zatrjujejo, da je zelo močna in se more primerjati z angleško v izvežbanosti. Anglija želi, da bi ji Francija predala svojo mornarico, ker se bo morala francoska armada predati, ako Francozi sprejmejo nemške pogoje za mir. Hitler in Mussolini bosta prav gotovo med drugimi -pogoji za premirje stavila Franciji tudi pogoj, da je njena vojna mornarica izročena Nemčiji in Ita-liji. Francoska bojna mornarica ima približno 500,(XX) ton teže. Francozi imajo sedem prvovrstnih ladij in ena ladja je še v delu; sedem težkih kri-žark, dva nosilca letal, lahkih križank in dve v delu; 81 rušilcev in 78 podmornic. Trgovska mornarica ima približno 2,500,000 ton teže. Skupna francoska in italjan->ka mornarica bi skoro dosegli angleško bojno mornarico. In ravno v tem tiči nevarnost za Anglijo, ki se je obvezala nadaljevati vojno do skrajne ga konca. celi fronti Še vedno bojuje z Nemci, navzlic temu, da je vlada naprosila Hitlerja za mirovne pogoje, pa še ni dobila ui'kakega odgovora. Francoska radio postaja je sinoči nazaianila, da je francoska vojna mornarica nedotaknjena in da je tudi nedotaknjena in močna tudi zračna sila. Francozi priznavajo, da ni več nepretrgane francoske fronte, temveč da je bojna črta na več krajih pretrgana. PONOVNO POTRJE-NJE MONROE DOKTRINE TUJEZEMCI 'IN DELO Tujezemci, ki delajo v Eite-lovih rest a v rant i h v Chicagu, si morajo v teku dveh tednov preskrbeti prve državljanske papirje, Ce tega ne store, bodo izpilili delo. Robert J. Ei-tel in njegov brat imata v Clii-cagu tri restavrante, v katerih je zaposlenih približno tisoč u-služfoencev. Eitel je iz/al to odredbo, ko je zvedel, da jih je nyd njimi najmanj sto brei prvega državljanskega papirja- Italija v Texasu na zavezniški strani V državi Texas je mesto z imenom Italy, ki ima 1300 prebivalcev, kateri žele naznaniti svetu, da ne siinpatizirajo z Mussolini je vo Italijo. Včeraj so imeli veliko zbo- Marsal Petain je imel pred očmi nedolžne žrtve vojne, ubito mater in malega sinčka, ko je Nemčiji ponudil mir. Ameriški senat je včeraj z l rovanje ter so poslali predsed- 76 glasovi z nobenim nasprot nim glasom sprejel resolucijo, ki izjavlja, da Združene države ne bodo nikdar priznale prenosa kake zemljepisne pokrajine na zapadni polobli od ene evropske države na drugo. 8 tem je senat iponovno po ni!ku Roosevelt u naslednjo br zojavko: — Italijanski ministrski predsednik je napovedal vojno Franciji in Angliji. Vojno je napovedala Italija, ki leži na drugi strani oceana. Je pa še druga "Italy" in twicer v državi Texas, čije prebi trdil' Monroe doktrino, ki po- valstvo odločno obsoja Musso-meni za Združene države že sto let temelj vnanje politike. TRČENJE V ZRAKU Včeraj malo pred devetimi doj>olo zadnjem I ------- ljudskem štetju imel New York Priprave za demokrat. Mnenje generalnega zdravnika Generalni major Charles R. Reynolds, \pokojeni generalni zdravnik ameriške armade, je rekel te dni, da se bodo Zdr. države udeležile vojne z vojaštvom in materijalom, če ne bodo zavezniki v doglednem čas u izvojevali zmage. — Že zdaj smo deloma v'vojni, — je dejal na zborovanju družbe »newyorških bolnišnic, — kmalu bomo pa popolnoma. navzlic temu, da se je Francija podala, še dalje sa-|Voj,la ™ j* tak° razvHl1;. da , . , VT _ w . . J zavezniki brez nase pomoči ne rna bojevala z INemcijo. Z močnim m jeznim gla- !Jn(m,j0 zmagati. som je zaklical: — Anglija se bo borila do tedai, da ! ,- . , - , , t j• , lii - i "J* I — Obžalovanje vredno .]e le bo Hitlerjevo prekletstvo odstranjeno z obrvi člo- t<>, — je dostavil, — ker je se- veštva. daj Amerika na vojno dosti --------------„--manj pripravljena kot je bila ANGLIJA BO NADALJEVALA VOJNO Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je po radio svečano izjavil, da se bo Anglija LANDONOVI OČITKI pred meseci. Bivši predsedniški kandidat očita predsedniku, ; da vzbuja v zaveznikih varljiva upanja in da ne Mehiški Francozi se vpošteva ljudskega mnenja. j bodo borili 7,380,2.19 prebivalcev, ali 6 odstotkov več, kot ob zadnjem ljudskem štetju leta 1930, ko jih je imel 6,930,446. HITLER IN MUSSOLINI jV MONAKOVEM Radio postaja WOR je naznanila, da sta se v MonaJcovem sestala Hitler in Mussolini ob 3 popoldne (10 dopoldne po newyorskem času). S Hitlerjem je prišel" tudi vnanji minister Joachim v. Ribbentrop, z Mussolinijem pa vnanji minister grof Galeazzo Ciano in nemški poslanik v Rimu v. Mackenzcn, konvencijo Generalni poštni mojster J. Farley, ki je obenem tudi načelnik demokratskega narodnega odbora, je }>ozval 21 članov odbora, naj se sestanejo 20. junija v Chicagu. Izvolijo naj predsednika demokratske konvencije in pa govornika, ki bo imel uvodni govor na kofiven-ciji. Ti dve važni nalogi bosta majbrž poverjeni speaker ju poslanske zbornice Banklieadii 'n pa Barklevu, voditelju večine v senatu, Alf M. Landon, ki je leta 1936 kandidiral na republikanskem tiketu proti Rooseveltu, je začel očitati predsedniku, da peha Združene države v vojno in da pri tem dosti ne vpošteva ameriškega javnega mnenja. Landon tudi trdi, da vzbuja predsednik Roosevelt varljiva upanja v narodih, ki se obupno bore za svoj obstoj. Voditelj republikancev se sklicuje na zadnji predsednikov govor, v katerem je ponu-jdil zaveznikom materijalno pomoč. — To je storil na ta način, — je rekel Landon, — kot da bi bila materijalna sredstva a- 1 S pa rnikom Due D'Aumalo meriškega naroda njegov a jse je odpeljalo iz Mehike pro-lastnina, s katero lahko polju-,ti Franciji 72 sinov francoskih bno razpolaga. To je diktatu- 'starišev rojenih v Mehiki. Odra. Tako pot je ubral Musso- [.potovali so prostovoljno ter lini. Landon uvideva, da bi bil poraz zaveznikov velika nesreča za ves svet; da mora A merika zaveznikom pomagati in da se mora do skrajnosti oborožiti. — Nikakor pa nisem za to, — je dostavil, — da bi se vmešali v vojno in poslali našo mladino preko morja. Proti poti, ki je ubral »predsednik na svojo lastno odovornost, odločno protestiram, kajti ta pol vodi v vojno. bodo stopili v francosko armado. Finska je plačala Finska se zaveda svoje dolžnosti. Finec ve, da je treba dolg vrniti. 15. junija je plačala finska vlada Združenim državam $159,000 na račun dolga iz svetovne vojne. Ameriški kongres je dal Finski leto dni odloga,-pa je navzlic temu plačala. Splošno mnenje •.. AMER. DEL. FEDERACIJA ZA ZAVEZNIKE Ob deseti obletnici ustanovitve Delavskega inštituta na Rudgers univerzi v New Brunswick, N. J., je imel zelo pomemben goovor Matliew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije. Franciji in Angliji je zagotovil, da se bori Amerika za o-hranitev svobode po vsem svetu ter dejal, da se bodo Združene države skorogotovo dejanski udeležile vojne, ker bo to njihovega življenskega interesa. Dokler pa Amerika še ni v vojni, smatra za svojo dolžnost, z vsemi silami pomagati zaveznikom. — V nekaj kratkih tednih, — je izvajal, — se je Amerika prebudila iz spanja ter sprevidela, da je ocean ne more zadostno zaščititi pred obrambo. Mi smo, kot je povedal v ponedeljek predsednik, ''otok", ki ga oblivajo razna morja. Mi ne moremo biti izven borbe. Ze zdaj smo njen bistveni del ter moremo, kolikor nam dopuščajo moči, pomagati zaustaviti totalitarno svetovno revolucijo. Wollov govor je bil broad-castan tudi v Anglijo ter ga je smatrati kot nekak odgovor angleškim in francoskem delavskim voditeljem, ki so se obrnili na Ameriko za pomoč. Mr. Woll je zajamčil Lenti Jouhauxu,. načelniku Francoske delavske konfederacije, in Emestu Bevinu, voditelju angleškega strokovno linijskega gibanja, da je ameriško organizirano delavstvo slišalo njun klic za pomoč tor da ee mu bo odzvalo. — Naposled smo spoznali naše resnične sovražnike, — je vzkliknil, — in vemo, da je ta strahovita borba naperjena v prvi vrsti proti delavstvu. Ameriški delavci bodo nudili svojim evropskim tovarišem vso moralno in politično po-moč. Woll je predlagal ustanovitev prostovoljnega industri-jalnega odbora, v katerem bi bila zastopana industrija in delavstvo, in čigar delo bi bilo posvečeno i-zključno le narodni obrambi ter pomoči zaveznikom. Omenil je tudi "i>eto kolono, nacije, komuniste in fašiste v Združenih državah in priporočal oblastim, naj čimprej o-nemogočijo njibovo podtalno delovanje. Bevinu je še posebej sporočil : — Amerika vam bo v najkrajšem času poslala precejšnje število letal in poslala •vam ibo sploh vsa letala, ki jih more pogrešati. (Nadaljevanj« nji 2, str.J "G L X 8 NABOB A" — New TorS Tuesday, June 18, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY *GLAS NARODA" (TOICS OF THE PEOPLK) •ad Pobliated by Slovenic Publishing Company. (A Corporation), rruxk B*Jt»er, President; J. Lnpsha, 8*c. — Place of business of the «m& addre—m of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Olaa Veroda" la issued every day except Sundays and holidays. •— Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za cafo leto velja Hat sa Ameriko In Kanado $0.—; za pol leta $3.—; trn Catrt leta $1JS0. — Za New York sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAfl NAHODA," 21« WEST IStb STREET, NEW TORB, N. T. Telephone: CBelsea 3—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. 1 ISE DALEČ DO KONCA 10. junij, 1940 bo v zgodovini druge svetovne vojne o-značen kot zelo pomemben dan. Tega dne se je namreč Italija ob Hitlerjevi strani udeležila vojne. Po bitki v Severni Franciji, ki velja za najstrahotnejšo (bitko v zgodovini, so se Francozi umaknili proti jugu ter prepustili Nemcem glavno mesto — Pariz. Včeraj je pa svet ostrmel, ko je izvedel, da je Francija potom novega ministrskega predsednika maršala Pe talna, prosila Nemčijo za časten mir. Ti dogodki so napravili mogočen vtis tudi na Združene države. Francija se nahaja v skrajno resnem in nevarnem položaju. Francozi imajo že s Hitlerjem več kot dovolj opravka, zdaj so pa še Italijani z juga pritisnili nanje. V zvezi s tem se je pojavilo vprašanje: Ali je "za Francijo sploh še kaj upanja! Včeraj je maršal Petain odgovoril na to. Navzlic presenetljivim in katastrofalnim razvojem se lahko reče, da zavezniki še niso izgubljeni, saj toliko kot se ti če Anglije. Anglija je mogočna, Anglija je vztrajna. Pa .recimo, da se "bo zgodilo najhujše — da bodo Nemci podjarmili vso Francijo, daibodo francosko armado popolnoma porazili ali vjeli. Ali bi to pomenilo zmago nemškega in italijanskega diktatorja T Skorogotovo ne. Kajti na drugi strani je «e vedno angleški imperij, njegova nadvlada na morju, njegova ogromna 'kolonijalna in dominijska poset. Na drugi »traini je še vedno inductrijalna sila Združenih držav. Ali bodo Združene države pomagale samo z orožjem, municijo, živežem in drugimi potrebščinami? Na to je z oziram na sedanji notranji politični »položaj Amerike težko odgovoriti. V skrajnem slučaju utegne franco^a vlada nadaljevati sv >jo bort>o s severoafriškega ozemlja ali iz Londona. Duha francoskega naroda bi ne zlomila niti večletna okupacij«! francoskega ozemlja. V tem slučaju bi se borili z Nemci le An^l 71 starega in novega sveta. Končne zmage diktatorjev nad demokracijami, je težko verjeti. Neuspehi, ki so jili doživeli zavezniki zadnje tedne, so resnega pomena za Združene države. Čedalje jasneje namreč postaja, da se ibo naposled tudi Amerika dejanski vmešala v vojno. V tem pogledu je pa treba vpoštevati dva mogočna faktorja: volitve, ki se bodo vršile 5. novenibra, in pa prehod iz mini v vojno, ki je pri ameriškem narodu precej počasen, zdi se pa, da se ta prehod že zdaj vrši. Ker potrebujejo Združene države za vstop v vojno moderno armado in ker bo še precej časa trajalo, predno jo bodo imele, ni za zavlačevanjem nič zamujenega. Hitler in Mussolini sta se začela nokoliko prezgodaj veseliti. Zadnje dejanje vojne se še ni pričalo. Pozabiti ne smemo, da zmagovalec na bojnem polju ni vedno všel posledicam svoje zmage. PADEL JE—PA BO VSTAL Pariz je padel. Toda Pariz je že mnogokrat padel, pa je vedno vstal. Zmagovalci, zavojevalci k) prišli, pa so zopet odšli v temo in pozabi jenje. Pariz vedno ostane. Svoje življenje in žilavost srka iz zemlje okoli Jurassic gričev. Današnji zavojevalci naj bi se za malo časa vstavili in nekoliko pogledali v zgodovino. Dvainipetdeset let pred Kristovo dobo je 'bil Pariz porušen. Zavzele so ga rimske legije pod Julijem Cezarjem, ko je bil utrjeno mesto galskega plemena Parizi. Mesto je 'bilo nanovo zgrajeno in Cezar ga je imenoval Lutetia. V tretjem stoletju so Lutetio razdejali barbari, pa je zopel ostal kot Pariz. Normani so ga oblegali; Armagnaci in Bur- gundci so ga izaflroredoma oplenili. Angleži so ga zavzeli pod Bedfordom; Henrik Navarslu je razbijal na njegova vrata. V času revolucije je po pariških ulicah tekla kri. Prusi so ga zavzeli 28. januarja leta 1871 v francosko-p ruski vojni; komuna je skoro mesto porušila. Toda Pariz, stari Pariz, nepremagljivi Pariz, se je vedno zopet dvignil iz ruševin in je v edno kljuboval vsem začasnim zmagovalcem. Padec Pariza še ni padec Francije. Pariz je padel, toda vsa njegova lopota je ostala nedotaknjena. Ostale so lepe ulice, ostali so krasni mostovi, veličastne palače, Louvre, Notre Dame, Opera, muzeji. Naj nemški vojaki razpostavijo svoje vojaške stroje na Place de la Concorde, naj paradirajo po Champs Elvsees — Pariz se vedno stoji — še ni Hitlerjev. Zmagovalci naj si samo okrepijo živce za dan maščevanja. Prej ali slej so Francozi vedno maščevali ponižanje Pariza. In Pariz bo še vedno ostal srce Francije. NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK ,4. July SE BLIŽA VE2BANJE MLADINE SPLOŠNO MNENJE... (Nadaljevanje s 1. str.J — Dobili boste municijo, to- gospodarsko organiziral Evropo in Afriko ill sicer tako, da pove, puške, ladje in druge potrebščine. Ameriški narod se je odločil in se bo držal svojega sklepa. Poslužili se bomo vseh svojih telesnih, duhovnih in gospodarskih sil, da zaustavimo naeijsko nevarnost. In ko jo zaustavimo, naša naloga še ne bo končana. Iztrebiti jo moramo s sveta, da ne bo o nji nobenega sledu več. —i Angleškim in francoskim delavcem izrekamo svoje globoke simpatije in se čudimo vaiši vztrajni borbi. Ameriškim delavcem je pa rekel: — Združi/ti se moramo in napeti vse sile, da zmagamo v vojni, ki je naperjena proti j?voiboidi in delavskim pravicam. Ce bo Hitler zmagal, bo ameriška industrija ne bo mogla konkurirati ž njima. Posledica tega so socijalna iu gospodarska revolucija v tej deželi. Taka revolucija bo uni čila naše delavske in življen-ske standarde. — Ce bomo morali prispe vati od naših dohodkov petindvajset, trideset ali petdeset odstotkov za zgradnjo ogromnega vojaškega stroja — in to bo treba, če bo Hitler zmagal, — se bomo morali odpo vedati marsičemu, kar smo se navadili smatrati kot absolutno potrebno za življenje. Hitlerjeva zmaga bi ogrozila ameriški način življenja, ogrozila bi naše strokovnounijsko gibanje ter vse naše procese demokracije. ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV,] ki so na razpolago "y^'i" naročnikom po ugodni ceni. Marši-kateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 čevljev dolga in 3 čevlje Široka; izdelana iz najboljšega blaga (cotton buting) in obrobljona ter ročno vezena, barve najbolj trppžne; vse zvezde so šivane na obeh straneh. Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolg, in sestoji iz dveh delov. — Hočaj ln vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi pošiljal ni stroški plačani.) KAKO POSLUJE KOLONA.' 'PETA Peter Zgaga -Prejšnji teden so pokopali v slavospevi po časopisih, ampak Clevelandu Gregorja Peruška. j da mu je treba kruha in seui-Romal je pot slovenskega u- patam tudi koščka mesa in za-metnika, ki mu pa — čast inlbele, če hoče živeti. livala zavednim ameriškim Slovencem — ni bila tako trnje-va, kot je njegovim drugom v domovini. V domovini imajo navado šele mrtvega umetnika položiti v narodnem hramu na mrtvaški oder ter ga svečano po- V marsikateri preprosti slo- kopati, venski hiši sem opazil Peru- | Tudi Peruškovo truplo je bi-skova dela. ij0 izpostavljeno v avditoriju Ameriški Slovenci so prišli Slovenskega doma v Cleve- namreč dosti prej kot pa ljudje v starem kraju do prepričanja, da umetnika ne nasitijo landu. Toda Narodni dom je storil dosti več kot samo to. Ni vzpro-jel le mrtvega umetnika za par dni med svoje stene, ampak je živemu Perušku več let za- stvo za letalstvo obrača narav- ^ Streh°' ,U* in «or' nost na otroke, namesto nal V'• .. . vodstvo posameznih skupin L , Je Sljajno znanie".t<> -rčno evakuiranih otrok. V dvomih * ® sIovenske metropole v Ameriki, s kakršnim se s1- * - loVcil- skupin dvom je počakal .šefa, nato pa po- j vprašal v ministi^tvu, kaj jeiska kulturna metropola v do-prav za prav z omenjenim ob- Tnovini ne more ponašati, vesti lom. [Dobil je odgovor, da ministr- Spet so napočili časi, ko /Nedavno se je v Londonu pripetil naslednji značilni primer, ki zgovorno kaže način in metode delovanja "pete kolo-f ne". Ob 8. uri zjutraj je ne-j kdo poklical po telefonu ravna tej) jsjtvo londonskega radia in dejal z zelo mirnim, trdnim in moškim glasom: "Tu letalsko niinlstrstvo. Zelo nujno je, da čim prej objavite po radiu naslednji dve obvestili, .ki vam jih bom narekoval:" 'Službujoči uradnik je pričel ■stenogra fi ra t i n a rek. Rno itzmed obvestil je pozivalo vse dobrovoljce rezervnih oddelkov, ki so na dopustu, in vse civilne osebe, ki so se kdaj priglasile za pomočno službo, naj se takoj javijo na določenem mestu, da zavzamejo svojo posle. Drugo obvestilo se je glasilo: "Ministrstvo za letalstvo naroča vsem evakuiranim otrokom ter onim, ki bodo v kratkem evakuirani, naj se na noben način ne bližajo postojankam angleške letalske sile, da ne bi s tem izdali neprija-telju zelo važnih skrivnosti." T'lrdnik je hotel obe obvestili takoj predati radiu, da jih naglasi, pa mu je vzbudilo pomisleke dejstvo, da se niini.str- Predsednik Roosevelt je v svojem narodnoobramibnem programu ©dredil, naj se izvežba v raznih strokah milijon mlitdih Amerikancev. Ta važna naloga je bila poverjena Sid-neyu Hillmanu, članu narodnoobrambne komisije. Zadeva se je nekoliko zavlekla, kajti Sidney Ilillman, ki je obenem tudi »predsednik Amalgamated Clotliink Workers unije (OIjO) je bil pred dvema tednoma resno 'sjbolel. V sredo je pa že toliko okreval, da jc dospel v Washington, kjer se je dolgo posvetoval s predsednikom Rooseveltom. Mladina bo podrejena raznim vladnim agenburam, kot eta napriniftr NYA in CCC, in se bo iizveabala v najrazličnejših strokah. Tozadevni, broški bodo znašali do petsto milijonov dolarjev. Prihodnje dni bo Hillman konferiral z zastopniki Ameriške delavske federacije in Lewisovega Kongresa glede uporabe nezaposlenih izrvežbanih in napolizvežbanih delavcev. Social Security Board je povabil v Washington ravnatelje državnih delavskih posredovalnic, da bo razpravljal ž rijnni" glede porazdelitve dela. 8 tem dvakrat ponoviti svoj preklic, preden .so bili vsi obveščeni o zlorabi. . EDINSTVENA OPERACIJA. V bližini Bratislave je 17-Mtni fjdnt po nerodno-ti ob->itrdlil svojega prijatelja. V svojem strahu ga je okušal potem sam operirati. Ranjen. ntti, ki je dobil kroglo iz samokresa v trebuh, je z navadnim kuhinjskim nožem prerezal trebuh in mu izvlekel kroglo z koIo roko. Da bi ustavil kri, je v odprto rano vi i 1 joda, potem jo rano za silo obvezal. Scle tedaj je stopil k orožnikom in jim javil stvar. Pomoč zdravnikov je prišla prepozno. težko ranjeni je kmalu po tisti operaciji umrl. ■-■ ; t n i . -. Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—. V sled razmer v Evropi n! mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New York stvo ni dalo takih naročji in bo govorilo o junaštvu, pisalo da gre očividno za protizako-o junaštvu in ko bo junaštvo proslavljeno in poveličevano. To pa ni pravo junaštvo, kajti pravo junaštvo molči. Nedavno sem eital značilno zgodbo o zanimivem sestanku. Po dvajsetih letih sta se srečala nekje na jadranski obali Francoz in Srb. Oba že postal-na moža. »Srečanje je bilo pra vi praznik, kajti oba sta se v svetovni vojni borila ramo ob rami na solunski fronti. I Dosti sta si imela povedati, in ljudje so z zanimanjem poslušali njuno pripovedovanje. \—'< Da, dobro se spominjam, — je rekel Srb Francozu, — kako junaško si se boril. Kako si sam zajel pet sovražnikov in jih pripeljal v naš strelni jarek. — I)a, dosti opravka sem i-mel ž njim. Ni veliko manjkalo, pa bi ne bilo o meni ne duha ne sluha. Toda kaj sem bil jaz v primeri s teboj? Ti si bi! junak, kakršnega še ni bilo. Smrtno ranjen si prinesel važno poročilo in tako rešil ves polk. Najvišje odlikovanje si dobil in sam kralj to je javno pohvalil pred vso armado. Sa j se spominjaš? — Ah, kaj bo tisto, — je zamahnil Srb z roko. — Sicer je pa že dvajset let minilo izza vojne. Tisto, o čemur pripoveduje«, sem že čisto pozabil . . . Ljudje, ki dobro poznajo I-ta liane in Nemce v Združenih državah, so ugotovili, da je v Združenih državah vsakih sto Italijanov takole razporejenih: Šestdeset jih je navdušenih za Mussolinija in za fašizem; deset jih sovraži Mussolinija in fašizem; trideset je brezbrižnih, ki Mussolinija niti ne zmerjajo niti ne hvalijo. Med Nemci je pa tako razmerje : (Med vsakimi sto Nemci jih je pet, ki bi šli za Hitlerja v ogenj; pet jih je, ki bi najraje utopili Hitlerja v žlici vode, dočim je devetdesetim Hitler zadnja briga in lanski sneg. Ne bom doganjal, kako točne so te ugotovitve, zdi se lui pa, da niso pretirane. Slovencem v starem kraju sta Hitler in Mussolini bližnja soseda. In Slovenci vedo, da jim utegne nekega l Božiču je bil sin štiri dni doma. Prišel je na sveti večer shujšan in zamišljen. Še tedaj •-i ni dal miru. Sklnnjal se je h knjigam' in le malo govoril. Ko so >c sosedovi otrooi vračali s tepe/kanja, je pobral knjiire in pred odhodom rekel: '"(Mama, zdaj vam. dolgo ne boni pisal. Ostanite z Iravi _ potrudil se bom, kolikor bo n^otroče." 'Pritisnila je zima. dn je pokalo drevje. Zapadel je sneg. da je moral priti oddaljeni so--ed in o grebsti slamnato streho. Steze bile zametene. Na vezi so se stiskale štiri kokoši in petelin; za sinovo vrnitev . . . Odrezana o NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE . . PRIKUlTČITEV CEHOSLOVA- AKE K NEMČIJI » NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Poiljlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 eenta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMIJKVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga Izpolnite In po&Jete k Izdajatelja zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se d rta v, kakor bodo preme-ojene pa sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA M * »1« WEST I8th STREET NEW IOKI, N. X. '"Bog se usmili, kod pa stenske podobe, okenca, klopi, prišla?" je vzdihnila mati in sklenila roke. iDekliaa je bila visoko zasnežena Ln rdeča od' napora; čez kolena je bila gazila sneg. Brž se je preobula, sedla k peči, in zložila na klop kruha, mesa in sladkorja. "■Pozdravlja, vas, mama, in je v skrbeh kako vam gre." . '"Tudi jaz sem v skrbeh — vsak dan molim rožni venec, da bi nuii išlo jk> sreči." Ne bojte se, maiiua še majhen čas ..." .Zunaj je pa začel naletaviati -neg. Od nek oil je priletel brglez in odločno ki ju val po leseni steni. )Se majhen čas-- •Mati je odmoli la rožni venec. ZazdeFo se ji je, da postaja soba svetlejša, bolj praz-niču;'. Zima je bila brez dvoma na umiku, kajti februar se je /bližal koncu. Nenadoma je zaslišala hojo po snegu; hrupno otepanje škornjev pred veznimi vrati, trde korake po veži. potem pa zagledala poštarjev« usnjeno toi4>o in njegov prijazni obraz. T rokah je držala tednik in pismo — majhno, belo sinovo pi-min dovrši Šole. Danes bi jim na ves glas zaklicala: •"Končal je, hvala Bogu, in najino posestvece brez dolga!" Toda morala je hitro domov kuhat južino. kurila je, da so prasketala suha drva. fM> ognju so če-nneli sajasti konci. Mizo je pokrila .s staiini pisanim prtom, prinesla nanjo zadnji krožnik rdeč ill jabolk in steklenico temnord' čega borovničevca. a na drugi krožnik je na rezala potice. Pogledala je na uro, nato je namazala kokoš in potihnila k žerjavici veliko črno kozo. Ko je po viaduktu pis-kajoč zdr vel ljubljanski vlak, je bilo že slišati iz peči sladko č vrl jen je. (Prišla sta po ozki snežni gazi. ena spredaj, on za njo. Nad njima je trepetalo sinje nebo, okrog njiju je bila po snegu razlita sončna luč, da je jemalo vid. . Stisnili so si roke, kot r-e pri-srčneje ne Ibi miogli poljubiti. Tiho, ,-vetlo so zrli drug v dru-gegji, dokler ni sin, ki se je bil prejšnji večer zagorel vrniti s tridnevnega smučanja, vzkliknil: K 4 Dober dan. mama!" .Materi je bilo, kot bi se ji bil ,sin vrnil po dvanajstih letih, i iZ najlepšimi željami >o dvig- Zavarovanje za delavce VAŠ SOCIALNO- VARNOSTNI RAČUN. (Zavarovalninska plačila, ki jih delavec in njegova družina more dobiti pod starostnimi /in posmrtnLnskinii doioč-bam'i socialno-varnostnega zakona, so odvisna od količine plač, dobljenih za delo v podjetjih, ki morajo biti zavarovane po tem zakonu. Zato vlada drži zapiske o teh plačali v obliki posebnega zaupnega računa — njegovega "so-cialino-vfamostnega računa". Ako imate >ocialno-varno--ten račun pri vladi, teduj imate listek s številko tega so-cialno-vainostnega računa — morda ga im|ate v svojem žepu. morda pa kje shranjenega doma. Listek pokrzuje vaše ime in številko, ki je bila dana valšemu social no-varnostnemu računu. Listek je nekak ključ za vaš račun, ki ga držite, da se identificirate, ko pride čas, napolnile s solzami. Nenado- nili tri kozarčke borovničevca ma ni videla ničesar, več, solze'in izpili. Mati je odhitela im m> tekle po z,guba nib licih. Le | vežo h kuhi. onadva pa sta sofba je bila vedno bolj svetla, 1 jedila jabolka in se /gledala, da velika, topla, domačo--- 'so se jima oči zapirale oil m- Matr 'je sedela sklonjena pri mizi in jokala. Njeno šibko i.n zgarano telo se je treslo v ilite-nju. Morala je dati iz sebe pre.stano trpljenje, pomanjkanje, skrbi, upanje. bojazen, čakanje dolgih, dolgih let. iKo je vstala, ji je bil' obraz obsijan z glorijo. Na veži so bili še petelin in tri kokoši, četrto je mati ob tihi radosti, ob lepih mislih nadevala. Na mizi sta se hladila hleb kniha in lepo zapečena potica, zraven se je sušil rumen zvaljan nilimec za rezance. Soba je dišala prijetno, kakor pred največjim/i prazniki. Zunaj se je trudilo solnce, da bi predrlo oblake. Mnaz je blagodejno popuščal. Ko se je bližal večer je ngati pobrisala razpelo v kotu, dovoljstva. 'Mati je pripravila obilno in okusno južino. Prinašala je in odnašala, Sama je le bežno mogla kaj pojesti. Pa saj ji ni bilo za jed. Gledala je svoja otroku — zdelo se ji je, da sanja . . . '"Na lepo bodočnost!" je za-klical sin. Vino v treh dvignjenih kupicah je bilo ko rubin. Slast brezmejne jasnine je za jen mM a družino. ISin je gledal sliko svojega prvega, že davno umrlega učitelja, ki je v pozlačenem okviru visela na steni: dvajset tet-— Gledal je Marijino podobo: petnajst let. — Gledal je materin rožni venec, ki jo bil obešen nad njegovo posteljo: dvanajst let. — Ob začetku njego- Vega šoiaiija je bila kupila dva: za "C in zanj. (>n je redkokdaj molil nanj — biki so razgibana leta . . . •Mati je ijubeče položila desnico na hčerko — levico na >i-,na. — Povesila je oči. Ali je vedela, da je bilo med tema mladima človekoma že tisoč vročih misli in na pol razode-tih žulj, že tisoč hladnih odpove« 1 i in stisnjenih ust? "'MXlprimo okna!" je rekel sin. Ko je sonce planilo v sobo in se je vino na mizi še kri-st al noje i-krilo, je govoiil: "Začenja se novo življenje. Dolgo smo ga čakali in bilo je mnogo teižav. Zdaj se nam smehlja bodoč n os t." Tedaj mu je obmz nenadoma otrdel. '"Po svetu divja nova vojna. Tisoči umirajo, mladi in zdravi ljudje, kakor jaz. Tisoči tavajo brez doma, brez svojcev. Kaj če metež zgrabi tudi na*? Kako moremo . . ." Dekličin mu je z dlanmi zaprla usta in mati pri peči je presunljivo zavzdihnila. Vino ga je bilo premoglo in je povedal. kar mu je težilo srce in česar bi ne smel govoriti na tako lep dan. iZ roko si je segel v lase in se nasmejal. 1 'Kaks.no božje sonce sije dranes! Stopimo ven! Od strehe je obilno kapljalo. Sneg je bil južen, da so se noge globoko pogrezalo. Med obzorji se je bočilo modro nebo. Med zidanicami so se oglašali vriski. Od daljne podružnice jo prihajalo zdaj glasnejše, zdaj tišjo pritrkavanje. Nenadoma jo s skednja zgr-mel velik plaz snega. Prisojna streha se je nasmehnila, živo-rdeča ko sramežljivo deklo. Skedenj pokrit z opeko — prvi izpolnjeni up. Vsi trije so stali pred hišico v razkošnih sončnih pramenih, zadovoljno mežikali in poslušali, kako pri Sv. Križu vrb grebena zmagoslavno buči južni veter. da iztir-jate svojo zavarovalnino. 'Ako nimate listek s številko -ocialno-vamostnega računa in delate oziroma nameravati delati za mezde ali plačo, oziroma provizijo iali pristojbino v kakem poslu ali industriji, bi morali takoj zaprositi Social Security Board za računsko številko. To naj se stori, pa naj bo podjetje ali delavnica >e tako mr.jhna, tudi če ste edina oseba, ki je tam zaposlena. Da napravite prošnjo, vprašajte najbližji urad Social Security Boarda ali poštni urad oziroma pisarno delavske organizacije ali svojega delodajalca. naj se vam da potrebna tiskovina. Ista se zove "Prošnja za številko Socialno-varnostnega računa" (Aplication for Social Security Account Number). V tej tiskovini podajte zbahtevano informacije, namreč, polno ime, kdaj in kje ste se rodili, poslovno ime vašega delodajalca, imeni očeta in m i tore itd. To informacije bodo pomagale dokazati vašo tirjatev. ko boste 65 let stari, oziroma tirjatev družine za s'ueaj vaše smjrti. (Ko -te izpolnili prošnjo, pošljite jo po poi-ti oziroma izročite jo osebno najbližjemu uradu Social Security Boa id-ta pa dobite v odgovor listek s številko socialo-varostnega računa. V tem listku je vaše ime, kakor ste ga navedli v svoji prošnji in številka, ki jo je Board dal vašemu računu. Številka je potrebna da se vaš račun drži posebej od računov drugih ljudi, ki utegnejo imeti ulično ime. Morate imeti le eno številke in račun so bo vodno držal pod istim imenom, razun ako vi hočete, da se ime spremen!. ISliranite svoj listek in radi previdnosti zapišite številko nekje, kjer jo morete vedno najti. Tn povejte vsakemu delodajalcu, kakia je vaše števil-kt. Povejte to vsakemu delodajalcu. za katerega delate. On jo mora imeti, kajti vlada zahteva, od njegri, da naznani, koliko vam jo plačal, in pri temi on mora prijaviti vašo ime in tudi vašo računsko številko. Vlada vporablja ta poročila vašegi gospodarja, da sestavi vaš Hocialno-varnostni račun. 'Znesek vaših plač, ki je razviden iz teh poročil, je vam kreditiran v tem računu. Ko postanete 65 let star in zahtevat-to pokojnino, Social Securiy Board naštoje vse plače, ki so bile prijavljene za vas, da najde, koliko bodo znašala vaša znva rovalninska plačila. •Da pa ugotovite, da se vaš račun pravilno vodi ves čas. bi morali od časa do časa vprašati ISocial Security Board, kako stoji vaš račun. To morete zlahka storiti, kajti meseca julija vsakega leta Board daje na razpokgo dopisnice, ki jih morate izpolniti in vposlati ...........................................................................................hiipihiiii.. .......................................... NftTF ZA KI.AVIR AM RAR- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-K ALI JE. Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI /a moški zbor..........................BO ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... JUj ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... .50 MOMIITO 2. 8. Zorfco Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1.— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas ln klavir 1 — Franc Venturini— ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... f erdo Juvanee—Ifc MLADIH LET, moški zbori ................. Peter Jcreli—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. .65 .6b .oO Moški zbori OSKAR DEV: BarClea: O j, moj šocel ^e Sov; Kam ,011, fantje, drev v vas poj-demo ....................... .50 M M J8& M .35 .33 .35 35« 20 OSKAR 1>EV: .Srečno, ljubca moja; Ko ptičl-ca na tuje gre; Soči; Sloj oeka 'ma konjifk't dva; Dobiv sem pl-eemce; Slovo; Je viiibnlla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri potoei ............20 J ur je v a .......................25 Hodi Mirka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradiui ...........30 FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska ....................20 PKTER JEREB: Pelin roža; VASI- LIJ MIRK: Podoknlca . ........20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi Sli.....20 Le enkrat Se ......... ........liO Slava delu ........... ........20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples .......35 SLOVEMAN DANCE VANDA POLKA ................. PO JEZERU KOLO ...................................... BARČICA MLADI K A PETANE ............ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ................ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ....... ....... DEKLE NA VRTU O J, MARIČKA, PEGLJAJ.... ZIDANA M VRELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) SPAVAJ MILKA MOJA ORPILVN WALTZ .................... DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEGLAJ ________ ZIDANA MAREI^A (polka) VESELI BRATCI (mazurka)...._ 85« IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska Ura. (Holmar) .50 Orlovske himne (Vodopivec) ........ Ji9 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami i) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ....................................... V p«>pelnični noči, kantata za aole, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi. (Prelovec) za moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoglasno .................... Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbor! ..... ZA TAMBURICE: XA GORENJSKEM JE FLETX0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri .................................... jff ZA CITRE: Poduli za cilre. — 4 zvezki — (Koželjski) ............................ 2.__ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih pesmi za klavir In z t -sedllom........$1.35 PESMARICA GLASBENE MATICE 10."> moški zfiori, uredil A. Čerin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik 1. zvezek, 123 pesmi za moški ali ženski zbor ............ \ 25 11. zvezek, 77 pesmi za moški ln mešani zbor ................j^jj 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....1.—. FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M .75 .30 M .60 .20 .25 .30 Naročilo pošljite na: 66 Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — t H. KNJIGARNA "GLAS NARODA" i» n S D Bohinjsko jesero 216 WEST. 18th STREET, NEW YORK da izvedete, koliko plač je bilo zapisanih na vaš kredit. Drugače morete vprašati za to vsak čas. Board vam da poročilo o vatšem računu. Vi u;a morete primerjati > svojimi rav ničesar. Skleni pa, da boš mirne krvi dognal resnico, pa naj je taka ali tiaka. To se bo enkrat zgodilo, ko boš vstal iz bolniške postdlje osvežen in zdrav." ' *'0e bi biilo to tako lahko, gospod' doktor. — Toda čakati od dneva do dneva ..." - Tone je umolknil ter pogledal proti vratom. . • Vstopika je mati in mu prinesla krožnik juhe. "Fant, nekoč boš vendar le použil" Ko je Tone srebal vročo juho, je stoječ ob konici postelje govorila z Brunom o 'znatnem izboljšanju svojega sina. Tone je ponudil prazen krožnik, rekoč: "Kdo pa je pri otroku?" u'Nihče. Na tleh se igra." i "'Piir«e>.ite mi ga, mati.. Prosim vas." Starka je otlš a. Tone je pa težko so peč nadaljeval. "Kno samo Imw«!o >te rekli, ki mi je težko padla na src«-. M-o ja dolžno-t bi bila, Andreja vkleniti in ga odvesti k nadgoz-uarju ali pr«*d Mxlrilca. Jaz se»n :m izpustil. Mariji na Ijulto. Že domov grede *eni -i očisti, da sem ~e v službi pregrad. <»dkar nue ne tro-e vw tirrzliea in zana»rem trez-no misliti, m*ii| v večnem -traliu. kdaj -e InmIo prišel naiigozdar zmerjat — S«* iz sIužIm* me utegno 9U«|HxJiti . . ** Nikar fi n«* h»rznraj brezju »t mirnih skrbi," ga j«' jmk tolažil Bruno. "Xad^ii&fairja že izza iste nedelje ni doiua. Jn ko ><* Imj vi nil. bom m« jaz govoril ž njim." •'S«* mi zdi, da sva danes že nekoliko preveč govorila. I patu pa, da ti ne bo šk<»dovalo. Zdaj pa skušaj zastati. In niči naj te ne -krbi. Vse 1m> dobro in prav. Torej, lahko noč!" 4 M juh ko noe. ijo > pod doktor. Bog naj vam stokrat povrne." V goztfeirjevih očeh >e je zaJokctala solza hvaležnosti. 'Toda jutri l>oste s|n*t prišli, kaj ne!* 4'Seveda. Torej lahko noe!" I Bruno je odšel. Tonetu je pa mati prinesla Francka, ki je takoj začel ego vari roke proti njemu. 1 Naslednje dni je smel Tone par ur vstati,. Kana irj luni se mu je že toliko zacelila, da je lahko odstranil obvezo. Le noga je bila še slaba. Silno ga je zabolela, kndar je stopil nanjo. Žila mu je ott kla — je rekel zdravnik. Zmerno koristilo kot počitek. Proti večeru se je vrnil nadgozdar. Bruno, ki ga je čjakal na pragu, >c ni več ganil od njega. ( In ko sta po večerji zažgala pijte, je povedal Bruno nad-gozdarju vse, kar sc je zgodilo in kar je Tonetu težilo srce. Lahko ste prepričani, gosjKxl doktor, da mu ne bom odtrgal glave," se ie nasnienil' nadgozdar. < "Saj se mi je edelo, da mora biti ta presneta ljul>czcn vmes. Trški zdravnik je seveda, takoj ugotovil, da inia Tone na licu rano od krogle. Njegova mati mi je povedala, da je bil fant tistega popoldne pri Mariji, pa sem si mislil: Bo pa treba iti pogledat. Tako staa.Šno zlmgana je biila in objokana. Iz nje je bilo težko spraviti kaldšno besedo. Dolgo sem govoril po ovinkih, dokler je nisem slednjič naravnost vprašal, če je bil Tone tisto nedeljo na planini. Samo prikimala je. Kaj pa potem? — sem jo vprašal . Pogledala me je s svojimi velikimi očmi, nato se je pa začela tresti, kakor duša. ki čuti ogenj, pa ne ve, če bo prišla v pekel ali v vice. Kaj sem hotel? Bo treba pač čakati, da bo Tone ozdravel, sem si mislil in odšel." « "Ali ste povedali dekletu, kaj se je zgodilo Tonetu, domov grede." • '"Toliko >em pa vendarle pameten, da bom dnžal o takih rečeh jezik za zobmi. f'e je dekle sokrivo zarote, bi jo vsaka moja neprevidna beseda opozorila, če je nedolžna, sem si liri>lil, bi ne bilo prav, plašiti jo. V tiakih primerih je treba molčati." i "In zdaj, ko vam je vse znano," je rekel doktor Bruno, "kaj nameravate storiti?" '''Andreja bomo podrgnili v mrežo. Takoj jutri bom poslal v trg j»oročilo Torej puško je pustil zgoraj pri koči? Kdo ve, če je že prišel ponjo? Za vsak slučaj bom poslal Klavžarja gori, i On n*u bo že posvetil. Zdaj je pa menda čas. go>pod doktor, da greva nekoliko naše&a bolnika pogledat." Ko sta dospela v gozdarjevo hišo, se jima je nudil ginljiv prizor. Pri mi-zi je sedel Tone z otrokom v naročju ter mu iz deščic sestavljal malo hišico. * * * Na planini so bili mirni in žalostni dnevi. Marija je hodila žalostna in zamišljena naokrog. Ce sta jo slučajno Cajnarica in Mon'»ka obiskali, jima. je rekla "dober dan" ali "dobro jutro" ob slovesa pa "z Bogom.*.' To je bilo v-*, kar je govorila. Tudi z bratom se je pogovarjala le o tistem, kar je sedalo k delu. V svoji zarriiwljenosti sploh ni opazila, da se je začela v bratu goditi velika izpremem!ba. TiMih čudnih prividov ni imel več. Zato je bil pa mrk in zamišljen. Zdelo se je, kot da se je naveličal enakomernega življenja ob ntolčeei sestri. Kadarkoli je namreč skušal govoriti o tisti nedelji in njenih posledicah, se je Marija obrnila vstran in mu pploh ni odgovarjala. ? « Ko je včasi podnevi stopil k nji, se je obrnila vstran, ho-teč prikriti solze. Ko se je ponoči prebudil, jo je slišal pri-dtišeno ihteti in moiiti. 1 Prečutim nočem so sledili dolgočasni dnevi. Brat in sestra, ki sta bila vajena trdega deia, »ta se prezgodaj utrujala. ; Kadarkoli se je pre dtoiso zaslišal korak, se je zdramila in vprašala: "Ali je dospel nadgozdar? Ali je Klavžar?" PREJ DEKLA, ZDAJ PLE- ko je to govoril. On je bil pr-MENITAŠEVA ŽENA. Ivi človek, ki je prodrl v skriv-INa posestvu Newingtona v nosti življenja v morskih glo-angleški grofiji Kentski, se je bi na h s pomočjo filmske kame-odignal življenski roman, ki bi re. si ga ne mogel izmisliti boljše- bi ga niti najbolj kičasti pisatelj, spustil v posebni napravi 3000 čevljev globoko pod' morsko Že leta 1934 se je v druž-še z enim raziskovalcem Ob navzočnosti velike ljudt-ke lUnožiee se je sir John Fagge poročil z Miss Ivv Frierovo, ki jo bodo odslej imenovali lady, čeprav je bila pred poroko samo služkinja. (Tudi sira oJhna so doslej pozniali le kot hlapca Johna Williania Faggea, vedeli so pa, d'a je bila njegova rodbina stoletja lastnica bližnjega gradu Čranbrooka. Ta grad je že dolgo prazen in čeprav je bil za majhno ceno na prodaj, ga pott^nec Faggeovih vendarle ni mogel kupiti, saj je zaslužil na teden komaj 2 funta išterlingov ,I>:'nes šteje mož 20 let in je bil že dalj časa zaročen s Frierovo. toda mlada človeka nista imela denarja, da bi se po-roči Tedaj j«' prišla iz A-merike nepričakovana v«»st, da je tam umrl neki Johnov strie. ki je no.-i! naslov barona. Po njeirovi smrti je naslov priprtd«*l Johnu, z nadovor« pa tudi i-trir«-va zapu^rina. ki -i -«*r ni kdo ve kako vel:!:;«. Zadostovala |ui j«-, da j«* inla li plemeiiitaš hla|M*e (Hiročjl »vojo Ivv in da -ta -i kupila hišico v FaverslKMiiu. Novi-nar-ji -o ju >«*v«'da int«*rvjuva-li. John j«* izjavil, da v njegovem življenj«' n«' l«o nič spremenilo Svoje mesto bo «;b-J d rž;11 . dokler si ne l»o mogel kupiti dovolj zen*lj<\ da bo lahko začel sam kmetovati. Illllllltlli, (i||llllll||. ...IIIIIIIIII, ..Illli::!'!,, .llilHIll,,.,111111111,||(e in njegov spremljevalec b«-»-ta zvi s |»o-viri-rodopiscev, ki je bil sredi mesteca aprila v New Volku, je zbudilo veliko zanimanje predavanje znanega •ameriškega biologa Williama Beeba, ki j»i govoril o življenju v globinah morja. Med drugim je povedal: vflovek je prei-kal najbolj zapuščene kraje zemlje in do-spel do ledenih pustinj. Z lc-fealom in balonont je prodrl v stratosfero in zdaj se je spustil tudi v globine morja, tla jim iztrga skrivnosti njihovega življenja. Jaz se nameravam v kratkem spustiti v globino 5 tisoč čevljev pod morsko gladino. Prvi poskusi, pri katerih sicer nisem prodrl še tako globoko, so pokazali, (te je živ. 1 jen je v morskih globinah tako zanimivo in fantastično, da si človek jedva zamisli. William Beebe ni pretiraval, Ako liovoriiiio o t• -1»lI na dnu i morja, j«* tn-ba pripomniti, da ji' ta tema h* relativna. k«*r /i ve v mor-kih globinah tudi živali. ki »o oprenlljene z narav-i ni in i "žarometi" a i pa imajo svetleče se leske. Nekrtere živali proizvajajo električno e-nerjrijo v svojem telesu in razsvetljujejo okolico. Kna teh^ čudnih živali je otemlora. k: je prozorna kakor električna žarnica. 'Mnoga bitja na morskem dnu so slepa. Beebe je opazil, kako so se gibala v luči n jego-vega žarometa, ne da bi občutila svetlobo. Nekatere mor-ke živali imajo videz trave; plazijo se po morskem dnu in se nekje kar same zasade van j ter s pivoljkami srkajo hrano iz dna. Pod morjem so polipi, ki so veliki kakor psi ali tele. y m-m m Se mnogo drugih zanimivih in fantastičnih živali živi v binah morja. Toda človeku zaenkrat še ni dano, da bi mogel katero teh živali ujeti in jo prinesti na suho. Le s po-močjo filmske kamere je nio-\gt|V ^raziskovati skrivnostno življenje v morskih globinah. Kuharske Knjige... Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Nnrcda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale; LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr-728 strani. Cena $5. > Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE DAMA S KAME LhJAMI Spisal ALEKSANDER DUM AS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmi* vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer »e bo igral kos življenja. In t tem slavnem romanu m res igra velik ko* ae-lo zanimivega življenja. cena .50c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JUKAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zaninii%'o popisuje življenje kmetov in rudarjev. cena $ 1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prrvrdr! P. >1. ČERMtiOJ Roman se vr^i v K^ipru in t«-lj prar zanimivo pred-tav |J:» im»o*-la v je |«c»ve IjuU-.Mii nnvečene njegovi ženi Ani. cena $ I .- ZNANCI Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v tej kuj i* gi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." PRODAJAL JE VSTOPNICE ZA NEBESA. INa svetu se lahko loti« najbolj čudnih poslov, treba ti je le primernih domislekov. Aleksander Proskov, "čudežni menih" iz Transilvanskih Alp je znal s posebno spretnostjo vnovčiti vstopnice za v nebesa. IZ vsakovrstnimi čarovnijami, prerokovanji in zdravlje- cena JARI JUNAKI Spisal RADO MURNIK Knjiga vsebuje 12 kratkih, smešnh povesti in !k> vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1.— nji se je znal pred ljudi postaviti-v pozo čarodejnega svetni- njenega meniha in so mu jih di, razlagal jim je, da si pri lijem lahko kupijo .-edeže in stojiišča za svet na oni strani Kakor kakšen gledališki blagajnik je imel pravi "načrt" nebes in na temi načrtu po bili označeni vsi prostori, 44ki r^o še prosti." Cene za poedine prostore so bile različne, kakor so pač v kakšnem gledališču. Kdor je hotel prebiti večnost v bližini nebesnih trum, je moral plačati več, bolj oddaljena mesti* so bila cenejša. (Seveda si je Proskov za prizorišče svojega nenavadnega delovanja izbral primerno o-zemlje. Izbral si je težko dostopno gorsko deželo, kjer živijo samo knijetje, ki so si o-hranili dolga stoletja svoje življenjske navade in stare šege. Med tem zaupljivim ljudstvom si je iskal svojih žrtev. Vabil jih je v svojo jamo, ka-za1! jim je načrt "paradiža" govoril jim: je o različnih cenah ter jim ponujal presta mesta. La'hko bi dobil na primer prostor ** v bližini nadangela Gabriela" ali pa si lahko rz-bral še kakšno redko razpolož- JARA GOSPODA Ijivo mesto pri kerubinih., ki si ga dobil za 1000 lejev. IProskov pa je v najširši n>e-ri upošteval tudi želje svojih klientov. Če si je kdo želel, da bi po smrti bival v raju poleg svoje pokojne žene, mu je Proskov takoj ustregel. Bili so ljudje, ki so prodajali svoje krave, in njive ali žrtvovali svoje zadnje prihranke, da so si zagotovili boljše ali slabše mesto v naju. Končno so pa oblasti vendarle postale pozorne na čudovite kupčije preka- OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREliKIJ Poznani slovenski pi-wtelj stije rudovit svet med iarkostjo južnega solii.-a in sen<-o hladne severne n»>či. cena $ 1.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWKZ Pisatelj j »opisuje sijajno zmago {•oljskega kralja Jana Sobieske-gu nad Turki pri Hotinu in s tem oNvolMijenje Poljske. S to zmago je bila kontna turška sila, ,h«1 katero »o toliko tri»eli tudi slovenski kraji. cena $ I.— $1.25 ROŠUN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josifia Jurčiča naš najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu {»opisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— ka. Ni se pa zadovoljil samo s tem, da bi za primerno odškodnino oddajal ljudem svoje zdravilne zeli in svoje napove- onemogočile s tem, da so ga vtaknile za mreže. Za ta prostorček na zemllji mu ne bo treba nič plačati, Spisal JANKO KERSNIK LepSe povesti, kot Je J ara Gospoda, skoro ni mogoče najti. cena $ 1 .- SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev In pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET WEW YORK, N. T-