Železarna: spor Lucchini - il Fatto Quotidiano Tržaški Kras naša mala Lampedusa Kisik za goriško kulturo, socialo in šport Primorski št. 249 (20.877) leto LXIX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 23. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Tudi iz Slovenije svarilo Evropi SandorTence Vojaška ladja Triglav, ki jo je Slovenija svoj čas dobila od Rusije kot delno poplačilo t.i. klirinškega dolga, je bila in je še delno predmet kritik in tudi posmehovanj. Ugotovitve, češ kaj Slovenija sploh potrebuje takšno plovilo, so dopolnile »ocene«, da je ladja celo dejansko neke vrste staro in neuporabno železo. Teh polemik, vsaj ne v takšni meri, ni bilo slišati prejšnji teden, ko je Slovenija ponudila Italiji ladjo Triglav za pomoč v akciji za reševanje beguncev iz Afrike, ki je znana kot pobuda Mare Nostrum. Italijanska akcija je doslej resnici na ljubo doživela veliko »razumevanja« s strani Evropske unije in njenih članic, malo ali nič pa konkretne podpore. Edini državi, ki sta se doslej obvezali, da bosta poslali v Sredozemsko morje vojaški ladji, sta bili Slovenija in Finska, ki nista ravno evropska velikana in tudi ne državi z velikim vojaškim ladjevjem. Res je, da nekatere evropske države, začenši z Nemčijo, na svojem ozemlju redno sprejemajo neprimerno več beguncev in azilantov kot Italija, od EU pa je Rim pričakoval veliko več od tega, kar je bilo slišati iz Bruslja po zadnji tragediji na Lampedusi. Majhna Slovenija s svojim Triglavom ne bo veliko pripomogla k reševanju problema beguncev, toda če bi vse evropske države proporcionalno prispevale svoj delež, bi pa zadeve gotovo šle v drugo smer. Včerajšnja zahvala in pohvala Sloveniji predsednika italijanske vlade Enrica Lette presega mejo vljudnosti in pomeni svarilo Evropi, da so begunci iz Afrike tudi njen problem. telefonsko prisluškovanje - Američani prisluškovali milijonom ljudi po vsem svetu Ogorčenje v Parizu, razburjenje tudi v Italiji boljunec - Praznična proslava Trideset plodnih in uspešnih let za Otroški zbor F. Venturini in pevovodkinjo Suzano Žerjal BOLJUNEC - Bogata, praznična proslava, s katero je otroški zbor Fran Venturini praznoval v nedeljo tridesetletnico ustanovitve v nabito polni dvorani gledališča Prešeren v Boljun-cu, je bila slavljencu podobna. Po programu, vsebinah in vzdušju je odražala namreč tisto radovednost, razigranost in hkrati natančnost, iskanje izzivov, sprejemanje novosti in sodelovanj, nenazadnje prizadevanje za skupni cilj, ki nosi prepoznaven pečat. Zbor Fran Venturini ima namreč edinstven stil, ki ga že dolgo let zaznamuje in razlikuje kot sad umetniške naravnanosti in delovne metode zborovodkinje Suzane Žerjal. Na 8. strani letta - Migranti Zahvala Sloveniji RIM - Hvala Sloveniji in Finski, ki sta nam ponudili konkretno pomoč pri reševanju in oskrbi beguncev iz Afrike, ki dnevno prihajajo v Italijo, je včeraj v poslanski zbornici povedal premier Enrico Letta (na posnetku). Slovenija (vojaška ladja Triglav) in Finska sta ponudili sodelovanje v reševalni akciji Mare Nostrum, ki jo okrog Lampedu-se že izvajajo italijanska letala in vojaške ladje. Begunci bodo ena glavnih tem zasedanja Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekalo danes in jutri . Predsednik italijanske vlade računa, da se bodo Sloveniji in Finski pridružile še druge evropske države. Na 3. strani PARIZ - Francoski zunanji minister Laurent Fabius je včeraj na srečanju z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem v Parizu dejal, da morajo ZDA prenehati prisluškovati telefonskim pogovorom njenih državljanov. Diplomatska zadrega se je začela, ko je francoski tednik Le Monde na podlagi podatkov nekdanjega analitika agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna objavil informacijo, da je NSA konec lanskega leta v roku 30 dni »požela« podatke o 70 milijonih telefonskih pogovorih v Franciji. Prah se je dvignil tudi v Italiji, kjer je garant za varstvo osebnih podatkov An-tonello Soro je od vlade zahteval, naj ugotovi, če so bili v prisluškovanja vključeni tudi italijanski državljani. Na 11. strani Benečija »prodira« na evropski trg Na 2. strani Predlogi Cgil za zdravstveno reformo Na 4. strani Na Melari umetnina iz odpadnega materiala Na 5. strani V Tržiču je tretjina nosečnic priseljenk Na 12. strani Na Goriškem upadla prodaja goriva Na 12. strani Kljub hudi bolezni zgled neomajnosti rimska vlada - Predlog proračuna za obdobje 2014 - 2016 V naslednjih treh letih za Slovence v Italiji dobrih 5,5 milijona evrov letno RIM - V triletnem proračunu je za financiranje zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38 za prihodnje leto (in za 2015 ter 2016) predvidenih 5.971.000 evrov, od katerih jih je 5.571.000 namenjenih za delovanje manjšinskih organizacij, kot to predvideva 16. člen zaščitnega zakona, preostalih 400.000 pa je namenjenih za dvojezično poslovanje javnih uprav v Furlaniji Julijski krajini in za Benečijo. Predlog proračuna mora seveda še skozi postopke v pristojni komisiji in parlamentu. Ti zneski izhajajo še iz lanskega triletnega proračuna, ko se je uspelo v razpravi v parlamentu in proračunski komisiji predvidena sredstva za manjšino dvigniti z 2.800.000 evrov na 5,5 milijona. Ob tem je treba povedati, da gre za zelo pomemben dosežek, saj so bili ti izdatki na podlagi zakona o »spending review« podvrženi možnosti, da se jih zniža. Kljub temu pa je vlada za manjšinske organizacije v predlogu proračuna ohranila znesek 5.571.000 evrov, kar kaže, da je vlada Enrica Lette dovolj občutljiva za manj- šine. O tem ne nazadnje priča tudi podatek, da sta Letta in slovenska premierka Alenka Bratušek ob njenem obisku v Rimu sprejela predstavnike Slovencev v Italiji. Vest nam je včeraj zvečer sporočila poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je v zvezi s tem še poudarila, da gre za pomemben dosežek, saj se je prejšnja leta startalo vedno s precej nižjimi osnovami in je bilo vedno potrebno vložiti velike napore, da so bili zneski popravljeni. Tokrat ni tako, čeprav je poslanka napovedala še možnost, da se za del, ki je predviden za dvojezično poslovanje javnih uprav in Benečijo (400.000) še nekoliko popravi. Blažinova je tudi napovedala, da naj bi v kratkem prišlo do srečanja tako imenovanega skupnega predstavništva, na katerem bo govor seveda o tem, pogovorili pa se bodo tudi o temah, ki naj bi jih odprli na bližnjem manjšinskem omizju, ki ga bo v kratkem v Rimu sklical odgovorni za slovensko manjšino Filippo Bubbico. /l2 9771124666007 2 Sreda, 23. oktobra 2013 ALPE-JADRAN / bovec - Turistična borza Natour Alps 2013 Lepote in zanimivosti Benečije na evropskem trgu BOVEC - Kaj lahko Benečija nudi turistom, ki si želijo aktivnih počitnic? Predstavniki turističnih agencij iz različnih evropskih držav, od Nemčije in celo do Kazahstana, so odgovore na to vprašanje dobili v petek v Bovcu med turistično borzo Natour Alps 2013, ki je bila na vrsti že sedmo leto in je letos potekala v okviru čezmejnega evropskega projekta ICON, ki je namenjen mreženju malih in srednje velikih podjetij in v katerega sta vključena tako Benečija kot Posočje. V Bovcu se je dvajsetim turističnim operaterjem iz enajstih evropskih držav predstavilo petnajst ponudnikov iz Posočja in Benečije (slednji so se borze udeležili s podporo Inštituta za slovensko kulturo). Naravne lepote in privlačnosti Benečije ter ponudbo razpršenega hotela Albergo diffuso Valli del Natisone, hotela Al Vescovo iz Podbonesca, gostilne Sale e Pepe iz Srednjega, Agriturizma Brez mej iz Prosnida je na turistični borzi predstavljala mlada Benečanka slovenija _ Minister Čufer na sestanku na ECB FRANKFURT - Finančni minister Uroš Čufer se je včeraj mudil v Frankfurtu, kjer se je sestal s članom izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jorgom Asmussenom, so za STA potrdili na finančnem ministrstvu. Kot so dodali, je šlo za informativno srečanje na temo slovenskih ukrepov za izhod iz krize. Čufer je z Asmussenom nadaljeval pogovore, začete ob robu zadnjega zasedanja evroskupine. V začetku minulega tedna mu je v Luksemburgu namreč obljubil, da mu bo ukrepe Slovenije za izhod iz krize predstavil iz prve roke, so pojasnili na finančnem ministrstvu. TV Slovenija pa je včeraj poročala, da je svetovalec ECB za stike z javnostjo Peter Ehrlich povedal, da je do včerajšnjega srečanja prišlo na Čuferjevo željo in da naj ne bi šlo za redni sestanek. Slovenski finančni minister naj bi se po informacijah TV Slovenija z Asmussenom in Benoitom Coeurejem, prav tako članom izvršilnega odbora ECB, pogovarjal predvsem o reševanju slovenskih bank oz. o tem, ali bo 1,2 milijarde evrov, kolikor je predvidela vlada, za njihovo sanacijo dovolj ali ne. TV Slovenija je poročala še, da naj ministrov obisk v Frankfurtu ne bi prinesel konkretnih odločitev oz. rešitev. (STA) Benečanka Sara Simoncig je turističnemu operaterju iz Velike Britanije predstavila lepote Benečije nm Sara Simoncig. Gostinci iz Benečije pa so imeli možnost, da so svojo bogato in kvalitetno kulinarično ponudbo predstavili tudi med večerjo (poleg njih je večerno pogostitev pripravila še znana Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu). Kot je ob zaključku borze povedala Sara Simoncig, je turistične operaterje najbolj navdušila nedotaknjena narava, še posebno vabljiva pa se jim je zdela ponudba za ljubitelje jamarstva, saj je Benečija s svojimi številnimi raziskanimi in neraziskanimi jamami s tega vidika še posebno privlačna. Sara Simoncig je med borzo opravila dvanajst sestankov in ugotovila, da ima Benečija s turističnega vidika zelo velik in neizkoriščen potencial, ocenila pa je, da bo potrebno še veliko dela, da bodo navezani stiki obrodili konkretne rezultate. Poleg tega pa je po njenem mnenju tudi na tem področju ključno sodelovanje z bližnjim Posočjem. Ob robu turistične borze so predstavniki javnih uprav in drugih organizacij iz Posočja in Inštituta za slovensko kulturo (zastopala ga je direktorica Marina Cernetig) spregovorili o čez-mejnih evropskih projektih, od katerih pričakujejo največje možnosti za razvoj tega območja. Govor je bil predvsem o kolesarskih povezavah in spodbujanju zgodovinskega ter kulturnega turizma, glede Bovca pa je njegov župan Siniša Germovšek poudaril, da je za občino Kanin smučišče seveda pomembno, ni pa edina njena privlačnost in da torej »Bovec nikakor ni mrtev«. T.G./NM bruselj - Srečanje o radijskih postajah v manjšinskih jezikih Težave s financiranjem in pridobivanjem frekvenc BRUSELJ - V Evropi se radijske postaje, ki oddajajo v t. i. manjšinskih ali regionalnih jezikih, soočajo z zelo podobnimi problemi: z omejenimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi in s težavami glede pridobitve zajamčenih radijskih frekvenc. Tako ugotavlja glavni urednik radijske postaje Radio Onde Furlane, Mauro Missana, ki se je minuli teden v Bruslju udeležil dvodnevnega posveta z naslovom »Radio broadcasting in minority languages: where we are, where we should go« (na posnetku). Srečanje - ki ga je organizirala skupina Zelenih/Efa (European free alliance), ki v Evropskem parlamentu združuje na-ravovarstvenike in predstavnike narodnih, etničnih ter regionalističnih strank, ki pripadajo Evropski svobodni zvezi, v sodelovanju z mednarodnim združenjem evropskih radijskih postaj AMARC (World Association of Community Radio Broadcasters) - je nudilo priložnost za oceno razmer v Evropi v tem medijskem segmentu in zaščite manjšin ter radijskih dejavnosti v t.i. manjšinskih jezikih. Posveta so se udeležili predstavniki raznih radijskih postaj, ki so odraz takšnih ali drugačnih manjšinskih skupnosti: iz Baskije, Galicije, Katalonije, Severne Irske, Okcitancev in Romov iz Madžarske in Slovaške. Z evropskimi poslanci in s predstavnikom združenja Unesco Venu-som Jenningsom so se pogovarjali o vlogi neodvisnega radijskega oddajanja, težavah neprofitnih radijskih postaj, evropski razsežnosti teh problematik in o »pozitivnih posegih« v korist jezikov, pravic, kulture in obveščanja. Posvet je potrdil kulturno, politično in socio-ekonomsko pomembnost jezikovnega pluralizma. Primer delovanja »svobodne radijske postaje Furlanov« je bil na bruseljskem srečanju zaradi oddajanja v furlanskem (a tudi italijanskem in slovenskem jeziku), aktivnega ustvarjanja oddaj s strani priseljencev, zaradi promocije in ustvarjanja kakovostne furlanske kulture in glasbe ter dejanskega nudenja javne storitve, ki pa ni ustrezno priznana tako s formalnega kot z ekonomskega vidika deležen precejšnjega zanimanja. Posveta se je udeležil tudi predstavnik koroškega Radio Agora, ki oddaja tudi v slovenskem jeziku. (ARC/MCH) Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji še 24ur.com LJUBLJANA - Na lestvici slovenskih spletnih strani z najvišjim dosegom je septembra prvo mesto ohranila spletna stran 24ur.com. Septembra je zabeležila 757.694 različnih slovenskih obiskovalcev in s tem dosegla 52,44-od-stoten doseg; uporabniki so opravili 94,99 milijona prikazov. Po številu obiskovalcev 24ur.com sledita siol.net (585.573 obiskovalcev; 40,53-odstotni doseg; 58,58 milijona prikazov) in bol-ha.com (536.041 obiskovalcev; 37,10-odstotni doseg; 99,86 milijona prikazov). Prvi trojici do desetega mesta sledijo rtvslo.si, najdi.si, zurnal24.si, avto.net, vi-zita.si, zadovoljna.si in itis.si. Doseg vseh 80 merjenih strani v obdobju med 1. in 30. septembrom znaša 1.401.413 različnih slovenskih obiskovalcev, ki so opravili malo manj kot 620 milijonov prikazov. Kot še ugotavlja raziskava MOSS, je bilo septembra med 1.443.051 in 1.446.460 mesečnih uporabnikov interneta. Od tega je bilo 84,8 odstotka oz. 1.444.755 mesečnih uporabnikov, prebivalcev Slovenije, starih od 10 do 75 let. Po zadnjih podatkih MOSS več kot 80 odstotkov slovenskih spletnih uporabnikov zanimajo novice na spletu. Novice zanimajo 43,07 odstotka slovenskih spletnih uporabnikov, ki so septembra obiskali kakšno izmed sodelujočih strani v MOSS. 37,54 odstotka uporabnikov novice zelo zanimajo, 10,88 odstotka jih niti zanimajo niti ne zanimajo, 3,19 odstotka novice ne zanimajo, 5,32 odstotka pa sploh ne zanimajo novice na spletu. Slakonjeva parodija Žižka od petka z več kot 50.000 ogledi na Youtubeu LJUBLJANA - Igralec Klemen Slakonja se je v novem glasbenem skeču ponor-čeval iz priznanega filozofa Slavoja Žižka. Skeč, ki temelji na Žižkovi šali o mongolskem vojaku, ki je posilil rusko kmetico, a se norčuje tudi iz nekaterih drugih misli slovenskega filozofa, ima na portalu Youtube od petka že več kot 50.000 ogledov. Slakonja je tudi sicer poznan po svojih skečih, v katerih se norčuje iz poznanih osebnosti, med drugim iz nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in kardinala Franca Rodeta. »JJ Style«, ki temelji na uspešnici južnokorejskega zvezdnika Psyja in ga je Slakonja objavil februarja, ima na Youtubeu od februarja skoraj 675.000 ogledov. ljubljana - Nekdanji general, komisar 31. divizije IX. korpusa Umrl je Franc Črnugelj - Zorko, borec za Benečijo in Primorsko LJUBLJANA - V torek, 15. oktobra je v starosti 92 let umrl partizan in general Franc Črnugelj - Zor-ko, znana vodilna osebnost NOB, še zlasti na Primorskem in v Beneški Sloveniji. Na ljubljanskih Žalah se je minuli petek od njega poslovilo veliko ljudi, nekdanjih soborcev, voditeljev ZZB in VZPI-ANPI, ki ga je predstavljal tržaški podpredsednik organizacije Edvin Švab. Pokojnemu partizanskemu poveljniku je zapel ljubljanski partizanski pevski zbor, od njega pa so se poslovili poslanec Državnega zbora Samo Bevk, predstavnik Tolminske Rok Uršič in predsednik Zveze borcev Loške doline Ivan Plos. Franc Črnugelj-Zorko je bil rojen leta 1921 v Grabrovcu v Beli krajini, po končani osnovni šoli v Črnučah pri Ljubljani pa je obiskoval vojaško tehnično šolo v Kragujevcu. Ob kapitulaciji se je iz Srbije s kolesom vrnil v Slovenijo, nakar so ga Nemci ujeli in zaprli. Iz škofovih zavodov v Ljubljani je pobegnil, se vključil v OF in odšel v partizane. Največ časa je v NOB prebil v bojih na Primorskem in v Beneški Sloveniji. Sodeloval je v prvem pohodu Gradnikove in Gregorčičeve brigade v Benečijo, ko so partizani spodbujali ljudi k uporu. Zorko je bil tedaj politični komisar, v Benečijo pa se je vrnil februarja 1944 s 30. divizijo kot politkomisar Bazoviške brigade. Septembra 1943 je uspešno vodil akcijo osvoboditve političnih zapornikov v videmskih zaporih. Pozneje je bil tudi politkomisar Briško Beneškega odreda in je v tistem času vzdrževal sodelovanje z italijanskimi garibal-dinskimi enotami. Vojno je sklenil kot komisar 31. divizije IX. korpusa NOV. Po vojni je končal najvišje vojaške šole, kot generalni direktor je delal v več jugoslovanskih podjetjih. Kot visok častnik je bil nazadnje tudi namestnik vojnega območja v Zagrebu. Po upokojitvi se je leta 1976 vrnil v Slovenijo in je aktivno deloval v borčevski organizaciji, poleg tega pa se je posvetil zgodovinopisju. Napisal je več knjgh z vojnozgodovinsko tematiko in za svoje publicistično delo prejel tudi Kajuhovo nagrado. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. oktobra 2013 3 rim - Premier Letta v poslanski zbornici o vprašanju migrantov pred vrhom EU Izrecna zahvala Sloveniji za ponujeno konkretno pomoč RIM - Hvala Sloveniji in Finski, ki sta nam ponudili konkretno pomoč pri reševanju in oskrbi beguncev iz Afrike, ki dnevno prihajajo v Italijo, je včeraj v poslanski zbornici povedal premier Enrico Letta. Slovenija (vojaška ladja Triglav) in Finska sta ponudili sodelovanje v reševalni akciji Mare Nostrum, ki jo okrog Lampeduse že izvajajo italijanska letala in vojaške ladje. Begunci bodo ena glavnih tem zasedanja Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekalo danes in jutri . Predsednik italijanske vlade računa, da se bodo Sloveniji in Finski pridružile še druge evropske države, posebno velike, ki so kot. npr. Nemčija na svojem ozemlju sicer že in še bodo sprejele veliko število beguncev in političnih azilantov, neprimerno več kot Italija. Sloveniji, kjer vprašanje ni doživelo velikega medijskega odmeva, se je s tem v zvezi že prej zahvalila tudi italijanska zunanja ministrica Emma Bonino. Sicer pa je Letta pred prihajajočim vrhom EU včeraj napovedal, da pri migrantski politiki ne bo pristal na kompromise. Srečanje v Bruslju bo po njegovem priložnost za razpravo o drugačni Evropi. V nagovoru v poslanski zbornici je Letta poudaril, da bo vrh ključen tako za združeno Evropo kot tudi za vsako posamezno članico unije. Evropa ne more več biti le gledalec, je opozoril. Pozval je k akcijskemu načrtu ter hkrati h krepitvi Agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah EU Frontex ter implementacijo novega sistema nadzora zunanjih meja EU Eurosur prej kot decembra. Zavzel se je tudi za dialog s sredozemskimi državami, iz katerih prihajajo migranti ali čeznje potujejo na nevarni poti v Evropo. V začetku oktobra sta pred italijanskim otokom Lampedusa potonili dve ladji s prebežniki, v obeh nesrečah pa je skupno umrlo več kot 400 ljudi. »Drama Lampeduse je evropsko vprašanje,« je opozoril in dodal, da bo morala Evropa v zvezi s tem problem pokazati večjo solidarnost, zavzel pa se je tudi za skupno evropsko politiko, kara zadeva priseljence in podeljevanje političnega azila. Italijanski premier je napovedal, da bo tema migracij tudi ena od osrednjih v času italijanskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2014. Notranji minister Angelino Alfa-no pa je ob tem menil, da ima Italija dolžnost rešiti migrante, ki se znajdejo v težavah v Sredozemskem morju. A država ne more sprejeti vseh beguncev. »Najprej moramo misliti na Italijane in jim zagotoviti dostojanstveno prihodnost,« je opozoril. Kot rečeno, se je Letta v poslanski zbornici izrecno zahvalil Sloveniji in Finski, ki sta Italiji ponudili konkretno pomoč pri reševanju in oskrbi beguncev iz Afrike.To pomoč je na nedavnem obisku v Italiji slovenski obrambni minister Roman Jakič italijanskemu kolegu Mariu Mauru, kateremu je ponudil, da bi Slovenija v italijanske vode poslala vojaško ladjo Triglav. Ladja bi po besedah Jakiča lahko pomagala pri nadzoru morja, predvsem pa pri reševanju, v kolikor bi bilo to nujno potrebno. Triglav naj bi bil za misijo nared v drugi polovici decembra. www.primorski.eu1 Italijanski premier Enrico Letta in pristojna ministrica za migracijsko politiko Cecile Kyenge v poslanski zbornici ansa sveti anton Večer v čast Borisa Pahorja in Alojza Kocjančiča SVETI ANTON - Koprska knjigarna Libris in Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre prirejata v petek v Svetem Antonu zanimiv kulturni dogodek, na katerem bodo počastili dva stolet-nika, in sicer pokojnega pesnika in istrskega duhovnika Alojza Kocjančiča (20.5.1913, Kubed -19.11.1991 Klanec pri Kozini) in še zelo živahnega Borisa Pahorja. Prireditev se bo začela ob 19. uri v dvorani Krajevne skupnosti Sv. Anton. Z Borisom Pahorjem se bosa pogovarjala urednik monografije »Tako sem živel - stoletje Borisa Pahorja« Zdravko Duša in avtorica monografije Tatjana Rojc. Odlomke iz Kocjančičevih in Pa-horjevih del bosta brala Bogdan Kavrečič in Tina Hrvatin. Literarni dogodek pa bodo poživili tudi z glasbeno spremljavo za katero bodo poskrbeli Oktet Aljaž, Aljo-ša Rijavec in Jernej Tiran. Rijavec in Tiran sta tudi uglasbila nekaj Kocjančičevih pesmi. Večer pa bosta obogatila tudi krajša dokumentarna filma o Alojzu Kocjan-čiču in o Borisu Pahorju. manjšine - Srečanje predstavnikov Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške Okrogla miza o viziji prihodnosti Pogovor bo v petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Na programu tudi srečanje s Serracchianijevo in dijaki slovenskih višjih srednjih šol TRST - Tako kot znotraj narodne skupnosti je tudi med bližnjimi manjšinami potrebna povezovanje in sodelovanje. V to je prepričana SKGZ, ki že vrsto let temu vprašanju posveča precejšnjo pozornost. To velja tako za povezovanje s sosednjimi manjšinami v obmejnem prostoru, v prvi vrsti z italijansko narodno skupnostjo v Istri ter s furlansko skupnostjo v deželi Fur-laniji Julijski krajini, kot za povezovanje s slovenskimi manjšinskimi organizacijami v sosednjih državah Republike Slovenije. Krovna organizacija je bila zato tudi med prepričanimi pobudniki slovenske manjšinske koordinacije Slomak. V ta namen bo SKGZ gostila predstavnike krovnih organizacij Slo- vencev s Koroške, avstrijske Štajerske, Madžarske in Hrvaške. Srečanje bo v petek, 25. oktobra v Trstu. Osrednji dogodek bo v popoldanskem času (ob 16.00) v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20). Na okrogli mizi z naslovom: »Slovenci iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške: vizija prisotnosti« bodo sodelovali predsedniki in predstavniki Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik ter Zalka Kuchling, predsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitla-ner, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc ter predsednika Sveta slovenskih organizacij in SKGZ Drago Štoka ter Rudi Pavšič. Okrogle mize se bodo udeležili še državni sekretar Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS Danijel Krivec in deželni odbornik za kulturna in manjšinska vprašanja FJK Gianni Torrenti. Javno srečanje bo povezoval Jure Kufersin. Predstavniki krovnih organizacij iz sosednjih držav se bodo sestali tudi s predsednico vlade Dežele Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani, v Narodnem domu pa se bodo srečali z dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Skup- no srečanje manjšinskih predstavnikov v Trstu bo tudi priložnost za razmišljanje o bodočem medsebojnem sodelovanju med krovnimi organizacijami. Ob prisotnosti državnega sekretarja Borisa Jesiha in predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in o svetu Državnega zbora RS Danijela Krivca bodo predstavniki manjšinskih organizacij obravnavali tudi nekatera aktualna vprašanja, v prvi vrsti odločitev slovenske vlade, da za prihodnje leto občutno zmanjša prispevke slovenskim ustanovam in organizacijam. Poleg tega pa bo gotovo tekla beseda tudi o pripravah na zasedanje Sveta za manjšine, ki ga bo predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek sklicala v kratkem v Ljubljani. zanimivost V Celju odkrili doprsni kip Alfreda Nobela CELJE - Celjski župan Bojan Šrot je v ponedeljek na ulični fasadi Kvartirne hiše odkril doprsni kip švedskega kemika Alfreda Nobela ob 180. obletnici njegovega rojstva. S tem so v Celju razkrili Nobelovo povezanost s knežjim mestom, ki vodi do Cinkarne Celje in že omenjene Kvartirne hiše na Gosposki ulici. Nobel je namreč prijateljeval s prvim ravnateljem Cinkarne Celje Albertom Brunnerjem, v 19. stoletju sta si veliko dopisovala in razpravljala o potrebah ter delovanju nove cinkarne. Oba sta v današnji Kvartirni hiši našla tudi svoji ljubezni, so sporočili s celjske občine. Nobel je tako zahajal k prijateljici Sofiji Hess, najstarejši hčeri uglednega celjskega trgovca Heinricha Hessa, medtem ko je Sofijina mlajša sestra Amalija postala Albertova nevesta. Doprsni kip Alfreda Nobela je po lastnih slikarskih predlogah izdelal celjski slikar in kipar Stevan Djukic. nepal - 65-letno Franco Venturini iščejo že teden dni Pogrešana videmska turistka najverjetneje padla v potok KATMANDU - Zelo verjetno je, da je pogrešana Franca Venturini, za katero se je med 15. in 16. oktobrom v Nepalu izgubila vsakršna sled, padla v potok. Tako trdijo izvedenci, ki poudarjajo, da se je na območju Maccha Khola težko izgubiti, saj je tam samo ena pot, vidljivost pa je v jesenskem času dobra. Njeno kapo pa so našli v bližini potoka. 65-letna Videmčanka je ljubiteljica potovanj, v Nepal je potovala z italijansko potovalno agencijo Overland. Odprava je bila na tritedenskem pohodu po nepalski dolini Tsum Valley (»dolina radosti«), stik z Ven-turinijevo pa so ostali člani skupine izgubili že po nekaj dneh. Sprva so mislili, da Videmčanka zaostaja, ker hoče ujeti naravne lepote v fotografski objektiv, a je potem niso več videli. Nepalski reševalci vneto iščejo turistko, vendar upanje, da jo bodo Franca Venturini na enem številnih potovanj našli živo, je dan za dnem manjše. Območje, na katerem je izginila, so že podrobno pregledali, vreme pa je hladno. Vodič agencije Overland Beppe Tanti je za tiskovno agencijo Ansa povedal, da je na tem območju samo ena pot. Kapo pogrešanke so našli blizu deročega potoka. Iskanje se bo vsekakor nadaljevalo vsaj do 31. oktobra. 1 2 Sreda, 23. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu železarna - Reportaža dnevnika il Fatto Quotidiano dvignila precej prahu »Katran zlivajo na premog« »Ni res, držimo se predpisov« Lucchini bo vložil tožbo zaradi obrekovanja - Sindikati medtem zahtevajo srečanje z Arvedijem Družba Lucchini zliva katran iz železarne na premog, ki služi za koks oziroma za proizvajanje litega železa. To povzroča tudi hudo onesnaževanje terena na območju železarne, kjer je shranjen premog, poleg tega pa mečejo večkrat strupene onesnažujoče snovi celo v morje. To se dogaja že mnogo let, toda nihče si ne upa tega razkriti, ker bi ostal brez službe ali bi mu lahko celo stregli po življenju. To je huda obtožba, ki so jo izrekli nekateri delavci železarne v pogovoru z novinarjema dnevnika il Fatto Quotidiano Franzem Baragginom in Stefanom Tierijem. Obtožbe so podkrepili z videposnetkom, ki so ga neimenovani delavci zavrteli v železarni v maju in ki je objavljen na spletni strani dnevnika. Na posnetku je razvidno, da delavec zlije neko tekočino (ki je po mnenju zaposlenih katran) na premog. Tega ne bi smeli počenjati, pravijo delavci, po mnenju katerih se skratka odpadki iz železarne v bistvu mešajo s premogom, ki ga uporabljajo v koksarni in torej s koksom, ki ga uporabljajo za proizvajanje litega železa. Tega postopka pa integrirano okoljsko dovoljenje AIA (ki bo zapadlo aprila leta 2014, op. p.) ne predvideva. Obrnili smo se na vodstvo Lucchini-ja, ki je odločno zavrnilo pisanje dnevnika il Fatto Quotidiano, kot je to kasneje potrdilo tudi v uradnem tiskovnem poročilu. Družba Lucchini ni zanikala pisanja dnevnika, ravno nasprotno. Dejstvo je, da gre za nepoznavanje produktivnih procesov, so članek dnevnika ocenili predstavniki družbe Lucchini in poudarili, da se vodstvo železarne strogo drži predpisov. Glede zlivanja katrana na premog oz. v zemljo je družba Lucchini zanikala trditve, češ da ne upošteva normativov in predvidenih postopkov. Proces, ki ga je opisal dnevnik il Fatto, piše v tiskovni noti družbe Lucchini, predstavlja dejavnost, ki jo predvideva postopek za omejevanje onesnaževanja v skladu z direktivo 2010/75/CE, BAT 57 z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (BAT - »best available techniques«). Na podlagi BAT 57, nadaljuje Lucchini, se v koksarni izloča neka vrsta »katranskega prahu«, ki ga nato ponovno uporabljajo v produktivnem procesu (in torej s premogom). Tega »katranskega prahu« pa ne smemo zamenjati s katranom, ki je stranski proizvod koksarne in ga prodajajo na trgu, je še zapisala družba Lucchini in dodala, da je deželna uprava izdala dovoljenje AIA prav na osnovi omenjenega BAT 57. Družba Lucchini je še poudarila, da je bil članek dnevnika il Fatto napisan »ob nepoznavanju raznih faz produktivnega procesa in normativov, ki ga urejujejo«. Zaradi hudega obrekovanja na račun podjetja se namerava Lucchini tudi obrniti na sodstvo. Kot smo še izvedeli, so včeraj popoldne obiskali železarno tudi strokovnjaki deželne agencije za okolje ARPA ( v članku dnevnika il Fatto je direktor tržaškega oddelka ARPA Italo Pellegrini po ogledu omenjenih videoposnetkov ocenil, da je potrebno obvestiti javno tožilstvo), ki pa niso ugotovili nič »nenormalnega«. Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno predstavništvo delavcev železarne Rsu so medtem včeraj dopoldne na tiskovni konferenci izrazili zaskrbljenost, ker še ni prišlo do podpisa pogodbe med družbo Lucchini in skupino Arvedi, ki namerava prevzeti v najem in nato odkupiti železarno. Sindikati zahtevajo, da Arvedi čim prej predstavi poslovni načrt in tudi okoljski načrt, ki je temeljnega pomena za obnovo okoljskega dovoljenja AIA. A.G. Škedenjska železarna kroma glasbena matica Drevi odprtje šolskega leta Lekcije na Glasbeni matici so se že pričele, uradna otvoritev šolskega leta pa bo danes ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Otvoritev je tudi priložnost za vrednotenje truda in dosežkov zaslužnih učencev, ki so se v prejšnjem letu izkazali s posebno uspešno dejavnostjo. Letos bo nagrajevanje zaobjelo celotno deželo Furlanijo-Julij-sko krajino, saj bodo zastopani sedeži Glasbene matice v Trstu, Gorici in Benečiji. Učencem so bile nagrade dodeljene na osnovi štirih kriterijev, in sicer: tekmovanja, izpiti, nastopi in izpopolnjevanje. Na oder bo stopilo enajst učencev, samo trojica glasbenikov z najvišjim točkovanjem pa bo oblikovala glasbene točke srečanja. Poleg njih bosta nastopila tudi letošnja dva diplomanta, harfistka Eva Škabar in pianist Davide To-masetig. zdravstvo - Stališča sindikatov na posvetu CGIL Vsem bolnikom po potrebah zagotoviti enako pravico do učinkovitega zdravljenja Krajše čakalne dobe, aktivnejši pristop k preventivni zdravstveni politiki in izvajanje primerov dobrih praks so le nekateri predlogi, ki so jih na včerajšnjem posvetu z naslovom Zdravstvo: za pravo zdravstveno reformo. Predlogi sindikata Cgil predstavili predstavniki sindikatov. Odlično obiskano srečanje v veliki dvorani liceja Dante Alighieri je povezoval generalni tajnik CGIL-a v Trstu Adriano Sincovich, posveta pa se je udeležila tudi deželna odborni-ca za zdravje Maria Sandra Telesca. Uvodni govor je imela deželna sekretarka CGIL Orietta Olivo, ki je zelo natančno analizirala problem našega zdravstvenega sistema in postregla s predlogi, ki bi ga naredili boljšega in učinkovitejšega. Govornica meni, da bi bilo prav, da končno dobimo pravo mrežo zdravstvene službe. Njen namen bi bil vsem bolnikom zagotoviti enako pravico do zdravljenja, to je nedi-skriminatorno dostopnost do enake zdravstvene obravnave pri enakih zdravstvenih potrebah. Po njeni oceni bi politiki morali vzpostaviti traj-nostno zasnovan zdravstveni sistem, ki bi ga dosegli z jasno začrtanimi cilji in racionalnimi zdravstvenimi stroški. Olivova je tudi poudarila, da je nujno potrebno preiti k dejanjem, težišče celotnega zdravstvenega sistema pa bi bilo po njenem treba prenesti na zdravstvena okrožja po teritoriju, ki bi lahko boljše poskrbela za uporabnike zdravstvenih storitev. Deželna sekretarka je tudi prepričana, da bi zdravstvene storitve morale biti na razpolago sedem dni v tednu 24 ur na dan, te pa bi mora- Na fotografiji publika in sindikalno omizje na posvetu o zdravstvu kroma li ponujati zdravstveni domovi in ne bolnišnice, ki so že tako ali tako preobremenjene. Med naloge zdravstvene politike je govornica uvrstila tudi preventivo, s katero bi lahko preprečili marsikatero bolezen. Javni zdravstveni sistem bi lahko optimizirali tudi tako, da bi ohranili javnofinančno vzdržno zdravstvo, ki mora ostati javno in dostopno vsem socialnim skupinam. Slišali smo tudi, da bo deželna uprava danes popoldne (beri: včeraj) razpravljala o osnutku zdravstvenega zakona, ki pomeni prvi konkretni korak k reformi, ki je nujna. Več o tem, kdaj in kakšna bo nova zdravstvena reforma, Orietta Olivo ni znala povedati, izrazila pa je željo, da bi politiki pri sprejemanju zdravstvene reforme upoštevali tudi njihove predloge. V nadaljevanju posveta so o po-mankljivostih zdravstvenega sistema govorili še drugi predstavniki sindikatov, ki so izpostavili tudi podatek, da v naši regiji živi skoraj 25% oseb, ki so starejše od 65 let, kar vsekakor pomeni dodatno breme za zdravstveno blagajno. Slišali smo tudi kar nekaj kritik na račun Tondove zdravstvene reforme, ki je zdravstvena okrožja še bolj oddaljevala od občanov, kar je po mnenju sindikalistov nesprejemljivo in diskriminatorno, saj morajo imeti občani zdravstvene storitve na dosegu roke. Zelo nazorno je javno zdravstveno porabo predstavil Giovanni Fania, generalni sekretar sindikata Cisl Furlanije Julijske krajine, ki je poudaril, da je napočil čas, da kaj storimo. Po njegovem mnenju moramo z novo deželno upravo čimprej zgraditi močan in pravičen socialni in zdravstveni sistem, ki bo poudarjal tudi pomen dobrega družinskega zdravnika kot »vratarja« v zdravstveni sistem. Če potegnemo črto pod povedano, lahko rečemo, da si sindikati želijo zdravstveni sistem, v katerem bi zdravstvena okrožja imela veliko več pristojnosti. Zdravstvena dejavnost mora po njihovem prepričanju delati tudi na preventivi, s katero bi lahko zmanjšali stroške v zdravstvu, rešiti pa je treba tudi dilemo, koliko sredstev je zares potrebnih za nemoteno in dobro delovanje zdravstva. (sč) / TRST Sreda, 23. oktobra 2013 5 občina dolina - Z zvočnim onesnaževanjem se bo ukvarjala nova komisija V Logu in Boljuncu naveličani kamionov Danes popolne se bo v Dolini prvič sestala občinska komisija, ki se bo ukvarjala s problemom zvočnega onesnaževanja. Predlog zanjo je dal opozicijski svetnik Boris Gombač, občinski svet ga je pred dobrim mesecem sprejel in odobril sklep, na podlagi katerega so imenovali petčlansko komisijo, ki naj do konca mandata (maja 2014) poskusi rešiti problem zvočnega onesnaževanja, za katerega naj bi bili krivi predvsem kamioni. Načelniki svetniških skupin so se kasneje dogovorili o sestavi komisije. Vanjo so bili imenovani trije predstavniki opozicije, ob Gombaču še Roberto Drozina in Sergio Rudini, ter predstavnici večine -okoljska odbornica Elisabetta Sormani in arhitektka Rossana Petaros. Na današnji seji bodo člani komisije izvolili svojega predsednika ali predsednico in začrtali nadaljnje delo. Sestavo komisije pa bo moral, najverjetneje že na prihodnji seji, na tajnem glasovanju potrditi občinski svet (ali v skrajnem primeru izvoliti novo). Kot nam je pojasnil Gombač, je problem zvočnega onesnaževanja star petindvajset let, posebno pa je občuten na območju Loga in Ricmanj oziroma daljšega viadukta v bližini obeh vasi. Po njem podnevi in ponoči, »celo za silvestrovo in veliki šmaren, vozijo kamioni, namenjeni v pristanišče, ki na tem delu pritiskajo na plin oziroma zavore in s tem povzročajo žvižganje in hrup«. Najboljša rešitev bi bila namestitev protihrupnih ograj, za katere pa baje podjetje Anas nima denarja. »Če nimajo denarja pričakujemo, da bodo zahtevali vsaj namestitev radarskih kontrol. Trenutno je na tistem odcepu omejitev hitrosti 70 km/h, z dodatno omejitvijo pa bi najbrž omejili tudi zvočno onesnaževanje. Tudi nov asfalt, ki bi vpijal hrup, bi nedvomno koristil.« Gombač zahteva tudi strožje kontrole pri meritvah zvočne onesnaženosti. »Lani so res opravili nekaj meritev, a ne toliko, kolikor jih predvideva zakon. Poleg tega bi moralo meritve opraviti neodvisno podjetje, na pa ljudje, ki jih pošlje Anas.« Težav, ki jih povzroča cestni hrup, se zaveda tudi županja Fulvia Premolin. Komisiji želi uspešno delo »in predvsem veliko energije, saj je bodo še kako potrebni«. Po njenih besedah se občinska uprava že leta ukvarja s tem problemom. Večjih rezultatov pa naj ne bi bilo zaradi pomanjkanja sredstev. »Direktor Anasa, kateremu sem večkrat predstavila problem, ponavlja, da nima denarja za dolgoročne meritve in za namestitev zadostnega števila protihrupnih ograj.« (pd) Pogled na odsek hitre ceste v bližini Ricmanj kroma melara - Predstavili pobudo AmbientArte »Murales« iz zamaškov Čez poletje ga je ustvarjalo 255 otrok in mladih - Od ozaveščanja o zaščiti okolja do prisotnosti javnih institucij občina trst - Brezplačna pobuda Služba za odpadke rastlinskega izvora Tržaška občinska uprava je prek družbe Acegas-Aps poskrbela za brezplačno službo za odvažanje odpadkov rastlinskega izvora. Podjetje Acegas-Aps odstranjuje v bistvu odpadke neposredno na domu ljudi, ki razpolagajo z vrtom in z ustreznim zbiralnikom. Služba je namreč namenjena za odvažanje odpadkov rastlinskega izvora, zelenih odrezov, vejevja in tako naprej. Družba Acegas-Aps je skratka brezplačno poskrbela za zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov. V ta namen so tudi že pred časom ustanovili zeleno številko 800955988, toda doslej je ta ponudba žela malo zanimanja. Nasprotno, družba Acegas je ravno v tem obdobju večkrat naletela na listje in vejevje, ki so ga neznani občani stlačili v zabojnike za odpadke. To je seveda na škodo drugih občanov, ki nimajo več na voljo dovolj zabojnikov za smeti, še hujša pa je razvada nekaterih, da puščajo vejevje in druge odpadke neposredno na pločnikih. Občina Trst in družba Acegas-Aps zato pozivajo lastnike vrtov, da se poslužujejo te brezplačne službe. Za to je dovolj, da zavrtijo omenjeno zeleno številko, uslužbenci podjetja Acegas pa jim bodo posredovali potrebne zabojnike. Za odpadke rastlinskega izvora sta vsekakor na razpolago tudi zbirna centra v Ul. Carbonara št. 3 in na Dunajski cesti št. 84/a. S pomočjo plastičnih zamaškov je nastala umetnina kroma Generalni direktor tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve Fabio Samani včeraj popoldne ni skrival svojega zadovoljstva. Tristo kvadratnih metrov zidov hodnika, ki pelje do sedeža projekta Microarea v velikem stanovanjskem kompleksu v Ul. Pasteur na Me-lari, zdaj krasijo umetnine, ki jih je v teku poletja pod mentorstvom treh umetnikov oblikovalo 255 otrok in mladih od 6. do 14. leta starosti iz vseh tržaških rekreacijskih središč, ki so za to uporabili odpadni material, predvsem ogromno količino plastičnih zamaškov. Stvaritev so javnosti predstavili včeraj popoldne na slovesnosti, ki so se je poleg Samanija udeležili še odgovorna za okolje pri zdravstvenem podjetju Francesca Dragani, odbornika za socialo in okolje Občine Trst Laura Famulari in Umberto Laureni, umetnik Mattia Campo DallOrto ter predsednik združenja Melart Federico Duse, ki je skupaj s Stefanom Goino in Fabriziom Di Luco bil ob strani mladim pri nastajanju umetnine, ki nosi naslov AmbientArte. Novi »murales« iz zamaškov in poslikav (barve je brezplačno podelilo podjetje Sandtex) je rezultat zamisli operaterjev projekta Microarea in službe, ki se znotraj zdravstvenega podjetja ukvarja z okoljsko problematiko in je dejansko sad medgeneracijskega sodelovanja. Zamaške je namreč zbrala in razvrstila po barvah starejša občanka, otroci in mladi gojenci tržaških rekreacijskih središč pa so z njimi pod mentorstvom Du-seja, Goine in Di Luce ustvarili umetnino: najprej so s pomočjo zamaškov oblikovali odpadke, zatem je bilo prikazano, kako živali, v prvi vrsti ptice, uporabljajo odpadni material za oblikovanje svojih gnezd, na koncu pa je prikazana vrnitev k naravi s pomočjo zamaškov, iz katerih so nastali metulji in cvetje. Umetnina, ki je začela nastajati julija, je zelo »sveža«, saj je svojo dokončno obliko dobila ravno včeraj dopoldne, njeno sporočilo pa je, kot smo slišali včeraj, večplastno: po eni strani gre za medgeneracijsko sodelovanje, olepšanje nekega prostora in vzgajanje k spoštovanju okolja s tem, da otroci preko zabave spoznajo, da je spravljanje stvari na odpad le zadnja možnost, saj je marsikaj mogoče ponovno uporabiti. Poleg tega pa gre tudi za primer prisotnosti javnih institucij v skupnosti, ki je, kot je tista na Melari, nekoliko prepuščena sama sebi: kar je javno, mora biti last vseh, saj je, kot je bilo rečeno včeraj, »naš dom«. (iž) V Šempolaju predavanje o premagovanju žolčnih kamnov in sladkorne bolezni SKD Vigred vabi danes ob 18. uri v štalco v Šempolaju na mesečno predavanje z naslovom Kako s hrano premagamo in preprečimo žol-čne kamne in sladkorno bolezen. Predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak (njene dragocene nasvete lahko poslušamo večkrat na radijski postaji TRST-A ali na RTV-SLO). MeMlPZ AnaKrousis začenja novo sezono Mešani mladinski pevski zbor Ana-Krousis iz Trsta, ki ga vodi zborovodja prof. Maurizio Marchesich, pričenja novo sezono. Med svoje pevce sprejme mlada dekleta in fante, ki želijo skupaj pevsko ustvarjati, spoznavati nove prijatelje, se ob petju zabavati, udeleževati nastopov, prireditev in revij doma in drugod. Do sedaj je zbor uspešno nastopal na raznih festivalih in revijah, v zadnji sezoni so tekmovali in osvojili zlato odličje, snemali zgoščenko in še marsikaj zanimivega za mlade. Trenutno zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bodo sporočili v kratkem. Kdor bi želel pristopiti k skupini, lahko pokliče za podrobnejše informacije na tel. št. 3333742625 (Maurizio Marche-sich). Mešani mladinski zbor Ana-Krousis je tudi na socialnem omrežju facebook. V Skladišču idej razstava o znanstveni fantastiki V Skladišču idej na Korzu Cavour (vhod na strani morja) bodo v petek, 25. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo o znanstveni fantastiki »I giorni dei mostri e delle astronavi«. Pobudo prireja raziskovalni center la Cappella Underground, za informacije tel. št. 0403220551, elektronska pošta info@scienceplus-fiction.com. Na voljo je tudi spletna stran http://www.scienceplus-fiction.org. V knjigarni Ubik srečanje o integralni jogi V knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo (Borzni trg št. 15) bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri javno srečanje o integralni jogi s strokovnjakinjo Te-reso Sintoni. Za informacije je na voljo tel. št. 040762947, spletna stran www.adeaedizioni.it/teresa-sintoni. občina trst Ko bi jaz bil župan Ko bi jaz bil župan je bil naslov prvega dne eksperimentalnega projekta za mlade od 9. do 14 leta starosti, ki se je začel včeraj v Trstu in ki se bo zaključil po treh srečanjih. Namen projekta je ustanovitev pravega občinskega sveta mladih, po številnih uspešnih izvedbah v državi in v deželi FJK pa je zdaj zaživel tudi v Trstu. Projekt je namenjen tako za šolnike kot za družine in je nastal na pobudo tržaške občinske uprave ter s pomočjo deželnih finančnih sredstev. Pri pobudi sodeluje okrog 30 razredov iz 14 osnovnih in nižjih srednjih šol. Drugo srečanje bo v ponedeljek, 28. oktobra. 6 Sreda, 23. oktobra 2013 TRST preiskava - Finančna straža priprla osem izkoriščevalcev Kras le ni tako daleč od Lampeduse Med Peskom in Bazovico nezakonito v Italijo po dva migranta na dan Migranti so po napornem potovanju pogosto povsem izmučeni arhivska slika / V začetku tega leta so tržaški finančni stražniki na stranski cesti nedaleč od Bazovice ustavili avtomobil, v katerem je bil pakistanski voznik s skupino beguncev iz držav Afriškega roga. Voznika, ki je za prevoz od beguncev zahteval denar, so pri priči aretirali. Slutili pa so, da to ni osamljen primer. Uvedli so preiskavo in ugotovili, da je Pakistanec član večje mreže tihotapcev ljudi, pod vodstvom katere redno prehajajo italijansko-slovensko mejo pribežniki iz Afrike in Azije. Predvsem v zadnjih dveh mesecih so pozorno opazovali, kaj se dogaja na gozdnih poteh med Peskom in Bazovico. V tem času so samo na tem območju naleteli na 120 migrantov (v povprečju približno dva na dan), dvajset jih je zaprosilo za politično zatočišče. Včeraj ob zori so finančni stražniki v Lombardiji in Trstu obiskali štiri člane kriminalne organizacije, katere logistična centra sta v Milanu in Brescii. Četverico so na zahtevo tržaškega državnega tožilca Pietra Montroneja in po podpisu preiskovalnega sodnika Raffaeleja Morvaya priprli. Dva pakistanska državljana in romunskega državljana so prijeli v Lombardiji, tretjega pakistanskega državljana v Trstu, kjer sicer nima stalnega bivališča. V sklopu preiskave, ki jo je tržaška finančna straža vodila deset mesecev, so skupno priprli osem organizatorjev nelegalnih potovanj, od tega sedem Paki-stancev. Večina predstavnikov združbe, ki je organizirala ilegalna potovanja iz Hrvaške ali Madžarske do Italije ter naprej proti severni Evropi, prihaja iz pakistanskega Kašmirja - finančni stražniki so preiskavo imenovali »Karakorum«. Migranti, ki jih je opazila finančna straža, prihajajo večinoma iz držav Magreba (največ iz nemirnega Egipta), Afriškega roga, Bližnjega vzhoda, Iraka in Afganistana. Po različnih poteh prispejo v Grčijo, od koder jih kriminalne združbe vodijo čez Balkan - ene na Hrvaško, druge na Madžarsko. »Iz Hrvaške so jih vozniki peljali na stranske, gozdne poti. Mejo so večinoma prehajali med Peskom in Bazovico, po poteh, ki jih migranti že dolgo uporabljajo. Po drugi svetovni vojni so po teh poteh prehajali mejo tudi istrski ezuli,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal pokrajinski poveljnik finančne straže Pier Lui-gi Mancuso. Na Madžarskem pa so vodniki strpali v svoje stare avtomobile tudi do 11 beguncev ter jih v neznosnih razmerah peljali na več sto kilometrov dolgo pot. Vsak prevoz stane migranta okrog 2000 evrov, tako da je organizacija z enim prevozom zaslužila od 14.000 do 30.000 evrov, saj so posamezne skupine štele od 7 do 15 ljudi. »Ocenjujemo, da je združba v tem času zaslužila pol milijona evrov. To je zelo velika vsota, če pomislimo, od kod prihajajo pri-bežniki in kakšen je njihov življenjski standard - v Somaliji, Iraku, Afganistanu ...« je dejal general Mancuso. S tržaškega Krasa so se pribežniki navadno odpravili peš v Trst, kjer jih je čakal prevoz za Milan ali Brescio. V Lombardiji pa se migranti večinoma niso dolgo ustavili, v glavnem so bili namenjeni v Nemčijo ali kako drugo severno državo. Preiskovalci so zabeležili tudi nekaj primerov, ki kažejo, kako kruti so organizatorji tovrstnih potovanj. Nek migrant je bil tik pred prehodom hrvaško-slovenske meje žrtev ropa. Ker ni imel več denarja, ni mogel plačati vodnika, ta pa ga je v gozdu neusmiljeno zapustil. Blizu Peska pa so finančni stražniki našli očeta in mladoletnega sina, ki sta prehajala mejo v hudem nalivu. »Bila sta mokra in obupana, izgubila sta orientacijo. K sreči smo ju našli in jima nudili pomoč, gostili smo ju v vojašnici. Otrok je bil premra-žen in podhranjen,« je povedal major Gabriele Baron, poveljnik tržaške preiskovalne enote finančne straže. Razložil je, da imajo kriminalci najraje slabo vreme, ko je za organe pregona težje nadzorovati ozemlje. Zaradi tragedij na morju je v ospredju problem migrantov, ki na prenatrpanih barkah plujejo po Sicilskem kanalu. Na kopnem pa so nezakoniti vstopi v državo vsakdanji pojav, ki ne pozna letnih časov. »Pri nas ne moremo govoriti o valovih migrantov: to je dež, ki pada vseskozi,« je pojasnil major Baron. Bistveno več tujcev nezakonito prehaja kopenske meje, čeprav njihovega števila ni mogoče ugotoviti. »Mi smo jih opazili 120, a ve- Včeraj danes Danes, SREDA, 23. oktobra 2013 SEVERIN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 21.13 in zatone ob 12.30 Jutri, ČETRTEK, 24. oktobra 2013 RAFAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 26. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. mo, da je to samo vrh ledene gore,« je pristavil Mancuso. Po arabski pomladi se je pojav še okrepil in italijanski preiskovalci se trudijo, da bi prišli do vrhov mednarodne mreže tihotapcev, ki pa so v tujini. »Ni odvisno od nas. Zakoni se razlikujejo od države do države, predvsem zunaj EU,« je razložil general. Aljoša Fonda Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ritorno al futuro - Parte II«. ARISTON - 18.15, 21.30 »Emperor«; 16.30, 20.00 »Las Acacias«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Il grande orso«; 18.15 »La ilusion viaja in tranvia«; 20.00 »La hija del engano«. FELLINI - 17.10, 18.40, 20.20, 22.00 »Aspirante vedovo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gloria«; 17.00 »Vado a scuola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Two mothers«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.20, 20.10, 22.00 »Giovani ribelli«; 16.45 »I Puffi 2«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Avio-ni«; 18.00, 20.10 »Čefurji raus!«; 16.40 »Gravitacija«; 18.55, 20.20, 21.10 » Gravitacija 3D«; 16.05, 18.10 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.35, 16.50 »Jaz, baraba 2«; 18.15 »Kapitan Phillips«; 18.00 »Maceta ubija«; 21.00 »Malavita«; 18.40, 21.05 »Načrt za pobeg«; 20.00 »Nesramni dedi«; 15.50 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; Dvorana 3: 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa me-ridionale«; 18.30, 22.15 »Noi, Zagor«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedovo«; 16.30, 18.25, 20.20 »Gravi-ty 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; 16.00, 22.15 »Giovani ribelli«; 16.40, 19.05, 21.30 »Una piccola impresa meridionale«; 19.00, 21.30 »Vertigo - La donna che visse due volte«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ritorno al futuro 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Cose nostre - Malavita«; Dvorana 4: 17.30, 22.15 »Aspirante ve-dovo«; 20.30 »Ritorno al futuro - Parte II«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. & Izleti OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 27. oktobra, pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice«, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, namenjen odraslim in družinam. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pozor: info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku »do petka, 25. oktobra, ob 11.00 uri«: tel. 0039040-8329237 (pon-pet, 9.00-11.00) info@riserva-valrosandra-glinscica.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 26. do 29. oktobra. Vse informacije na tel. št. (00386)31-479882 (Marija). TABORNIKI RODU MODREGA VALA organiziramo za tržaške osnovnošolce izlet na Volnik v soboto, 26. oktobra. Zbirališče ob 9.00 v Dijaškem domu, nato se bomo odpeljali s kom-bijem v Repen. Povratek je predviden ob 14.00 v Dijaškem domu. Obvezna oprema: pelerina, dežnik, primerna obutev, kosilo in malica iz nahrbtnika. Za dodatne inčo: 339-4120280 (Andrej), 348-9863127 (Nina). Taborniški srečno! SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Opčinah pred hotelom Danev. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA obvešča, da bo danes, 23. oktobra, ob 17. uri staršem predaval predstavnik poštne policije o cy-berbullismu. Po predavanju bodo v posameznih razredih srečanja z razredniki, ki bodo predstavili stanje razreda. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Toplo vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše dijakov, da bodo v petek, 25. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade 28. oktobra. 0 Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Ul. Tris-sino 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m., luč, voda. Cena: 130,00 evrov. Tel. 347-7334719. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 00386-64123459. IŠČEM knjige za 3.A razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 340-9336374. ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584. PRODAM fiat bravo 1.6 120 cv dynamic, letnik 2008, 80.000 km, diesel, 4 zimske in 4 letne gume, verige, letna taksa plačana do 08/2014. Cena 6.500 evrov. Tel št. 3392905644. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo buderus, logana GK 201. Tel. št.: 349-4077695. PRODAM po ugodni ceni odprt ape 50, ojačen na 80 kub. cm, v dobrem stanju. Dimenzije: 120x140x25 (cm). Tel. št.: 040-2296038. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040-573141. V BOLJ UNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. ZIMSKA OPREMA, 4 gume s platišči Nokian WR G2 205/55 R16 91H, prevoženih 3.000 km, za modele Ford in Volvo na 5 lukenj. Cena 500,00 evrov. Tel. 335-8045700. Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmi-co v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. Loterija 22. oktobra 2013 Bari 68 33 41 52 45 Cagliari 54 52 5 61 53 Firence 83 67 43 60 13 Genova 7 83 9 66 39 Milan 66 23 19 8 11 Neapelj 56 84 14 40 19 Palermo 84 72 86 19 24 Rim 44 65 1 64 72 Turin 66 52 2 11 67 Benetke 11 40 16 42 28 Nazionale 61 81 90 5 74 Super Enalotto Št. 127 2 5 34 56 72 73 jolly 11 Nagradni sklad 8.174.319,94 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 26.962,30 € 681 dobitnikov s 4 točkami 359,58 € 27.420 dobitnikov s 3 točkami 17,78 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitniki s 4 točkami 35.958,00 € 113 dobitnikov s 3 točkami 1.778,00 € 1.891 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.317 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.328 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 23. oktobra 2013 7 SONJA, veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče. En poljubček na vsako stran prejmi za tvoj 50. rojstni dan. To ti želijo mož Martin in tvoji otroci Kevin, Carol, Christian in Steven. "23 Obvestila AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Za vpis lahko pokličete tel. št. 040370846. BIOTERAPIJA V BAZOVICI - v oktobru bosta srečanji v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 23. in v četrtek, 24. oktobra, 17.00-19.00 (info 040-226386 Magda). JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor danes, 23. oktobra, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. Občni zbor je volilne narave. MEŠANI MLADINSKI ZBOR ANA-KROUSIS iz Trsta vabi k vpisu nove pevce in pevke. Zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bomo sporočili v kratkem. Info: tel.: 333-3742625 (zborovodja Maurizio Marchesich) ali na socialnem omrežju facebook. Prisrčno vabljeni! PRAVLJIČNE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred): danes, 23. oktobra, in v sredo, 20. novembra. Bi-serka Cesar bo pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«. KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Pa-drič vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.00 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju v turistični kmetiji Igorja Grgiča na Padričah. OTROCI, v četrtek, 24. oktobra, ob 16.30 bo v SKD Škamperle na Stadionu 1. maj pravljična urica. Toplo vabljeni! SKD TABOR - NOVINARSKI KROŽEK za srednješolce 1. in 2. razredov. Prvo srečanje v četrtek, 24. oktobra, 17.00-18.30. ČEBELARSKI KONZORCIJ za Tržaško pokrajino obvešča, da bo sedež v Rep-nu št. 20 odprt v petek, 25. oktobra, 18.00-19.30. Info: cons.apicoltoritrie-ste@gmail.com. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaš-čanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo do petka, 25. oktobra, v uradu rajonskega sveta na Pro-seku št. 159 ali preko telefonske številke 040-225956. AŠZ JADRAN obvešča, da lahko še dobite abonmaje za 12 domačih tekem državnega prvenstva C-lige v košarki pri društvenih odbornikih ali direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne 26. oktobra ob 20.30. DRUŠTVO LUGTRIESTE prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 26. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Info na http://trieste.linux.it. Vabljeni. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gob-jih jedi, stojnic in razstava gob. Ob 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. KLUB NATURA vabi vse, ki so že opravili 4-urno uvodno delavnico, na celodnevni tečaj 1. stopnje metode EFT v nedeljo, 27. oktobra. Mentorica certificirana AAMET Pika Rajnar. Tečaj bo potekal na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, kjer se lahko prijavite in dobite podrobnejše informacije. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 28. oktobra, zaprta. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v torek, 29. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta moški pevski zbor upokojencev z Brega in moški zbor »Fantje pod Lat-nikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje) v torek, 29. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji Slovenskega kluba! KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjev-ko. Vse informacije na www.kosove-lovdom.si. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. PROJEKT JEZIK-LINGUA, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 prireja v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131 na Opčinah, brezplačni tečaj slovenščine: Jezik in specifična terminologija pri trgovskem sporočanju. 16-urni tečaj (ob ponedeljkih, 18.0020.00) vodi prof. Karin Marc Bratina. Začetek: 4. novembra. Vpisi do 31. oktobra: tel. 040-212289 v jutranjih urah. Info: info@jezik-lingua.eu. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA za mlade od 18. do 29. leta: do 4. novembra, se lahko prijaviš na razpis in kandidiraš za sodelovanje na projektu »CreAttivaMente« v trajanju 1 leta. Info na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel.: 040-635626, www.zskd.eu od ponedeljka do petka 9.00-13.00, v torek in sredo 14.00-17.00 oz. na Arci servizio civile, Ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683, www.arciservizioci-vile.it 9.00-11.00. SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do torka, 5. novembra, na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbira- nje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.3019.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040327053 ali 346-9520796 (Alenka). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. S3 Prireditve GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev šolskega leta 2013-14 in nagrajevanje najboljših učencev danes, 23. oktobra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED vabi danes, 23. oktobra, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na predavanje na temo »Kako s hrano premagamo, preprečimo žolčne kamne in sladkorno bolezen«. Predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. FOTOVIDEO TRST80, v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi v četrtek, 24. oktobra, ob 18.30 v gostilno Bita v Križu na otvoritev fotografske razstave Jasmin Risegari in Tatjane Masala. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzi-ni 30, vabi na dve zanimivi predavanji na temo »Človek kot harmonična sinteza«: prvi del v petek, 25. oktobra, ob 20.00, drugi v soboto, 26. oktobra, ob 17.30. Predaval bo prof. Michele Codogno. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi na »Avtorski večer Milka Lazarja« - Vasilij Mel-nikov, violina; Milko Lazar, čembalo, v petek, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na okroglo mizo na temo »Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti« v petek, 25. oktobra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). VZS MITJA ČUK praznuje 25. obletnico ustanovitve. Praznovanje v četrtek, 24. oktobra, ob 10.30 na Kontovelu 255 in v petek, 25. oktobra, Barvna klapa ob 11.00, v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na kulturni večer »Jevnica«, ki bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Sodelujejo: MePZ Igo Gruden, MePZ Jevnica, Leseni rogisti, gledališka skupina Kolenc in ansambel Mesečniki. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Ven-turini iz Domja in ZPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Corovivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert dalmatinskih pesmi. Pel bo Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. V nedeljo, 27. oktobra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG vabi na ogled filma »Valter brani Sarajevo« v nedeljo, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD V. Vodnik v Dolini. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na ogled komedije »Krojač za dame« v nedeljo, 27. oktobra, ob 19.00 v društveni dvorani v Prebenegu. Nastopa Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Maruška Guštin in Patrizia Ju-rinčič. Vstop prost. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Op-čine: nedelja, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič: »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi na ogled kraške mu-zikomedije (u)TRI(n)KI - KUD Grešni kozli, v nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR - MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.00 v Kulturni dom Prosek Kontovel na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«. Predstavili jo bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mat-tiussi. Sodelujejo SDD Jaka Stoka ter Valentina in Marko Sancin. Razstava bo odprta 30., 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure. RAI - Deželni sedež za FJK, Slovenski program, vabi v sredo, 30. oktobra, ob 17. uri v Avditorij A Sedeža RAI na ulici F. Severo 7 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta »Nora Jankovič - Odsev pesmi in spomina«, scenarij in režija Marko Sosič. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Enaka ženska pravica do duhovnega razvoja in ini-ciacije« - dr. Guido Marotta, v četrtek, 31. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3, Trst. Info: 040-2602395. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.00-19.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. Prispevki V spomin na Pepija Čuka darujeta Gina in Edi Kemperle 25,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob 12.obletnici smrti našega dragega Sergija Cibica daruje družina 20,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Dragota Miliča darujeta Majda in Vlasta Stubelj z družinama 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Dragota Miliča daruje Ivan Budin 20,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Drejca poklanjata Bato in Nada 25,00 evrov za Otroški vrtec Šempolaj. V spomin na hčerko in sestro Nadjo daruje družina Rapotec 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Nadjo Komar s Ferneti-čev darujejo Olga Komar, Marino in Vasilij Kralj 150,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na drago Nadjo Rapotec darujejo soletniki iz dolinske občine 150,00 evrov, Zorka in Robi 20,00 evrov in družina Bardaro 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. t Po dolgi bolezni je tiho zaspala v Gospodu naša ljubljena Michela Peccia por. Gregori Sporočajo mož Massimo, mama Celestina in oče Aldo Od nje se bomo poslovili v petek, 25. oktobra, v Ulici Costalunga od 9.30 do 10.30. Ob 11. uri bo sv. maša v cerkvi Notre-dame de Sion v Ulici Don Minzoni v Trstu. Sledil bo pokop na domačem pokopališču v Mačkoljah. Trst, Mačkolje, 23. oktobra 2013 Tvoj nasmeh bo vedno v naših srcih. Ivo, Valentina, Marko, Kata, Igor, Nataša, Fabio in Marjan Sončno bitje je odšlo. Sonca ni odneslo -le sijaj mu je vzelo. (Neža Maurer) MICHELA Globoko prizadeti ob težki izgubi se klanjamo njenemu spominu in izrekamo občuteno sožalje možu Massimu in družini. Kolegice in kolegi Slovenskega programskega oddelka s celotnim kolektivom Deželnega sedeža RAI za FJK t Mirno je odšla naša draga Ljudmila Strain (Mila) Ostala boš vedno v naših srcih. Brat Dario z družino Lakotišče, Novi di Modena, 23. oktobra 2013 Preminila je Irene Dukič vd. Grobiša Sporočata hči in zet Pogreb bo v petek, 25.10., ob 11.00 iz Ul. Costalunga na pokopališče v Na-brežino. Nabrežina, 23. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sreda, 23. oktobra 2013 TRST / boljunec - 30-letnica Otroškega zbora Fran Venturini in hkrati njegove zborovodkinje Trideset let izjemnih uspehov pod vodstvom Suzane Zerjal Bogata, praznična proslava, s katero je otroški zbor Fran Venturini praznoval v nedeljo tridesetletnico ustanovitve v nabito polni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu, je bila slavljencu podobna. Po programu, vsebinah in vzdušju je odražala namreč tisto radovednost, razigranost in hkrati natančnost, iskanje izzivov, sprejemanje novosti in sodelovanj, nenazadnje prizadevanje za skupni cilj, ki nosi prepoznaven pečat. Zbor Fran Venturini ima namreč edinstven stil, ki ga že dolgo let zaznamuje in razlikuje kot sad umetniške naravnanosti in delovne metode zbo-rovodkinje Suzane Žerjal. Kot je povedal tudi predsednik društva Fran Venturini, Aleksander Coretti, je tridesetletnica praznik pevcev, predvsem pa počastitev zaslužnih prizadevanj zborovodkinje: v vrstah otroškega zbora se je v teh letih zvrstilo okrog 600 pevcev, ki so za krajše ali daljše obdobje doživeli to vznemirljivo pevsko izkušnjo, Žerjalova pa je vse te pevce spremljala neprekinjeno od ustanovitve, z njimi je delila nešteto vaj in nastopov ter uveljavila podobo motiviranega zbora, v katerem vsak pevec angažirano in ambiciozno pristopa k različnim zvrstem glasbe in je v večini primerov tudi soliden solist. Zato je tudi Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti podprl hvaležnost in ponos društva s podelitvijo priznanj, ki jih je izročil direktor, mag. Igor Teršar: otroški zbor je prejel posebno priznanje za 30 let izjemno uspešnega delovanja, zborovodkinja pa jubilejno priznanje za 30 let dirigiranja pri OPZ Fran Venturini in še Srebrno jubilejno priznanje za izjemen doprinos k razvijanju in širjenju vokalne glasbe tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Županja Fulvia Premolin ji je v imenu občine Dolina podelila Odličje prijateljstva, plaketi Zveze slovenskih kulturnih društev pa sta obeležili dvojno tridesetletnico uspešnega delovanja (izročila jih je pokrajinska predsednica Živka Persi). Ob koncu večera in vrste nagrajevanj je zbor počastil tudi svoje »veterane«, saj so posebno priznanje za desetletno sodelovanje prejeli pevci Maja Devetak, Alexa Gherbassi in Manuel Sedmak. Občina Dolina in Pokrajina Trst sta bila pokrovitelja jubilejne prireditve, pri kateri je zbor sodeloval s starimi in novimi prijatelji, ki so z eklek-tičnim glasbenim doprinosom zaznamovali pomembne izkušnje pevcev, na primer kvartet Nomos ali Pihalni orkester Ricmanje, ki ju vodi Aljoša Tavčar, Mednarodna pevska akademija iz Križa, ki jo je na prireditvi zastopal s svojim petjem ustanovitelj in vodja, basist Alessandro Švab, mednarodno priznani harmonikar Denis Novato, ki je bil nekoč tudi pevec tega zbora, a se je potem uspešno usmeril v drugo glasbeno področje. Tudi pianistke so s svojim nastopom pričale o konstruktivnih odnosih in umetniških vezeh, od novejšega sodelovanja z že omenjeno Akademijo in njeno pianistko Desiree Broggi, do mlade Martine Jazbec in dolgoletne, dragocene sodelavke Nede Sancin, ki je v zadnjih letih prevzela še pomembnejšo vlogo z vodenjem pevske skupine najmlajših Mini Venturini. Napovedovalca sta bila bivša člana otroškega zbora Mara Ghersinich in Igor Spetič, ki sta se pri zadnji točki pridružila zboru nekdanjih pevcev, ki so prerasli kroj in so si zato zavezali otroške majice okrog vratu, saj niso pozabili na občutek pripadnosti skupini in so s posebnim zadovoljstvom, ponovno zapeli pod vodstvom vedno mladostne Suzane. Da bi se še dolgo ohranila v odlični formi, ji je društvo podarilo potovanje, po katerem jo takoj pričakujejo številne pevske obveznosti zimskega časa. Rossana Paliaga Na fotografijah: Levo mladinski zbor Fran Venturini; desno publika v nabito polni dvorani, spodaj Suzana Žerjal z Odličjem prijateljstva in predsednik društva Aleksander Coretti, ko prejema priznanje iz rok Igorja Teršarja, direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. kroma jf flfl » ■ j\ v, ' r ■ nabrežina - Dekanijska revija pevskih zborov Dobra pesem zaleže več III »Dobra pesem zaleže več kot slaba pridiga« - je nekoč napisal Anton Martin Slomšek, ki se je zavedal pomena ubranega petja pri bogoslužju. Da bi to petje učinkovito posredovalo verska sporočila tudi izven bogoslužja in da bi se cerkveni pevci lahko izražali s svojo najbolj avtentično naravo na specifični reviji, je Zveza cerkvenih pevskih zborov pred desetletjem prevzela dediščino letnega dogodka Dekanijske revije. Letos so zbori Openske dekanije zapeli prejšnji teden v cerkvi pri sv. Ivanu, Devinska pa je zapela v nedeljo v cerkvi svetega Roka v Nabrežini. Pevski popoldan se je pričel s pozdravom gospoda Jožeta Marku-že, ki je kot predstavnik dušnih pastirjev izrazil željo, da bi rast revije in napredovanje zborov lahko v bodoče opazili tudi izven strogo slovenskega kroga, saj je bogastvo slovenske cerkvene literature vredno pogostejših izmejav in širšega ovrednotenja. Zaenkrat so nastopajoči zbori podali znotraj dekanijskega področja prikaz delovanja cerkvenih pevcev v raznih župnijah in to z izvajanjem skladb iz običajne bogoslužne literature, letos v znamenju rdeče niti vstopnih in darovanjskih pesmi. Spevno popevkarska usmeritev je Posnetek z nedeljske Dekanijske pevske revije v nabrežinski cerkvi kroma zaznamovala mladinsko skupino župnije Devin, Štivan in Medja Vas, klasične kitične pesmi z orgelsko spremljavo pa ženska zbora iz Mav-hinj in Zgonika. Farni zbor Šempo-laj in cerkveni mešani zbor Devin se lahko zadovoljno ponašata s pomladitvijo svojih vrst, domači cer- kveni zbor Nabrežina pa je ob klasičnih skladbah zapel Psalm izpod peresa svojega zborovodje Humberta Mamola. Herman Antonič pa je imel čast, da je na koncu vodil združene pevce. Cerkveno petje je čisto posebna veja zborovskega sveta, ki pove- zuje umetniško ali rekreativno dejavnost s pravim poslanstvom. Na reviji je to posebnost poudaril predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Marko Tavčar z lepljenko citatov iz spisov o cerkveni glasbi v razponu dveh tisočletij. ROP / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 23. oktobra 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Branje kot eros in topel poljub Ace Mermolja V javnem življenju, kjer smo utopljeni v vedno bolj prevladujočo vulgarnost in objestnost, prevladujejo pornografija in posledično deerotizirani odnosi: pritlehne kvante namesto Sapfinih pesmi. Zato sem namenil članek drobnemu zdravilu ali duševnemu aspirinu. Nič posebnega ne bom zapisal z ugotovitvijo, da lepo število mlajših (in seveda ne le njih, a teh mi je najbolj žal) ljudi s srednjo in visoko izobrazbo nima bralnih navad. Pri tem ne mislim na branje strokovnih knjig in člankov, ki so nujni za opravljanje poklica, ampak na branje raznovrstne književnosti, od romanov do pesmi, ki je najprej veselje, slast, radovednost in magnet in šele nato novo obzorje ali študijski predmet. V starih časih razširjene nepismenosti ali polpismenosti (slednja se vrača) je bilo razumljivo, da so se lotevali knjig nekoliko višje šolani ali vsaj zadostno pismeni ljudje. Manj razumljivo je, da prebere danes nekaj knjig v življenju oseba s fakultetno izobrazbo in celo s poklicem, ki je čislan in ki zahteva visoko specializacijo. Ponavljam, omejitev na mlajše osebe je verjetno krivična, saj je branje kot navada in kot veselje zoženo na občinstvo, ki se prav tako zbira v ožji krog. In to ne glede na starost. Ponovno pa naglašujem branje kot lepo navado, ki prinaša zadoščenje in veselje. Veselje pa ne pomeni samo smeha, ampak je lahko tudi soudeleženost v tragičnih človeških in družbenih razsežnostih. Slast je lahko tragična pesem, ki te stisne k sebi in zapusti v tebi neizbrisen pečat. Branje je ljubezen. Kdor ne zna ljubiti pa vedno nekaj izgubi. Naglašujem lepoto branja, ker morda razumem literarnega zgodovinarja, ki mu pomeni književnost delo in se ne zna več prepustiti valovanju besed in zgodb, ampak vsak stavek analizira. Nekoč mi je izkušen lektor zaupal, da pri branju išče napake v besedilu in izgubi zgodbo. Kako lepo je takšno branje! Razumem celo literata, ki med branjem primerja umotvore konkurence s svojimi. Priznam, da sem z vstopom v skorajšnjo literarno upokojitev odkril sproščeno veselje do knjige, ki mi je postala ponovno slast. Če se mi zdi slaba, jo preprosto odložim in si poiščem drugo, ne glede na smer, novost ali kaj podobnega. V branju ne iščem cilja, ampak veselje, užitek, slast. Bojim se, da se to veselje pri mnogih mlajših izgublja, čeprav bi teoretično imeli vse orodje za pristop k zapisani besedi, ki ni le stroka. Veselju do branja sledi tista kulturna razgledanost, ki ti omogoča, da v vsakem poklicu narediš korak višje. Ne predstavljam si odlike brez branja in to na vseh področjih. Brez veselja in navade pa ni branja in niti odlike. Vprašanje je, zakaj se radost v knjigi zapisane besede izgublja in ne narašča. Osebno ne verjamem, da so lahko prepreka do branja nova komunikacijska sredstva, internet, facebook ali kaj podobnega. Novi načini sporočanja lahko spreminjajo tehnike pisanja in načine branja, ga pa ne ukinjajo. Konec koncev je mnogo velikih klasičnih romanov nekoč izhajalo kot podlistek drugače dolgočasnih časopisov. Pisanje romana za dnevnik ali tednik je pogojevalo pisca in tudi bralca, ki je moral iz tedna v teden vsakič najti nit dogajanja v sebi in v svojem spominu, saj je star tednik že odslužil kot pomoč pri prižiganju ognja v peči. Recimo, da je naglo sporočanje face-booka delno nadomestilo dolgi spomin ro-mana-podlistka. Če pa podlistek natisnjen v knjigi fascinira, ne vem, čemu bi ga blokiral iPad. Morda je prepreka do branja kak dolgočasen profesor ali preprosto dejstvo, da v neki družini ni bilo navade brati. Ponekod so brali zelo preprosti delavci in kmetje, drugje te navade ni bilo. Izobraženci brez branja pa so vendarle neka čudna zvrst sodobnosti. Kje torej mrkne veselje do branja? Vračam se k uvodnim besedam. Osebno mislim, da sta umetnost in umetniška pisava eden izmed obrazov erosa, ljubezni in čustev. Dekle, ki potoči solzo ob ljubezenskem romanu Tolstoja ali fant, ki zahrepe-ni pa lovu Melvillovega belega kita, se mi zdita lepi podobi. Ohlajevanje erosa, ki smo mu dnevno priča, ni vzmet za lepo, za umetnost in za branje. Po razmišljanju, zakaj vraga se toliko izobražencev odpoveduje veselju, ki ga prinaša branje, sem torej prišel do ugotovitve, da živimo v deerotizirani družbi, kjer je vedno manj prostora za čustva. Poglejte politiko! Koga lahko še segrejejo prepiri, banalnost besed in hudobija sporov? Še v moji mladosti je bila politika nekaj, kar te je zakurilo, včasih celo preveč, da so se ljudje zaradi politike stepli. Navdušil si se za šport, ko niso bile njegova predpostavka milijarde. Celo kino je bil eros, ko si se pretvarjal, da imaš štirinajst let in si šel herojsko gledat to, kar je danes normalno v vsaki reklami. Ne poveličujem nekdanjega sveta in spominov. Ne zaničujem tehnike, ki pomaga. Vendar je v pretiravanju s tehniko, v pretiravanju z naprezanjem, v pretiravanju z ritmi življenja, dela in celo prehranjevanja, v pretiravanju s konkurenco povsod, vedno manj prostora za eros, za ljubezen, za spol in brez teh elementov ni umetnosti, ni knjig in ne veselja do branja. Najhujši sovražnik ostaja razširjenja vulgarnost, ki dnevno tepta naše dostojanstvo. Morda pa je še hujša misel, da mora imeti v življenju vse svoj cilj in prinašati korist. Umetnost pa je po svoje odvečna in brezciljna. Če knjiga ni ljubezen, če ne fascinira, če ne zmoremo najti v njej topline, ampak je le mrzel poljub, potem ni nič. Izgubljamo branje, ker so se naši poljubi ohladili in postali mrzla fuzija ustnic. Založniki nam ponujajo gore knjig, vlagajo ogromno denarja v ustvarjanje uspešnic, ne morejo pa nam vrniti dotik toplih ustnic. Branje je to: preprosta in čista ljubezen, eros, ki ustvarja in razveseljuje brez nekega pragmatičnega cilja. Lepote preprosto ne sešteješ ali od-šteješ: jo ljubiš ali pa ne. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu urad vlade rs za slovence na tujem Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela o Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu sklada 3.600 evrov (400 EUR za posebno nagrado za »bolonjsko« diplomo šteje posebej). Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: - izvirnost teme - pristopa; - uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo; - strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada oziroma Inštituta za slovensko izse-ljenstvo in migracije ZRC SAZU (za področje izseljenstva) ali Inštituta za narodnostna vprašanja (za področje zamejstva). Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XII. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplom-skih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2012 do 31. 10. 2013. Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi v višini 400 evrov. Komisija lahko izjemoma podeli tudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru triletnega bolonjskega programa. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in denarnega Način in rok prijave Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom "ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (tudi elektronska pošta in telefon). Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 10. 12. 2013, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2014. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi/poleti leta 2014. Dodatne informacije je mogoče dobiti na tel. št. (00386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zigon@gov.si.3 sežana - V Kosovelovem domu počastili stoletnico tržaškega pisatelja Kraški poklon Borisu Pahorju SEŽANA - Slovesnostim ob stoletnici tržaškega pisatelja Borisa Pahorja se je pridružila tudi kraška prestolnica Sežana, kjer so to nedeljo v Kosovelovem domu, ki je bil skupaj s Kosovelovo knjižnico tudi organizator srečanja, gostili še vedno radoživega in z življenjskimi izkušnjami bogatega tržaškega pisatelja Pahorja. Predstavili so knjigo »Tako sem živel, stoletje Borisa Pahorja« avtorice Tatjane Rojc, ki se je pred številnim občinstvom tudi pogovarjala s pisateljem, medtem ko je Zdravko Duša, urednik Cankarjeve založbe, pri kateri je knjiga tudi izšla, orisal okvir nastajanja monografije. Zbrane so v uvodu pozdravili direktorici Kosovelovega doma in Kosovelove knjižnice Nina Ukmar in Magdalena Svetina Terčon ter sežanski župan Davorin Terčon. »Monografija je nastala na podlagi pogovorov, ki jih je Tatjana Rojc posnela s pisateljem za tržaško radijsko postajo. Ker pa je Pahor priljubljeni avtor Cankarjeve založbe, smo si zamislili, da bi te pogovore objavili v knjigi, ki naj bi izšla ob njegovi 100-letnici rojstva. Tatjana Rojc je ob pogovorih dodala še svoja besedila. Delo smo dopolnili še z odlomki iz Pahorjevega opusa in fotografijami in dokumenti. Poleg oseb- nega pisateljevega gradiva sta nam pomagala še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu z ravnateljem Milanom Pahorjem,« je poudaril Duša. V knjigi je Pahorjevo življenje predstavljeno predvsem z opisom življenja v Trstu pod fašizmom, življenje v nacističnih taboriščih in odnos do Edvarda Kocbeka. To so bile tudi glavne teme, o katerih je v razgovoru s Tatjano Rojc spregovoril Pahor. Zanimiv razgovor se je razvil o taboriščni izkušnji in občutku človeka pred taboriščem, med in po njem. »Kako je čuden človek in kaj vse je zmožen narediti drugemu človeku. Da cel dan misliš na hrano, to je muka. Ko traja lakota 24 ur na dan, te le spanje reši tega gorja. Lakota pripelje tudi do tega, da dobiš rane po telesu, ki se ne celijo... Vse to hudo se pozna v srcu, možganih, kosteh in po celem telesu. Vse, kar se je uskladiščilo v tebi, pa ne moreš tudi po vojni in prestanem taborišču dati ven. Ker pa sem bil v taborišču prevajalec in bolničar, mi je bilo lažje kot drugim taboriščnikom. A kljub temu taborišče pusti posledice še dolgo potem v življenju,« pravi Pahor. Z nedeljske počastitve Borisa Pahorja v sežanskem Kosovelovem domu o. knez T U :f, 'i .J-* M Poseben faksimile posebne izdaje Zaliva »Edvard Kocbek - pričevalec našega časa«, ki sta jo podpisala Boris Pahor in Alojz Rebula, je izšla skupaj s knjigo Tako sem živel. Program, ki ga je povezoval dramski igralec Rafael Vončina, ki je vsakemu od treh sklopov vprašanj dodal še interpretacije Pahorjevih besedil in nekaj Kosovelovih pesmi, so zaključili z avtorjevim podpisovanjem njegovih knjig. Zbrani so Pa- horja ponovno doživeli ne samo kot Evropejca, ampak tudi kot Slovenca, Primorca in Kraševca, ki je del svojega življenja in ustvarjanja pustil tudi v sežanski občini. Olga Knez 1 0 Sreda, 23. oktobra 2013 KULTURA književnost Herta Müller v bolnici Pisateljica Herta Müller, ki je leta 2009 prejela Nobelovo nagrado za literaturo, je odpovedala vse obveznosti do konca leta, saj naj bi jo zaradi predrtja želodčne stene v nedeljo hospitalizirali v južnonem-škem mestu Müllheim. »Za Müller-jevo je dobro poskrbljeno in okreva,« je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala predstavnica za odnose z javnostmi založniške hiše Carl Hanser Christina Knecht. Pisateljica, ki se je rodila leta 1953 v Romuniji, je germanistiko in romunski jezik študirala na univerzi v Temišvarju. Delala je kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate. Besedila Müller-jeve, ki je pod Ceausescujem doživela travmatične trenutke in izobčenje, odtlej niso smela več iziti v Romuniji. Leta 1987 je z možem emi-grirala v Nemčijo. Zivi v Berlinu. Poleg Nobelove nagrade je Müllerjeva prejela še številne nagrade in priznanja, med drugim Kleistovo nagrado, nagrado Franza Kafke, Berliner Literaturpreis in IMPAC Dublin. (STA) / tržaško gledališče la contrada - Komedija Due paia di calze di seta di Vienna Elegantno zabavni vodvil za razvedritev igralcev Začetek sezone z novo postavitvijo najuspešnejše predstave iz narečnega repertoarja Gledališče La Contrada si je za začetek nove sezone nadelo rožnata očala in se skoznje ozrlo nazaj, ne samo na nedavno preteklost mesta, kateremu je otvoritvena predstava namenjena, temveč tudi na lastno delovanje: izbrana komedija Due paia di calze di seta di Vienna (Dva para nogavic iz dunajske svile) je namreč največja uspešnica tržaške gledališke hiše: doživela je že pet postavitev, in to vedno izredno uspešnih, vključno z zmagoslavno turnejo med avstralskimi priseljenci iz naše dežele leta 1993. Sploh je burkaška, a elegantna komedija, najbolj gledano gledališko delo v tržaškem narečju. Priljubljena avtorja Lino Carpinte-ri in Mariano Faraguna, ki sta zaplet povzela po francoskem izvirniku Alexandra Bissona in Milla Marsa, sta dogajanje spretno postavila v tržaško stvarnost takoj po koncu prve vojne in diplomatsko poudarila le zunanje in radovednost zbujajoče plati sprememb, ki jih je prinesla nova politična ureditev. Poleg tega sta vanj domiselno vnesla like in teme iz svojih prejšnjih popularnih del in seveda njihovo barvito govorico. No, po odzivu gledalcev na premieri v petek, 18. oktobra, sodeč, se je režiserju Francescu Macedoniu in Contradinim igralcem tudi tokrat posrečilo: na koncu so poželi dolg navdušen aplavz in dosti je bilo tudi smeha in ploskanja med predstavo, katere vidni namen je bil, da bi gledalce razvedrila in nasmejala, resda brez ambicij globoke sporočilnosti, vendar s poudarjeno eleganco in s komaj opaznim do-brikanjem gledalčevi razgledanosti, ki je potrebna za prepoznavanje številnih namigov na burna dogajanja iz prve polovice 20. stoletja v bližnji okolici Trsta. Kakorkoli že, predstavo bi lahko opredelili kot popolni vodvil, s posre- Temperamentna igralka Ariella Reggio čenim domiselnim razpletom - Bisso-novo in Marsovo delo (Les surprises du divorce) je bilo uspešnica tudi v Italiji, saj so po njem posneli kar dva filma -z živahnimi liki, zabavnimi dialogi, posrečenimi ponavljajočimi se gagi in poleg vsega še z vrsto priljubljenih melodij, med katerimi izstopa popularna barkarola, v resnici iz leta 1944, ki pa je v predstavi pripisana protagonistu, ki bi rad bil skladatelj. marino sterle Zgodba je, kot se za vodvil primeri, polna zapletov in nesporazumov. V Contradini interpretaciji je zlasti poudarjena vloga protagonistove tašče, gospodovalne Štefanije Duda degli Iva-nissevich, ki hčerko Valerijo prepriča v poroko s premožnim Nicoletom Nicolichem. Ker Stefania z zakonom ni zadovoljna, izkoristi posebno zakonsko ureditev med D'Annunziovo zasedbo Reke za razvezo med Nicoletom in Va- lerijo. Čez leto dni med bivanjem v Opatiji hčerko skoraj prisili v novo poroko, in sicer s priletnim gospodom Brettauerjem, ki je pravzaprav oče Ni-coletove nove žene. Ko ženin in nevesta s taščo dospeta v Trst, tam srečata Nicoletovega najboljšega prijatelja, ki je bil od vsega začetka zaljubljen v Valerijo in ki ga Valerija tudi rada vidi, vendar o vsem, kar se je dogodilo, ničesar ne ve, ker je še pred razvezo odšel v Tripolis. Možnost nove razveze na Reki zagotovi vsem srečen konec. Režiser je novo postavitev uspešne komedije zgradil na rafinirani ele-gantnosti, ki burkaškim elementom daje hudomušno dostojanstvenost, a jim obenem ne jemlje komičnosti. Na enako uglajenost so uglašeni tudi scenografija in kostumi Andrea Stanisci-ja, medtem ko igralci dajejo verodostojno sliko tržaškega meščanstva in nastopajoče like upodabljajo s široko paleto izrazov. Pozornost je osredotočena na liku gospodovalne tašče, ki jo s temperamentnostjo igra Ariella Reg-gio, medtem ko je nosilec dogajanja Massimiliano Borghesi, ki je vlogi Ni-coleta, s katero se je gledalcem v preteklosti priljubil Orazio Bobbio (to je prva postavitev po njegovi smrti) izredno prepričljiv in simpatičen. Tudi ostale vloge so dovršeno dodelane: Adriano Giraldi je Nicoletov nesrečno zaljubljeni prijatelj, Marzia Postogna Nicoletova prva žena, Maurizio Zacc-higna njegov stric, ki prinaša zanimive novice z Reke, Laura Antonini Nicole-tova druga žena in Gualtiero Giorgina njen oče. Zasedbo dopolnjuje Maria Grazia Plos v zabavni kamejski vlogi služkinje iz Furlanije. Predstava bo v tržaški Bobbiovi dvorani na sporedu do 31. oktobra. (bov) cankarjev dom - Orkester Slovenske filharmonije Z glasbo do zdravja Jutrišnji koncert dobrodelne narave - Oba koncerta bo vodil angleški dirigent sir Neville Marriner Jutri in v petek bosta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncerta s skladbami Weberna, Mahlerja in Brittna. Dirigiral bo sir Neville Marriner. Prvi večer z naslovom Z glasbo do zdravja bo imel dobrodelni značaj, saj bodo poslušalci z nakupom vstopnice podprli združenje Europa Donna, ki se bori proti raku dojke. Članice združenja imajo pravico do 20% popusta. Osnovni glasbeni parametri so trije: melodija, ritem in harmonija. V vsakem zgodovinskem obdobju je bil eden izmed njih v dominantnem položaju, včasih (in še posebno v 20. stoletju) pa je v ospredje stopila nova glasbena prvina. Anton Webern se je na primer do konca svojega življenja ukvarjal z zvočno dimenzijo. V njegovi transkripciji Bachovega Ricercarja a 6 voci iz Glasbene daritve (1935) glasbene linije tako ne izvaja en sam instrument, ampak je de-fragmentirana in razdeljena med različna glasbila. Glasbena misel ostaja v osnovi ista, vendar je zaradi različnih frekvenc in pripadajočih alikvotov osvetljena z menjajočimi se barvami. Pozornost do zvoka je značilna tudi za Gustava Mahler-ja, vendar nas v njegovi večkrat revidirani Simfoniji v D-duru (1888) prej pritegnejo zunajglasbeni namigi, ki se navezujejo na naravo. Kukavičje petje ali lovski rog se prepletata z melo- .1 V f Sir Neville Marriner dijami iz starejših Mahlerje-vih samospevov iz cikla Popotnikove pesmi. Poslušalcu bo gotovo znana melodija iz tretjega stavka: otroška pesmica Mojster Jaka se v molu izmenjuje s parodičnimi epizodami v klezmerjevem stilu. Tudi v Brittnovi Sinfo-nii da Requiem op. 20 (1940) so prisotni zunajglasbeni elementi. V njej je skladatelj skušal izraziti svoja protivoj-na čustva z marcialnimi ritmi Lacrimóse in Dies Irae, zaključni Requiem aeternam pa je trpka tožba. Na oder Gallusove dvorane se vrača starosta dirigentskega pulta. Sir Neville Marriner se ne meni za svojih skoraj devetdeset let in energično dominira katerikoli orkester. Že pred poldrugim letom je dokazal, kako zna iz orkestra Slovenske filharmonije iztisniti najboljše. Marriner je po izobrazbi violinist (študiral je na prestižnem Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu) in dirigent (učenec Pierra Monteuxa), znan pa je tudi kot ustanovitelj orkestra Academy of St Martin-in-the-Fields, ki je takoj postal eden izmed najboljših angleških sestavov. Njegov repertoar sega od baroka do sodobne glasbe: v napovedanem koncertu se ni pozabil pokloniti stoletnici rojstva angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Sara Zupančič ljubljana - Priznanje prevajalcem Sovretovo nagrado prejela Tina Mahkota LJUBLJANA - Tina Mahkota je prejemnica Sovretove nagrade, ki jih za najboljše prevode vsakoletno podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP). Mahkota, ki je nagrado prejela za prevod dela Dublinčani Jamesa Joycea, je ob podelitvi izrazila upanje, da je v odnosu med izhodiščnim besedilom in ciljnim besedilom manj pomemben prevajalec kot besedilo. »Pri Joyceu sem bila zelo ohromljena ravno zaradi izjemne veličine in vsega kar ta prinese s seboj,« je pojasnila in dodala, da se je s prevajanjem Joycea spopadla predvsem iz velike očaranosti in ljubezni do avtorja in njegovega dela. Za STA je Mahkota pojasnila, da ji nagrada veliko pomeni, saj gre za nagrado strokovne javnosti. Po njenem mnenju gre del zasluge za nagrado tudi »pleja-di avtorjev«, ki jih je prevajala v zadnjih dveh letih. Poleg Dublinčanov je med drugim prevedla še Joyceova Pisma Nori ter Pot v Wigan Georga Orwella. Poleg tega je nagrada po njenih besedah tudi način, da prevajalci vsaj za kratek čas »postanemo bolj vidni«. »Naše početje je večinoma zelo skrito, nevidno, hkrati pa je razmerje med prevodno književnostjo in prevodnimi dramskimi deli v gledališčih ter izvirno slovensko literaturo močno na strani prevodov,« je poudarila. O samem prevodu Dublinčanov, prvem po 57 letih, je Mahkota poudarila, da se je »tako kanoniziranih del verjetno dobro ponovno lotiti vsake toliko časa«. »To ne pomeni, da mora novi prevod izpodriniti ali marginalizirati obstoječega. Lepo bi bilo, če bi založniška logika omogočala, da bi soobstajali in bili na voljo vsi prevodi,« je pojasnila. Kot je dodala, njen prevod morda bolj strogo sledi izvirniku, saj je bilo v vmesnem času o Dublinčanih in prehodu iz naturalizma v tok zavesti napisanega veliko. Precej so se spremenili tudi prevajalski prijemi in viri. »Pazila sem predvsem na spremembe pri sosledju časov, da čim bolj sledimo dvojnosti - ali gre za opis od zunaj ali pa za junakovo subjektivnost, ki posreduje realnost,« je še pojasnila. Tino Mahkota poznamo kot prevajalko dram za številna slovenska gledališča, pa tudi esejev in romanov, je v obrazložitvi zapisala žirija, ki ji letos predseduje Andrej E. Skubic. Prevajalko poleg »samoumevne prevajalske natančnosti« odlikujeta posluh za živo, aktualno slovensko besedo ter poglobljeno poznavanje britanske literature in kulture. Z novim prevodom Dublinčanov je slovenski bralec končno dobil tudi tak prevod Joyceove mojstrovine, kot izvirniku gre, so še zapisali. Joyce v svoji prvi prozni knjigi na samosvoj način razgrne družbeni, politični in človeški svet Dublina v začetku 20. stoletja. / ITALIJA, SVET Sreda, 23. oktobra 2013 1 1 zda - Po razkritjih v zvezi z ameriškim prisluškovanjem milijonom francoskih državljanov Obama Hollandu zagotovil spremembe Pojasnila zahteva tudi Rim PARIZ - Francoski zunanji minister Laurent Fabius je včeraj na srečanju z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem v Parizu dejal, da morajo ZDA prenehati prisluškovati telefonskim pogovorom njenih državljanov. Laurent je od Kerryja zahteval pojasnila glede najnovejšega razkritja o vohunjenju Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) v Franciji. »Prisluškovalne metode so na ravni partnerjev nesprejemljive in se morajo končati,« je po srečanju dejal Fa-biusov tiskovni predstavnik. Vendar pa Pariz očitno ne želi preveč zaostrovati zadev z Washingtonom. Tiskovna predstavnica vlade Najat Vallaud-Belkacem je namreč včeraj za francoski radio dejala, da za zaostrovanje ni razlogov. »Naše zaupanje je bilo prizadeto, toda navsezadnje med državama obstajajo zelo tesni odnosi,« je pojasnila. Diplomatska zadrega se je začela, ko je francoski tednik Le Monde na podlagi podatkov nekdanjega analitika agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna objavil informacijo, da je NSA konec lanskega leta v roku 30 dni »požela« podatke o 70 milijonih telefonskih pogovorih v Franciji. ZDA zagotavljajo, da so nekoč tajni programi vohunjenja doma in po svetu namenjeni obrambi pred terorizmom, vendar je jasno, da Francija toliko teroristov pač nima. Začudenje Francije nad ameriškim vohunjenjem je sicer namenjeno bolj pomirjanju domače javnosti, ki morda ni poučena, da je bila NSA daleč pred Snowd-nom ustanovljena z enim samim razlogom in to je elektronsko vohunjenje po celem svetu. V ZDA je nastal problem po razkritjih, da po 11. septembru 2001 to poteka tudi doma. Le Monde pa je že julija poročal, da francoska vlada zbira podatke o državljanih na super-računalniku obveščevalne službe Agencija je avtomatično prisluškovala komunikacijam z določenih telefonskih številk in posnela tudi besedilna sporočila, poroča časnik, ki se sklicuje na dokumente nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna. Francoski notranji minister Manuel Valls je v ponedeljek razkritje označil za šokantno in od Washing-tona terjal pojasnila, zunanji minister Fabius pa je na zagovor poklical ameriškega veleposlanika v Parizu. Potem ko so v Washingtonu v prvem odzivu poudarili, da vse države na svetu vohunijo, je ameriški predsednik Barack Obama po telefonu poklical francoskega kolega Francoisa Hollanda in mu dejal, da je revizija o zbiranju obveščevalnih podatkov v polnem teku. Priznal je tudi, da ima Francija skupaj z drugimi zavezniki legitimne skrbi glede tega. Prah se je v zvezi z ameriškim prisluškovanjem dvignil tudi v Italiji in garant za varstvo osebnih po- Obama in Hollande na enem od srečanj ansa datkov Antonello Soro je od premierja Enrica Lette zahteval, da vlada s pomočjo vseh »primernih sredstev« ugotovi, če so bili v prisluškovanja vključeni tudi italijanski državljani. Na njegov poziv se je najprej oglasil nekdanji premier Massimo D'Alema, ki je dejal, da Italija Združenim državam Amerike ni nikoli izdala pooblastila, da prisluškuje italijanskim državljanom. Istočasno pa je tudi dejal, da naj italijanska vlada, podobno kot je to storila francoska, zahteva pojasnila od Washingtona. italija - Nov spor med DS in LS po izvolitvi predsednice protimafijske komisije Politični vihar zaradi Bindijeve LS: Morali bi izvoliti osebo, ki uživa soglasje vseh - Tudi Epifani pri Renziju - Monti svari pred »razprodajo« Državljanske izbire Rosy Bindi ne namerava odstopiti z mesta predsednice protimafijske komisije, na katero je bila komaj izvoljena ansa RIM - Včerajšnja izvolitev poslanke in vidne predstavnice Demokratske stranke Rosy Bindi za predsednico dvodomne parlamentarne komisije za boj proti mafiji je povzročila novo polemiko med glavnima strankama, ki sestavljata vladno koalicijo, se pravi DS in Ljudstvom svobode. Potem ko v prvem krogu ni prejela zadostnega števila glasov, je bila Bindijeva izvoljena v drugem krogu z glasovi predstavnikov DS, Svobode, ekologije, levice in Državljanske izbire, medtem ko se predstavniki LS iz protesta niso udeležili glasovanja, saj je po njihovem mnenju prišlo do enostranske izvolitve, medtem ko bi bili morali izvoliti osebnost, ki bi uživala soglasje vseh političnih sil. Pri LS so celo za- strasbourg - Podelili so ji jo že leta 1990 Aung San Suu Kyi končno dvignila nagrado Saharov STRASBOURG - Evropski poslanci so imeli včeraj v Strasbourgu čast pozdraviti opozicijsko voditeljico iz Mjan-mara Aung San Suu Kyi. Ta je mednje prišla s 23-letno zamudo - prevzela je nagrado Saharova, ki ji jo je Evropski parlament podelil leta 1990. Evropski parlament je Suu Kyijevi nagrado Saharova za svobodo misli - z njo že vse od leta 1988 izreka priznanje izrednim posameznikom za njihov boj za obrambo človekovih pravic in svobode govora ter proti nestrpnosti in zatiranju - podelil za njen boj za demokracijo in pravno državo v Mjanmaru. A neutrudna borka za človekove pravice, ki je za svoje delo prejela tudi Nobelovo nagrado za mir, je ni mogla sprejeti, saj je bila v hišnem priporu. V njem je s krajšimi presledki preživela večji del 20 let, dokler se ni pred tremi leti vsaj uradno končala vojaška diktatura v Mjanmaru in so ji vrnili svobodo. Od takrat lahko potuje in je politično dejavna. Kot je poudarila v svojem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, je to zanjo "vesela in Aung San Suu Kyi globoko pomembna priložnost". Brez svobode misli, ki se začne s pravico zastavljati vprašanja, ni napredka človeštva. "Zakaj je eno bistvenih vprašanj v vseh jezikih", je poudarila. Nagrada Saharova je zanjo posebej simbolična tudi zato, ker jo je prejela prav v letu, ko so v Mjanmaru potekale prve de- mokratične volitve po 30 letih. Na njih je z ogromno večino slavila njena stranka Narodna liga za demokracijo, a ji vojaška hun-ta te zmage ni priznala in je vzpostavila železno diktaturo, ki je nato trajala dve desetletji. Suu Kyijeva je pristala v hišnem priporu. Leta 2015 bodo v Mjanmaru potekale parlamentarne volitve, novi parlament pa bo nato izbiral predsednika države. Suu Kyijeva, ki je trenutno poslanka in vodja opozicije v parlamentu, je že napovedala, da se bo potegovala za ta položaj. A trenutna ustava, spisana v času vojaške hunte, ji to prepoveduje - po eni strani zato, ker predsednik oziroma predsednica države v skladu z ustavo ne sme biti poročena z ali imeti otrok, ki so tuji državljani, in po drugi strani zato, ker mora nujno imeti vojaške izkušnje. Suu Kyijeva ima s svojim pokojnim soprogom Michaelom Arisom dva sinova, ki sta po svojem očetu britanska državljana. Pogoj, da ima predsednik države vojaške izkušnje, pa iz bitke za ta položaj izključuje vse mjanmarske ženske. (STA) grozili, da se predstavniki njihove stranke ne bodo udeleževali sej komisije, obenem pa zahtevali odstop Bindijeve. Slednja je to možnost zavrnila, vsekakor si bo prizadevala za zgladitev nastalega spora, saj je za boj proti mafiji potrebna enotnost. Kvirinal demantiral pisanje Fatta Medtem je tiskovni urad Kvirinala demantiral pisanje dnevnika Il Fatto Quo-tidiano, po katerem naj bi bil predsednik republike Giorgio Napolitano obljubil pomilostitev za voditelja LS Silvia Berlusco-nija, potem ko je bil slednji pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja. Pisanje časopisa, ki se je nanašal na besede vidne predstavnice LS Daniele Santanche, je Kvirinal označil za »smešne izmišljotine«. Tudi Epifani pri Renziju Konec tedna bo v Firencah potekalo tridnevno zborovanje pristašev tamkajšnjega župana in kandidata za tajnika DS Mattea Renzija, na katerem se bo oblikovalo kar sto omizij, kjer se bo razvila razprava s parlamentarci. Tokrat se bo pobude udeležil tudi vsedržavni tajnik stranke Guglielmo Epifani, razpoložljivost, da bi postal Renzijev podtajnik, pa je v oddaji La Zanzara po Radiu 24 dal tudi eden od ostalih kandidatov za tajnika Pippo Civati. Monti Državljanski izbiri: Ne pustite se razprodati Potem ko je izstopil iz stranke, ki jo je sam ustanovil, je bivši premier Mario Monti pripadnike Državljanske izbire pozval, naj se ne pustijo razprodati od tistih maloštevilnih, ki so si s simbolom Monti-jeve liste zagotovili izvolitev v parlament in mesto v vladi, zdaj pa hočejo to listo premostiti v imenu nekih novih načrtov, ki niso v skladu z vrednotami, na temelju katerih je bila Državljanska izbira ustanovljena. To je Monti sporočil v pismu strankinemu podpredsedniku Albertu Bombas-seiu, kjer med drugim zavrača kritike o nezadostni podpori vladi Enrica Lette: največje nevarnosti za slednjo so v zadnjih mesecih prišle od DS in predvsem LS. Državljanska izbira je resda kritizirala nekatere vladne izbire, ampak z namenom, da bi vlado spodbujala in krepila njeno sposobnost upiranja zahtevam dveh največjih strank ter jasnost njene usmerjenosti na srednji rok, je zapisal Monti. Berlusconi bo Veronici mesečno plačeval »le« 1,4 mil. € preživnine RIM - Prizivno sodišče v Monzi je ugodilo pritožbi nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija in zmanjšalo višino preživnine, ki jo mora plačevati svoji nekdanji ženi Veronici Lario. Lani je sodišče v Monzi odločilo, da mora Berlusconi nekdanji ženi Ve-ronici Lario, s katero sta se razšla leta 2009, plačevati tri milijone evrov mesečne preživnine. Medijski magnat je takrat odločitev sodišča ostro kritiziral in dejal, da so odločitev sprejele »tri feministične in komunistične sodnice«. Sodišče je zdaj ugodilo njegovi pritožbi za znižanje preživnine in znesek, ki ga mora plačevati nekdanji ženi, zmanjšalo na 1,4 milijone evrov. 57-letna Lariova se lahko na odločitev pritoži. Na Sicilijo prispelo še okoli 200 migrantov PALERMO - Na Sicilijo je včeraj prispelo še okoli 200 migrantov. Dve ladji s po 100 migranti na krovu so pred obalo Sicilije prestregle ladje italijanske mornarice, ki od zadnje tragedije pred Lampeduso patruljirajo v Sredozemskem morju. Prišleki se počutijo dobro. Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah EU Frontex pa je južno od Sirakuz na Siciliji opazila še en čoln z okoli 400 prebežniki na krovu. Na pomoč jim je pohitela mornarica. OPCW: Sirija polno sodeluje pri uničenju kemičnega orožja DAMASK - Sirija je doslej »polno sodelovala« pri uničenju kemičnega orožja in opreme za njegovo izdelavo, je včeraj v Damasku dejala vodja misije Združenih narodov in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) Sigrid Kaag. Ob tem je znova poudarila, da je časovni okvir za uničenje orožja zelo tesen. S pridružitvijo konvenciji za prepoved proizvodnje in shranjevanja kemičnega orožja je Sirija po besedah Nizozemke, ki vodi misijo, nakazala svojo zavezanost nalogi uničenja svojega kemičnega arzenala. Doslej je Damask po njenih besedah pri tem v celoti sodeloval. I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.264,05 € +566,57 SOD NAFTE (159 litrov) 109,95 $ +0,28 ■ EVRO 1,3674$ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 22. 10. 21. 10. ameriški dolar 1,3674 1,3667 japonski jen 134,52 134,1 7 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,727 25,803 danska krona 7,4596 7,4593 britanski funt 0,84760 0,84650 madžarski forint 294,31 293,72 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7029 0,7027 poljski zlot 4,1820 4,1824 romunski lev 4,4370 4,4423 švedska krona 8,7626 8,7850 švicarski frank 1,2355 1,2352 norveška kron 8,1335 8,0920 hrvaška kuna 7,6165 7,6195 ruski rubel 43,6458 43,6220 turška lira 2,7109 2,7021 avstralski dolar 1,4084 1,4139 braziljski real 2,9886 2,9736 kanadski dolar 1,4084 1,4139 kitajski juan 8,3320 8,3309 indijska rupija 84,2200 84,1400 južnoafriški rand 13,5075 13,4597 1 2 Sreda, 23. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajinski svet izglasoval rebalans proračuna Nekaj kisika za goriško kulturo, socialo in šport goriška Krepko upadla prodaja goriva Kar 5,6 milijona litrov manj kot lani Končno nekaj kisika za goriško kulturo, socialo in šport.Med ponedeljkovim zasedanjem pokrajinskega sveta so odobrili rebalans k pokrajinskemu proračunu, ki je vreden 1.300.000 evrov. »Imamo nekaj novih dohodkov, ki so se nabrali iz različnih postavk. Med izdatki je nedvomno pomembno, da smo uspeli zagotoviti denar za prispevke za društva, ki delujejo na kulturnem, socialnem, športnem in še nekaterih področjih. Skupno bodo imela društva iz goriške pokrajino na voljo 300.000 evrov, od katerih jih bo 50.000 namenjenih športnim dejavnostim,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic in poudarja, da je pomembna tudi postavka, ki zadeva odplačilo obresti raznih posojil. »Zmanjšali bomo izpostavljenost pokrajinske uprave bančnemu sistemu; s poravnavo obresti naših posojil smo sprostili tekoči denar za prihodnje leto, kar je dobrodošlo tudi zaradi težav, ki jih imamo zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti,« še razlaga Černičeva. Z rebalansom pokrajinskega proračuna so namenili 250.000 evrov za redna vzdrževalna dela na pokrajinskih cestah in šolskih poslopjih, ki so v pokrajinski lasti. V rebalans je vključenih tudi 21.900 evrov, ki bodo namenjeni delovanju Lokalne akcijske skupine Kras (LAS Kras). Na tržaški pokrajini so svoj delež že odobrili septembra, do konca novembra pa bodo na vrsti še kraške občine s Tržaškega in Goriškega, ki so vključene v LAS Kras. Po besedah pokrajinske podpredsednice LAS Kras pravkar pripravlja razpis, ki zadeva marketing kraških znamenitosti. Čer-ničeva pojasnjuje, da je delovanje LAS Kras zapleteno, ker deluje po evropskih pravilih, po drugi strani pa po besedah pokrajinske podpredsednice danes ni drugih možnosti, da bi prišli do evropskih sredstev za uresničevanje razvojnih projektov na območju Krasa. Ponedeljkovo zasedanje pokrajinskega sveta se je razživelo v svojem zaključnem delu, ko je bila na dnevnem redu razprava o osnutku resolucije o azi-lantih, ki jo je predstavil pokrajinski svetnik Demokratske stranke Alessandro Zanella. »Na zasedanju načelnikov svetniških skupin smo se dogovorili za vsebino dokumenta, potem pa si je med razpravo Ligaš Franco Zotti očitno premislil, tako da so pokrajinski svetniki Severne lige zapustili dvorano in smo zatem osnutek resolucije odobrili zgolj z glasovi večine,« razlaga pokrajinski svetnik Svobode, ekologije, levice Mario Lavrenčič. »Zahteval sem, da v dokument vključijo tudi naša priporočila, saj tudi sami želimo, da bi ljudje boljše spoznali zakon Bossi-Fini in njegovo vsebino. Po našem mnenju gre za zelo dober zakon, ki ga ne gre nikakor ukiniti,« poudarja pokrajinski svetnik Severne lige Franco Zotti. Kakorkoli, z resolucijo so se pokrajinski svetniki zavzeli za spremembo italijanskih in tudi evropskih zakonov, ki zadevajo azilan-te. Na pokrajini so prepričani, da je treba spremeniti pristop do reševanja težav, saj dosedanje enačenje priseljevanja z nezakonitim dejanjem in zapiranje tujcev v centre CIE nista obrodila pozitivnih sadov; pokrajinski svetniki so prepričani, da sta potrebni večja solidarnost do azilantov in boljše sodelovanje med evropskimi državami. (dr) tržič - V ponedeljek popoldne v Ulici Terenziana Nadlegoval najstnico Mladenič naj bi štirinajstletnici preprečil, da se vrne domov - Karabinjerji vodijo preiskavo Moški naj bi v Tržiču nadlegoval, morda celo za krajši čas ugrabil mladoletnico, ki naj bi bila stara štirinajst let. Dogodek se je pripetil v ponedeljek popoldne v Ulici Terenziana, z njim je bila včeraj že seznanjena domala vsa tržiška mladina. Preiskavo vodijo karabinjerji s poveljstva v Ulici SantAnna, ki ne dajejo izjav. Zaenkrat je znano edino to, da niso še nikogar priprli ali prijavili in da se preiskovalno delo nadaljuje. Štirinajstletnica naj bi bila po rodu iz Neaplja in naj bi z družino živela v Trži- ču. V Ulici Terenziana naj bi se ji sredi ponedeljkovega popoldneva približal mladenič oz. moški, katerega starost ni znana, odpeljal naj bi jo po poti, ki vodi k trži-ški trdnjavi, tam pa naj bi jo začel nadlegovati. Preprečil naj bi ji celo, da se vrne domov, zaradi česar naj bi štirinajstletni-ca nameravala dogodek prijaviti silam javnega reda. Karabinjerji dogodek preiskujejo in ugotavljajo, ali sta se nasilnež in dekle poznala ali pa sta se naključno srečala na ulici. Obenem seveda preverjajo, ali pripoved dekleta v celoti odgovarja resnici. Na bencinski črpalki kroma V goriški pokrajini se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta krepko zmanjšala količina prodanega goriva glede na enako obdobje lanskega leta. Od začetka leta so vozniki na goriških črpalkah natočili 33,4 milijona litrov goriva, medtem ko jih je bilo lani natočenih 39 milijonov - kar 5,6 milijona litrov več kot letos. Septembra je prodaja bencina upadla za 7,94 odstotka; pri dizlu ni bilo večjih sprememb (+0,16 odstotka). Posebno negativni so prvi podatki za oktober: prodaja goriv naj bi v začetku meseca upadla za skoraj 50 odstotkov. Upad prodaje prinaša izpad dohodka, ki zaostruje krizo črpalkarjev. tržič - Hvaležen spomin na Alenko Pahor »Bila je neomajna kakor kraška skala« GORIŠKA Izdajali bodo vertifikat za energetsko varčnost Goriška pokrajina je objavila razpis za izbiro podjetja, ki bo izdalo certifikate za energetsko varčnost, nato pa se bo pogajalo za njihovo vrednost pri pristojni državni agenciji za električno energijo. S certifikati za energetsko varčnost podjetja in javne ustanove dokažejo, da vlagajo v energetsko varčevanje, s čemer prispevajo k znižanju porabe energije. Na pokrajini predvidevajo, da si bodo v prihodnjih osmih letih s certifikati za energetsko varčnost zagotovili 120.000 evrov. V razpisu je predvideno, da si lahko certifikate po pogojih, ki bodo veljali za pokrajino, zagotovijo tudi občinske uprave. GORIŠKA Stoletnica prve vojne: razpis za združenja je vreden 50 tisoč evrov Kulturna društva in združenja iz goriške pokrajine lahko do 11. novembra vložijo prošnjo za pridobitev finančnih prispevkov za organizacijo pobud, ki so vezane na stoletnico začetka prve svetovne vojne. Pokrajina je za uresničitev projekta prejela 50.000 evrov, ki jih v ta namen zagotovila Fundacija Goriške hranilnice. Z razpisom želijo na pokrajini obuditi zgodovinski spomin na prvo svetovno vojno in še zlasti na padle ne glede na njihovo narodno pripadnost; pri ocenjevanju prošenj bodo imeli prednost projekti čezmejnega in mednarodnega značaja. Več informacij je na voljo na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Življenja se je oklepala s pogumom, z vztrajnostjo in nepopustljivo voljo, do zadnjega, zato da bi živela vsaj še en dan več, za svoje najdražje, predvsem za svoje otroke, zato da bi lahko rasli ob svoji mamici. Alenka Pahor, Slovenka iz Laškega, je umrla oktobra lani zaradi bolezni, ki jo je prizadela leta 2007, a ji je ona kljubovala z vso življenjsko silo, ki jo je imela v sebi. Ob prvi obletnici smrti so se ji sinoči poklonile članice tržiške sekcije združenja ANDOS, v katerem se zbirajo ženske, ki so se zaradi raka podvrgle kirurškemu posegu na dojkah. Po Alenki so poimenovale podporno skupino, ki jo je ona v sodelovanju z zdravnico Frigo in še z nekaterimi mladimi ženskami pomagala ustanoviti. »Srečna sem, da je toliko ljudi prišlo zaradi hvaležnega spomina na Alenko,« je Daniela, predsednica sekcije ANDOS, nagovorila prisotne, med katerimi je bila Alenkina mati Orfea. »Spoznala sem jo leta 2008 - je nadaljevala -, ko je naša podporna skupina nastala. S svojo navzočnostjo in osebnostjo ji je Zbrani ljudje na sedežu sekcije združenja ANDOS v tržiški bolnišnici Bonaventura pomagala rasti, prispevala je k naši povezanosti. Kar nas je povezalo, nočemo, da mine. Zato z današnjim dnem skupina, ki ji je bilo ime "Giovani donne", nosi Alenkino ime. Naša želja je, da bomo še naprej med nami čutili Alenko, od katere sem se veliko naučila.« Psihologinja skupine, Rucli, je pojasnila, da bolezen globoko spremeni ženske, »ko pa je najhujše obdobje mimo, potrebujejo pomoč in oporo, da na novo zaživijo. To jim zagotavlja Alenkina skupina«. Ganljive so bile tudi besede zdravnice Frigo: »Bolezen in smrt sta postali pot, po kateri se učimo življenja. Alenka je bila trdna, neomajna kakor kraška skala. Tudi v najhujših trenutkih se ni vdala, skupaj z njo smo se borile in zmagale njeno bitko. Ko smo še zadnjič vse skupaj večerjale, je Alenka že bila hudo bolna, a je vseeno želela, da bo naša večerja praznik življenja. Lekcija, ki nam jo pušča v dediščino, je njena trdnost in vztrajnost ob ljubezni za otroke in družino.« tržič - V porodniškem oddelku bolnišnice San Polo Klasični položaj? Ne, hvala Tretjina nosečnic je priseljenk - Krepijo sodelovanje z otroško bolnišnico Burlo Garofolo v Trstu Skoraj osemdeset odstotkov porodov je naravnih; šestdeset odstotkov mamic izbere položaje, ki so različni od klasičnega; petnajst odstotkov porodov opravijo mamice z epiduralno anestezijo, pet odstotkov pa v vodi; trideset odstotkov mamic je priseljenk. Predstavitvi delovanja tržiškega porodniškega oddelka je bilo posvečeno javno srečanje, ki so ga v ponedeljek izpeljali v bolnišnici San Polo v Tržiču. Babice in anestezistke so nosečnicam spregovorile o vseh najpomembnejših značilnostih tržiške porodnišnice, ki tvega zaprtje, saj bodo ob koncu letošnjega leta v njej našteli manj kot 500 porodov, potem ko so bili lani 504. Bodočim mamicam je bilo pojasnjeno, da je od aprila letošnjega leta epiduralna anestezija na voljo štiriindvajset ur na dan in da je tržiška porodnišnica v stalnem stiku z otroško bolnišnico Burlo Garofolo iz Trsta. V primeru potrebe prihiti zdravnik iz Trsta v Tržič v petnajstih minutah, tako da je v tržiški porodnišnici mamicam zagotovljena popolna varnost. Do javnega srečanje je prišlo ravno na pobudo babic in anestezistk, ki so ponosne na svoje delo in na delovanje trži-škega porodniškega oddelka. Poudarjeno je bilo, da porodnišnica tesno sodeluje s pediatričnim oddelkom tržiške bolnišnice in tudi z oddelkom za oživljanje, da si njegovo vodstvo prizadeva za stalne izboljšave in novosti. »Potem ko smo za- gotovili epiduralno anestezijo štiriindvajset ur na dan, si prizadevamo, da bi bila v bolnišnica vseskozi zagotovljena prisotnost dežurnih pediatrov,« poudarja tržiška županja Silvia Altran, odgovorna za porodniški oddelek Maria Chiara Cal-ligaris pa pojasnjuje, da bodo prihodnje leto sodelovanje s tržaškim Burlom še okrepili. »Iz Tržiča bomo lahko pošiljali v Trst fotografije zarodka,« pravi Calli-garisova in pojasnjuje, da predstavljajo priseljenke skoraj eno tretjino mamic, kar predstavlja za osebje dodaten poklicni izziv, saj imajo številne tujke drugačne navade. Različnost pa je za tržiške porod-ničarke velika priložnost za osebnostno in poklicno rast. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. oktobra 2013 1 3 števerjan - Planinci pešačili, kolesarili in pekli kruh Na cilju kostanj Pohodniki na Kalvariji (zgoraj), peka kruha pri Štekarjevih (levo), glasbeniki na »kostanjadi« fotos.f., l.p. otok cona - V rezervatu Z vodičem po sledeh srn, lisic in jazbecev Na programu tudi predavanje o invazivnih vrstah sesalcev Letos se bo tudi naravni rezervat ob izlivu Soče udeležil pobude »M'am-malia - teden sesalcev 2013«, ki jo prireja italijansko teriološko društvo. Potekala bo od 25. oktobra do 3. novembra in je namenjena ozaveščanju javnosti o tej očarljivi živalski skupini. Srečanji v priredbi družbe Rogos bosta v soboto, 26. oktobra, in nedeljo 27. oktobra, v sprejemnem centru otoka Cona. V soboto ob 16. uri bo govor o invazivnih vrstah sesalcev, ki so v zadnjih časih naselila tudi naše kraje. Med predavanjem z naslovom »Ameriški nerc in nutrija: dva nezaželena gosta?« bosta Giovanna Caputo in Francesca Iordan predstavi- li svoje raziskave o teh vrstah, ki živijo tudi v rekah in jezerih dežele FJK; sledila bo razprava o načinih upravljanja in obvladovanja invazivnih vrst in njihovih škodljivih vplivih na ekosisteme. Udeležba je brezplačna. V nedeljo ob 10.30 bo voden ogled, posvečen sesalcem, ki prebivajo v rezervatu. Obiskovalci se bodo v spremstvu vodiča odpravili na iskanje sledi lisic, jazbecev in srn. Število mest je omejeno, zato je obvezna rezervacija na tel. 333-4056800 ali na e-po-štni naslov inforogos@gmail.com. Cena izleta, ki vključuje tudi vstopnico za rezervat, je 8 evrov; predvideni so popusti za družine. Tradicionalni praznik kostanja, ki ga že vrsto let prireja Slovensko planinsko društvo, je v nedeljo kljub muhastemu vremenu (na srečo brez dežja) priklical veliko ljudi na Štekarjevo domačijo na števerjanskem Valerišču. Kot je že mnogo let v navadi, se praznik ne omejuje le na peko kostanja, temveč mu prizadevni goriški planinci dodajo kopico vzporednih dejavnosti, ki na celodnevno srečanje prikličejo različne generacije ljudi. Tudi v nedeljo ni bilo drugače. Planinski praznik se je pričel že v jutranjih urah. Ob desetih so se pred športno halo v Podgori zbrali ljubitelji pohodov in kolesarjenja. Vseh skupaj je bilo blizu sto. Pohodniki so jo ubrali proti središču vasi in se po stezah mimo podgorske cerkve povzpeli na Kalvarijo, od tam pa jih je pot pod vodstvom Dina Pavlina vodila »čez hribe in doline« do Štekarjeve domačije. Kolesarji pa so jo z gorskimi kolesi mahnili na 30 kilometrov dolgo pot po Brdih z višinsko razliko 550 metrov; vodil jih je Robert Tabai. Novost letošnjega jesenskega praznika je predstavljala praktična priprava domačega kruha po receptu in po sistemu peke, ki so ga uporabljali naši predniki. Nedvomno je šlo za zanimivo popestritev, pa tudi za željo, da bi določene navade in znanje ne zašli v pozabo. Vse to so pripravili pri Štekarjevih, kjer so si nedavno tega postavili krušno peč »po starem«. Z moko, vodo, kvasom in z raznimi pripomočki sta se v jutranjih urah mučila Fabio iz Sovodenj in Rado iz Rupe. Najprej sta zamesila večjo količino testa, počakala, da vstane, nato sta pripravila hlebce, zakurila peč, vanjo dala hlebce in po eni uri peke sta iz razbeljene peči vzela dišeči kruh. Ves postopek traja približno štiri ure, tako da so pohodniki, kolesarji in drugi udeleženci praznika že takoj po 14. uri pokusili svež domač kruh. Celoten postopek sta z manjšo količino testa ponovila popoldne zakonca Ines in Saverij Rožič, ki je tudi graditelj krušne peči. Peki je sledilo kar nekaj prisotnih, ki so tudi spoznali razno orodje, ki so ga pri pripravi in peki kruha uporabljale naše none. Najprej je bila tu »vintula«, nekoč nepogrešljiv del kuhinjskega pohištva, ki je služil za mesenje testa, za njegovo vstajanje in po peki za shranjevanje kruha. Nekoč so uporabljali še velik lopar za polaganje hlebcev v peč, »strgulja« za odstranitev žerjavice in omelo, ki je služilo za ovla-žitev in čiščenje notranjosti peči. Tako zasnovan planinski praznik je torej povsem uspel, kar gre tudi zahvala Štekarjevi družini, posebno pa še zetu Nikolaju Pahorju, ki je bil pobudnik uvajanja novosti. Izoblikovale so se že tudi razne zamisli o možnostih dodatnih dejavnosti za prihodnja leta, kot so na primer trgatev »martinca«, prevoz do doma z volovsko vprego in nazadnje priprava mošta. Na prazniku so spekli preko 40 kilogramov kostanja in nešteto število palačink. Harmonike, trobenta in kitara, na katere so zaigrali mladi Mihael, Aleš in Michele iz Doberdoba ter nekoliko manj mlada Vili in Vilko, so poskrbele, da je bilo vzdušje praznično do večera. (vip) gorica - Sprejem za Cirila Zlobca Prvo pesem je napisal ravno v mestu ob Soči Bil je študent v malem semenišču, na Gorico je navezan Ciril Zlobec z Igorjem Komelom in Federicom Portellijem bumbaca Svojo prvo pesem je napisal med obiskovanjem prvega letnika gimnazije v goriškem malem semenišču, zato je Ciril Zlobec upravičeno navezan na Gorico. V mestu ob Soči je preživel šolsko leto 1938-1939, nato pa je šolanje nadaljeval na malem semenišču v Kopru. Včeraj popoldne so za slovenskega pesnika, rojenega leta 1925 v Ponikvah na Krasu, priredili sprejem v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju, kjer ga je pred predstavitvijo njegove pesniške zbirke »Vse daljave niso daleč - Lontane vicinanze« v Kulturnem domu pričakal pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli. Zlobca je spremljal predsednik Kulturnega doma Igor Komel, nagovoril pa ga je tudi direktor goriške državne knjižnice Marco Menato. Sogovorniki so se strinjali, da je večjezičnost za goriški prostor izredno bogastvo, ki ga je treba skrbno negovati. Portelli je Zlobcu predstavil delovanje pokrajinske uprave, nakar ga je pospremil na ogled muzeja prve svetovne vojne in dokumentarne razstave o goriški pokrajini. dol - Pohod in praznik društva Kras Pešačili in odkrivali ■ • ■ ■ • v v • krajevno dediščino Pohodniki nad Doberdobskim jezerom Pri kulturnem društvu Kras Dol-Po-ljane so si po odprtju svojega športno-kul-turnega središča in njegovem poimenovanju po Pavlini Komel zavihali rokave. Pripravili so pester program dejavnosti za jesenske mesece, ki se je začel minulo soboto s pohodom in Doljanskim oktoberfestom. V popoldanskih urah se je približno petdeset pohodnikov odpravilo na odkrivanje krajevnih naravni znamenitosti. Pod vodstvom Srečka Visintin so se odpravili do Kala, ki se nahaja med Dolom in Doberdobom. Nekoč se je ob njem napajal dober del doljanske živine, saj je bila v njem voda tudi v poletnih mesecih. V njegovi bližini so si ogledali še nekaj ostalin iz prve svetovne vojne, nato pa so se odpravili do Bonet foto w.p. in se povzpeli na hrib za vasjo, od koder se odpira lep razgled proti Doberdobskemu jezeru in Tržiškemu zalivu. V večernih urah so na društvenem sedežu priredili še Do-ljanski oktoberfest, med katerim so zaigrali Tri prašički. Pri društvu Kras bo v jesenskim mesecih potekal še tečaj telovadbe, ki je v glavnem namenjen ženskam, prirejajo pa tudi plesni tečaj za odrasle po zgledu tečajev, ki so pred dvajsetimi in več leti potekali v nekdanji šoli na Palkišču. V soboto, 26. oktobra, ob 8.30 bo čistilna akcija na pokopališču na Palkišču, medtem ko bo 8. novembra na društvenem sedežu ob 20. uri projekcija vi-dea in slik, ki jih je v Argentini posnel Paolo Vizintin, sicer doberdobski župan. 14 Sreda, 23. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Regijsko odlagališče v Stari Gori Temelji vse bolj trhli Že včeraj smo poročali o zapletih, ki se dogajajo v zvezi s projektom Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori. Kot kaže se projektu poleg občine Ajdovščina obeta še en problem. Projekt nima gradbenega dovoljenja, povrhu vsega pa obstaja možnost, da se bodo evropska sredstva, ki so bila namenjena zanj - gre za skoraj 25 milijonov evrov -, prerazporedila drugam. Na zadnji seji izglasovana odločitev ajdovskega občinskega sveta, da v skupnem projektu sicer ostajajo, a s spremenjenim načinom financiranja, kar pomeni, da 1,4 milijona evrov ne mislijo prispevati, očitno ni najhujša novica, ki bi utegnila zamajati pro- Odlagališče v Stari Gori foto km jekt. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so odločbo za projekt regijskega odlagališča izdali 13. avgusta letos, odločitev ajdovskih svetnikov takole komentirajo: »Sam odstop posamezne občine ne ogroža izvedbe projekta, v kolikor ostale občine upravičenke lahko iz svojih virov zagotovijo finančno pokritost manjkajočih sredstev. Večjo oviro predstavlja dejstvo, da ni pridobljeno gradbeno dovoljenje (zaradi težav pri okoljevarstvenem soglasju), in ne nazadnje tudi pritožba oz. nestrinjanje okoliških krajanov glede umestitve oz. razširitve odlagališča.« Vrednost projekta regijskega odlagališča je ocenjena na 47 milijonov evrov. Od tega bi iz kohezijskega sklada dobili skoraj 25 milijonov, ministrstvo za kmetijstvo vloži 4,4 milijone evrov, preostanek v višini 18 milijonov pa naj bi prispevale občine. »Z namenom učinkovitega črpanja vseh evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na razpolago do konca programskega obdobja 2007-2013, obstaja verjetnost, da se bodo dodeljena sredstva za projekt prerazporedila, kar pomeni, da ne bi bil sofinanciran s sredstvi EU. V kratkem bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad lahko podalo podrobnejša pojasnila,« so včeraj pojasnili na omenjenem ministrstvu. Če projekt torej ne dobi 25 milijonov kohezijskega denarja, bo zadeva mnogo hujša, kot pa če bi manjkalo ajdovskega 1,4 milijona evrov - že pri tej možnosti so župani ostalih severnoprimorskih občin opozarjali, da denarja za pokritje tega izpada, ki bi se prerazporedil na ostale občine v projektu, nimajo. Župani se bodo na to temo predvidoma sešli znova v Ajdovščini, na izredni seji občinskega sveta. (km) nova gorica - Izmenjava semen Prenašajo naprej vrtnine, i so jih naše none sadile V soboto pred občinsko stavbo Zelemenjava in Štafeta semen V Novo Gorico se ponovno vračata Zelemenjava in Štafeta semen, ki sta se tokrat združili pod streho novonastale iniciative Podružnica. V soboto si bo pred novo-goriško občinsko stavbo med 14. in 17. uro mogoče izmenjati avtohtona slovenska semena in vrtne presežke. Cilj Zelemenjave je izmenjava vrtnih presežkov, spodbujanje solidarnosti med so-krajani in zmanjševanje količine pridelkov z vrta, ki končajo na kompostniku. Izmenjavali bodo odvečna semena, sadike, plodove, domače marmelade, vloženo zelenjavo, domače čaje, zelišča, vrtnarske knjige, recepte, gobe, orehe, kostanj ipd. »Zeleme-njava vabi vse brez izjeme: vrtnarske guru-je in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim samim lončkom na balkonu in tiste s kilometrsko njivo. Pridružite se nam s polnimi žepi dobre volje, veseli pa bomo tudi vsake slaščice iz domače pečice,« sporočajo organizatorji. Namen Štafete semen je v obujanju zavedanja in skrbi za ohranitev semen avtohtonih, domačih tradicionalnih slovenskih rastlinskih vrst ter sort s sonaravno pridelavo hrane po načelih ekologije in biogospo-darstva, pa tudi povečati skrb za razmnoževanje, ohranjanje in hrambo semen regene-rativnih sposobnosti, ki imajo lastnosti in identitete krajine v Sloveniji in rastejo prilagojene v naših razmerah. Gre tudi za prenos znanja iz generacije v generacijo ter ohranjanje semen kot kulturno in narodno bogastvo prednikov, ki omogočajo zdravje in življenje naslednjim rodovom, in za spodbujanje posaditve semen v javnih ali domačih vrtovih, v cvetličnih lončkih ali in koritih ter v nadaljevanju na večjih kmetijskih površinah na sonaravne načine: ekološko, biodi-namično, permakulturno. Zbirali bodo le avtohtona semena k.m. gorica-oglej - Concordia et Pax Krepijo sožitje Solkanski učitelj Andrej Vendramin je pred nacisti rešil skupino judovskih otrok Združenje Concordia et Pax se je v soboto spet odpravilo na Pot spomina in sprave, ki je tokrat vodila v Oglej in goriško sinagogo. Najprej so obiskali oglejsko vojaško pokopališče, ki so ga zgradili kmalu po začetku prve svetovne vojne. Zaradi tega velja za prvo italijansko vojaško pokopališče, od koder so v Rim odpeljali posmrtne ostanke neznanega italijanskega vojaka, potem ko je njegovo krsto izbrala Maria Bergamas iz Gradišča. Na pokopališču je evropsko in italijansko himno zaigrala godba San Paoli-no, nato je prisotne nagovoril oglejski župan Alviano Scarel. Predstavniki sloven-sko-italijanskega združenja Concordia et Pax in njihovi somišljeniki so se poklonili spominu vseh padlih v prvi svetovni vojni in poudarili pomen sožitja med evropskimi narodi. Navzoči so bili vi-demska pokrajinska odbornica Elisabet-ta Medeot, poslanec Giorgio Brandolin in deželni svetnik Diego Moretti. Iz Ogleja so se odpravili v goriško sinagogo, kjer so se spomnili solkanskega učitelja Andreja Vendramina, ki je med drugo svetovno vojno rešil pred nacisti skupino judovskih otrok, zato ga bo v kratkem Izrael imenoval za pravičnega med narodi. Poleg Brandolina sta bila v sinagogi prisotna še pokrajinski odbornik Federico Portelli in občinska odbornica Arianna Bellan. Na vojaškem pokopališču v Ogleju gorica - Na pobudo združenja iz kavarne HiC Po mestu z dvokolesnimi »oldtimerji« Ženski liki in konji v delih Erike Sosol »Oldtimerji« na dveh kolesih pred odhodom bumbaca Kakih trideset ljubiteljev kolesa pa tudi radovednežev se je v soboto udeležilo prvega kolesarskega »sprehoda« po goriških in primestnih ulicah, ki ga je organizirala kavarna HiC ob pevmskem mostu. K udeležbi pa so tokrat povabili le tiste, ki v hišnih kleteh, na podstrešjih in v lopah hranijo kolesa, ki so bila v modi pred več desetletji. Povabili so jih še, da naj si nadenejo oblačila svojih dedkov in babic, zato da bodo usklajeni z dvokolesnimi starodobniki. Preprosta formula za nezahtevno prireditev, ki pa je vžgala, tako da so organizatorji prepričani, da bo prihodnje leto udeležba še višja. K uspehu je prispevalo tudi dejstvo, da so k sodelovanju priklicali trinajst gostinskih lokalov, ki so jih kolesarji med vožnjo obiskali in bili povsod deležni »primerne pozornosti«. Na startu sta druščino s harmoniko in trobento pozdravila Joško in Claudio, na koncu, že pozno popoldne, pa so družabnost s pogostitvijo udeležencev priredili v domu Andrej Paglavec v Podgori, ki je primeren za tovrstne pobude. Ravno tako v soboto so pod večer v kavarni HiC odprli še razstavo del mlade likovne ustvarjalke Erike Sosol. Občinstvu jo je predstavila Serenella Ferrari in o avtorici dejala, da je samouk, ki sta jo risba in slikanje pritegnila že v otroških letih. Kot je Erika Sosol sama povedala, ji je najbolj stala ob strani njena babica, ki jo je spodbujala in jo vseskozi bodrila, zato da je razvijala svojo umetniško žilico. V kavarni je na ogled okrog trideset Erikinih del, ki jih lahko razdelimo na dva glavna sklopa: prvi, ki je po številu obsežnejši, je namenjen upodobitvam konjev, pri čemer likovnica izpostavlja njihovo iskrivost in skladnost gibov, motiv drugega sklopa pa so ženski liki. Marsikatero svoje delo avtorica opremi s svojimi verzi. Razstava bo na ogled do 10. novembra. (vip) Štafeta semen na Pozitivni točki poteka po naslednjem principu: posamezniki naj zberejo 33 zrn iste vrste in iste sorte semena ter jih takole razporedijo: 11 zrn semen ali več naj posejejo in dokumentirajo na obrazcu, ki ga dobite ob prijavi na spletni strani www.stafetasemen.oskrbimo.si, kjer bodo zapisali vse o semenu, kje raste, kdo je sadil in kdo seme ohranja, 11 zrn izmenjajo na Pozitivni točki v Novi Gorici, 11 zrn bo poslanih skupaj z dokumentacijo o semenu na Štafeto semen - Oskrbimo.si v hrambo semenske knjižnice v Maribor. »Ključno je, da prinesete označena avtohtona, domača, tradicionalna in ekološka semena, tiste na primer, ki jih none vsako leto pobirajo in šparajo že, odkar smo živi, ki jih boste lahko zamenjali. Najbolje, da jih zapakirate v majhne papirnate vrečke, na katere napišete vse podatke,« svetujejo organizatorji. (km) Irena Žerjal gostja ob kavi Jutrišnji gost literarne kave v Katoliški knjigarni v Gorici bo pesnica in pisateljica Irena Žerjal, ki je pri založbi Mladika v Trstu izdala pesniško zbirko »Abstraktne in sumljive poezije«. Zbirka izpoveduje čustva in pripoveduje o prijateljih, spominja se obiskanih mest, tržaških in tujih ustvarjalcev (Černigo-ja, Bambiča, Bartola, Plečnika, Shakespeara). Pesnica se počuti doma tako v Trstu kot v Ljubljani, v Pragi in New Yorku, v njenih verzih pa se sliši tudi odmev burje, duh po hijacintah, kraški pokrajini in ljubljenem bregu. V pogovoru bo Irena Žerjal pripovedovala o pesniški zbirki, a tudi o svojem ustvarjanju, ki jo postavlja v sam vrh sodobne slovenske poezije. Srečanje z Ireno Žerjal bo jutri ob 10. uri, kavo bo ponudilo podjetje PrimoAroma. Poganjki projektov Na spletni strani www.progettiner-ba.net je objavljen razpis za projekt »Progetti in erba 2014«, ki je namenjen osnovnim in nižjim srednjim šolam. Inženir Giorgio Bensa bo danes ob 16.30 na sedežu podjetja BensaPM na Korzu Italia v Gorici predstavil vsebino razpisa; iz organizacijskih razlogov je treba udeležbo javiti na naslov elektronske pošte giorgio.bensa@pmi.nic.org. m v • v ■ v« v I Srečanje o papežu Franasku Združenje Forum prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ulici Ascoli srečanje o papežu Frančišku in njegovem prenavljanju Cerkve. Spregovorili bodo Andrea Bellavite, Giuseppe Cingolani in Paolo Lorenzon. V Ubiku o Sabotinu V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjižico o prvi svetovni vojni na Sabotinu z naslovom »Iti-nerari segreti della Grande guerra nel Goriziano«; avtorji so Gian Luca Ba-doglio, Walter Olmi in Mario Muto. / GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 23. oktobra 2013 1 3 gorica - Bliža se začetek nove sezone Chiara po X Factorju in Sanremu v Verdiju Nova sezona goriškega občinskega gledališča Verdi so bo začela v petek, 25. oktobra, s koncertom Chiare Galiazzo, mlade pevke iz Padove, ki je po zaslugi televizije v zelo kratkem času zaslovela na državni ravni. 27-letna Chiara je v šestih mesecih zmagala res-ničnostni šov X Factor, nastopila na sanremskem festivalu, izdala svojo prvo zgoščenko in si prislužila svojo prvo platinasto ploščo za pesem »Due respiri«, ki je med najbolj prodanimi hiti na spletni strani Itunes. Na odru Verdijevega gledališča bo zapela nekaj svojih uspešnic in seveda tudi pesmi, s katerimi je očarala televizijske gledalce - »Over the rainbow«, »I want to hold your hand«, »The final countdown«, »Get Lucky« in Rihannino »Diamanods«. Z goriškim nastopom bo Chiara začela svojo prvo turnejo po Italiji, zato pa je včerajšnja predstavitev koncerta odmevala tudi na državni ravni. Abonmaje za letošnjo sezono vpisujejo do petka; blagajna gledališča Verdi je odprta vsak dan med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro. Chiara Galiazzo gorica - Lipizer Edith Piaf za začetek Nocoj na odru centra Bratuž Letošnja, že 34. koncertna sezona v organizaciji združenja Lipizer se začenja nocoj ob 20.45 v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki bo osrednje prizorišče programa z enajstimi dogodki med oktobrom in aprilom. Kljub finančnim rezom so pripravili kakovostno sezono z izvajalci z visoko glasbeno izobrazbo in utečeno koncertno kariero, je med nedavno predstavitvijo povedal umetniški direktor Lorenzo Qualli in izpostavil, da so ob upoštevanju kriznih časov, ki pestijo družine in posameznike, znižali ceno abonmajev in vstopnic, študentom do 26. leta pa ponujajo zelo ugodni abonma »Cartamusica«, ki omogoča udeležbo na petih koncertih (na izbiro), zanj pa je treba odšteti le 15 evrov. Današnji začetek sezone bo nekoliko neobičajen, saj bo poklon francoski šansonjerki Edith Piaf ob 50. obletnici smrti. Na oder bodo stopili člani Edith Piaf Quarteta - pevka Valentina Vanini, kitarist Enzo Crotti, harmonikar Lorenzo Munari in kontrabasist Antonio Menozzi -, ki bodo postregli še s skladbami Astorja Piazzolle in Kur-ta Weilla. Naslednji dogodek bo 8. novembra, ko bosta štiriročno zaigrali pianistki Roberta Piccirillo in Ilaria Sini-cropi, prav posebno pričakovanje pa vlada za koncert ciganskega orkestra iz Budimpešte 29. novembra letos. Poskrbeli so tudi za poseben avtobus, ki bo zainteresirane pripeljal na kraj koncerta in jih po njem odpeljal, a morajo čim prej poklicati organizatorje sezone (tel. 0481-536710, 0481547863, 347-9236285). gorica - Jutri Jazzovski poklon Hendrixu Odskočna deska za letošnjo, šestnajsto izvedbo Jazz & Wine of Peace Festivala bo, prvič v njegovi zgodovini, dvorana Kulturnega doma v Gorici. Jutri, 24. oktobra, ob 21. uri bo na tamkajšnjem odru nastopila skupina Quintorigo iz Italije s koncertom, posvečenim legendarnemu kitaristu Ji-miju Hendrixu. Bend Quintorigo iz Emilie Ro-magne je pripravil program priredb nepozabnih skladb ameriškega kitarista, predhodnika glasbenih tokov in zvočnosti, ki so v kasnejših letih postali temelj razvoja rockovskih zvrsti. Šlo je za nov koncept spajanja bluesa, rhythm and bluesa, soula, hard rocka, psikedelike in funkyja, ki je s časom osvojil glasbeno sceno. S tem je Hendrix zaznamoval najmanj tri generacije. Tudi skupina Quintorigo se ima za »potomko« njegovega glasbenega pristopa, za katerega je značilna zmes različnih zvrsti. Projekt »Experience«, ki ga bodo jutri predstavili v Gorici, je po-klon pokojnemu ameriškemu geniju. Goriški jazzovski dogodek prirejajo združenje Controtempo, ki organizira odmevni festival, dalje Kulturni dom in občina Krmin v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica, z združenjem Hiša filma in s Ci-neclubom iz Gorice. Vstopnina znaša 18 evrov (redni) oz. 15 evrov (znižani). Predprodaja vstopnic poteka v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it), za informacije pa se interesenti lahko obrnejo tudi na organizatorja festivala (tel. 328-6247734, 347-4421717). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »Gloria«; 19.30 »Noi, Zagor«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Escape Plan - Fuga dall'inferno«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Co-se nostre - malavita«. Dvorana 4: 17.30 - 22.15 »Aspirante vodovo«; 20.30 »Ritorno al futuro« 2. del. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. SI Šolske vesti TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 - 20.30) in ob sredah (19.00 - 21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 11. 11. 2013. Kotizacija znaša 75 eurov. Za več informacij: tel. 0481.81826, go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org). TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih in sredah (19.00 - 20.30) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 4. novembra. Kotizacija znaša 75 eurov. Za več informacij: tel. 0481.81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezika. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovod-njah ali Doberdobu od 5. novembra dalje. Prijave in informacije na hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina Šolc). □ Čestitke Danes jih naš dragi MARCO iz Doberdoba 44 let slavi. Vse najboljše in najlepše ti želimo vsi, ki se okrog tebe vrtimo. ~M Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 »Il ber-retto a sonagli« (Luigi Pirandello), nastopa skupina Compagnia dell'eclissi iz Salerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja« (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jeršič; 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček...« (John Chapman - Ray Cooney), nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; 8. decembra ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Valentiča; 25. januarja 2014, ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 26. oktobra »Il grande viaggio«, 16. novembra »Piccolo passo«, 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; do 25. oktobra poteka predprodaja abonmajev in vstopnic v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici ob ponedeljkih, torkih in četrtkih 10.00-12.00, 15.00-16.30, ob sredah 10.00-12.00, 16.30-19.00 in ob petkih 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). MUZIKAL O MATERI TEREZIJI »SVINČNIK ZANJ« bo v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Skupina 30 mladih misijonske skupine Pridi bo s petjem in plesom predstavila zgodbo o življenju in delu blažene Matere Terezije; vstop prost, zbirali bodo prostovoljne prispevke za misijone. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone- ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 23. oktobra, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 27. oktobra, izlet na Zajavor (1816 m) v Muzcih. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 24. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave po tel. 320-1423712 ali andrej@spdg.eu (Andrej). »SABATO IN BUS« ob nizu »Knjiga ob 18.03«: v soboto, 26. oktobra, ob 9.03 bo Marino Vocci vodil izlet z naslovom »La foresta di Montona. Dall'ar-senale di Venzia all'imperatore della tavola«; rezervacije in informacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00 po tel. 342-5542360. POHOD »SEDMIH ČUDES« bo v organizaciji KD Danica z Vrha potekal v nedeljo, 27. oktobra, z zbirališčem v športnem centru Danica med 8.30 in 9.30. Od tu bo pot pohodnike najprej vodila na Brstovec, potem bodo nadaljevali do znamenite kamnite, pastirske koče in do Rubijskega gradu, povzpeli se bodo proti gornjemu delu vasi, sledil bo postanek v kleti Rubijski grad in še vzpon na Škofnik; od tu bo še spust v vas do centra Danica, kjer bo po-hodnike čakal topel obrok, otroci si bodo lahko privoščili tudi ježo s konjem v organizaciji »Škuadre UOO«. 23 Obvestila CIVILNA SLUŽBA ARCI GORICA obvešča, da je odprt razpis za selekcijo 6 prostovoljcev, ki bodo leto dni sodelovali pri projektu »Attiva-mente 2«. Na razpis se lahko prijavijo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje na sedežu ARCI SC (Korzo Verdi 51, Gorica) do 4. novembra, do 14. ure. Več o razpisu in projektih na spletnih straneh www.serviziocivi-le.gov.it ter www.scn.arciserviziocivi-le.it; informacije: ARCI SC Gorica, tel. 334-1520179 (ob sredah med 9. in 12. uro) ali na gorizia@ascmail.it. GOSPODARSKA ZADRUGA »BRAJ-DA« - VRH si prizadeva, ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne, izpopolniti seznam padlih avstroogr-skih vojakov, rojenih in bivajočih na Vrhu in v drugih vaseh sovodenjske občine. Zadruga vabi k sodelovanju sorodnike in potomce padlih vojakov. K uresničitvi pobude lahko pomagajo z nudenjem informacij in najrazličnejših podatkov (tudi drobnih in na prvi pogled nepomembnih) in posredovanjem fotografskega ter drugega gradiva. Kontaktne osebe: Devetak Walter (tel. 0481-882688), Marija Češčut (tel. 0481-882657), Vlado Klemše (tel. 0481-882079). KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsak torek in četrtek, 19.30-20.30, v prostorih društva na Palkišču žensko telovadbo, ki jo bo vodila Ljudmila Oni-šenko; informacije po tel. 3383176605 (Katjuša). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v nedeljo, 27. oktobra, ob 13. uri v gostilni Pri Miljotu pri Devetakih; vpisovanje do četrtka, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). KŠD KRAS DOL-POLJANE obvešča, da bo v četrtek, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču informativno srečanje z Matevžem, ki bo vodil tečaj standardnih in južnoameriških plesov za odrasle; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša). 13 Prireditve ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Povorko po doberd-obskih ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namenjen hospicu »Via di Natale« v Avianu. ANDREJ APLENC IN ALENKA PUHAR bosta protagonista novega večera pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri. PROJEKT JEZIK/LINGUA v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) vabi na predstavitev knjige »Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju. Primer otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezični vrtec v Špetru« Tanje Colja v četrtek, 24. oktobra, ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. Povezovala bo Suzana Pertot. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja na sedežu v Ulici IV Novembre v petek, 25. oktobra, ob 20. uri predavanje Alda Rupla o zgodovini, družbenih značilnostih in razvoju društvenega udejstvovanja v vasi. Ob tej priložnosti bodo odprli fotografsko razstavo domačina Edija Maligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«, ki bo na ogled do 31. oktobra. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 25. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Le "case di Dio" tra le case degli uomini. Le chiese di Gorizia«, ki so jo pripravili učenci razreda 3.A srednje šole Ascoli iz Gorice. V soboto, 26. oktobra, ob 10.30 bo predstavitev otroške knjige »Bianca vestito di neve«, ki jo je napisala in ilustrirala Anna Mattiuzzo. 0 Mali oglasi PRODAJAMO drva za kurjavo; tel. 348-5608988. PRODAM peč na drva; tel. 340-2719034. Pogrebi DANES V PIERISU: 11.00, Amalia Clemente vd. Gregoris (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi v Pierisu, sledila bo upepelitev. 1 2 Sreda, 23. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Napoli prepričljiv v Marseillu MARSEILLE - Benitezov Napoli je dosegel v Franciji prepričljivo zmago z 2:1 (1:0). Proti Marseillu so bili boljši tekmec in si priigrali veliko število priložnosti. V prvem polčasu je zadel Callejon (na sliki), v drugem pa je svoj prvi gol v Ligi prvakov dosegel Zapata, ki je Callejona zamenjal. Gostitelji so zaostanek znižali z Ayewom štiri minute pred koncem, ko je bilo že prepozno. Časa za veselje ni bilo veliko, saj so drugi rezultati pokazali, da je Napolijeva skupina zelo izenačena. V Sočiju čakajo le na sneg SOČI - Natančno 107 dni je še do začetka olimpijskih iger v Sočiju. Ruski prireditelji zagotavljajo, da so prizorišča na-red ali skorajda nared, zdaj čakajo le še prave zimske razmere, da bo črnomorsko turistično središče dobilo bolj zimsko podobo. Snega v Sočiju še nimajo, tako da so smučarske proge, smučarske skakalnice in drugi športni objekti še v bolj poletni podobi, tudi ledu v dvoranah, kjer se bodo borili hokejisti ter drsalci, še ni. nogomet - Liga prvakov V Milanu delitev točk Skupina E Steaua - Basel 1:1, Schalke 04 - Chelsea 0:3 Chelsea 3 2 0 1 8:2 6 Schalke 04 3 2 0 1 4:3 6 Basel 3 1 1 1 3:3 4 Steaua 3 0 12 1:8 1 PRIHODNJI KROG (6.11. Basel - Steaua, Chelsea - Schalke 04 Milan - Barcelona 1:1 (1:1) STRELCA: Robinho (M) v 9. in Messi (B) v 23. min Milan (4-3-3): Amelia; Abate, Zapata, Mexes, Constant; Montolivo, De Jong, Muntari; Birsa (Poli od 80.), Kaka (Ema-nuelson od 71.), Robinho (Balotelli od 64.). Barcelona (4-3-3): Victor Valdes; Daniel Alves, Piqué, Mascherano, Adriano; Iniesta, Busquets, Xavi; Sanchez (Fa-bregas od 74.), Messi, Neymar (Pedro od 81.). MILAN - Milan je v tekmi kroga Lige prvakov osvojil proti Barceloni dragoceno točko, s katero je utrdil drugo mesto v skupini. Zadetek, ki ga je že v 9. minuti dosegel Robinho, je Milanu olajšal večer pričakovanega trpljenja. Začetek tekme je bil v rokah gostiteljev, presenetil pa je Kaka, ki je prvih 30 minut igral v slogu nekdanje slave, trudil pa se je tudi v fazi branjenja, dokler mu niso pošle moči. Na levem pasu je bil njegov alter ego Valter Birsa, ki je tokrat, kot vsi pri Milanu, pred- Tako je Robinho zadel za Milan po podaji Kakaja ansa vsem dobro ščitil polje, v fazi napadanja je bil njegov doprinos manj opazen, igral pa je brez napak celih 80 minut in si po tekmi prislužil pohvalo Kakaja. Navdušenje domačih gledalcev je že v 23. minuti pogasil Messi, ki je prišel do žoge po edini večji napaki obrambe Milana na sinočnji tekmi. V drugem polčasu je Barcelona odločno prevzela pobudo, toda Ney-mar in Sanchez tokrat nista blestela. Tudi sicer igrajo Katalonci zdaj manj iznajdljivo in hitro kot v svojih najboljših časih. Kljub temu so nekajkrat prebili strnjeno obrambo Milana, a niso bili dovolj natančni. Konec koncev delitev točk ni škandalozna, saj se Milan nikoli ni odrekel nasprotnim napadom z več igralci, edino priložnost pa je v 51. minuti (spet) imel Robinho, a je nerodno zgrešil žogo. Milan ta čas pravega strelca nima. Po devetih tekmah brez gola je Matri ostal na klopi, Balotelli pa je po poškodbi igral le zadnjih 25 minut. DANES - Real Madrid - Juventus ob 20.45 Skupina F Arsenal - Borussia 1:2, Marseille - Napoli 1:2 Arsenal 3 2 0 1 5:3 6 Borussia 3 2 0 1 6:3 6 Napoli 3 2 0 1 4:4 6 Marseille 3 0 0 3 2:7 0 PRIHODNJI KROG (6:11.): Borussia - Arsenal, Napoli - Marseille Skupina G Porto - Zenit Austria Dunaj - Atletico Madrid 0:3 Atl. Madrid 3 3 0 0 8:2 Zenit 3 1 1 1 2:3 Porto 3 1 0 2 2:3 Austria 3 0 1 2 0:4 PRIHODNJI KROG (6.11.): Zenit - Porto, Atletico Madrid - Austria Dunaj Skupina H Celtic - Ajax 2:1, Milan - Barcelona 1:1 Barcelona 3 2 1 0 6:1 7 Milan 3 1 2 0 4:2 5 Celtic 3 1 0 2 2:4 3 Ajax 3 0 1 2 3:6 1 PRIHODNJI KROG (6.11): Ajax - Celtic, Barcelona - Milan nogomet - Slovenci v A-ligi, pa še o drugem »Birsinho« zlat, »Handa« rdeč Valterja Birso, čistega neznanca iz Šempetra pri Novi Gorici, so po prihodu v Milan nekateri že pošiljali k drugoligašu v Brescio. »Birsinho«, kot so ga že pobrazilčili na Apeninskem polotoku, pa je v nekaj tednih rdeče-črnim odločilno prispeval šest točk na lestvici. Po Samp-dorii je zmagoviti gol, veliko lepši, dosegel še na sobotni tekmi proti Udineseju. «Goli so le del tekme. Soigralci vedno pomagajo, da jih lahko sploh dosežeš, vedno pa so najpomembnejše tri točke. Ustrelil sem zunaj kazenskega prostora, žogo sem želel poslati v kot na drugi vratnici in imel pri tem tudi nekaj sreče. Na preteklost sem že pozabil, tukaj sem trdo delal in vedno sem verjel sam vase. Ko sem ustrelil, mi niti ni bilo treba gledati proti golu,» je drugi zmagoviti gol v Milanovem dresu za Gazzetto dello Sport opisal 27-letni Šempetrc, ki ga bo v prihodnje čakala vse hujša konkureca za mesto v prvi postavi. Brazilec Kaka je znova nared. Januarja pa naj bi se Allegrijevemu moštvu pridružil še Japonec Honda. »Birso so pri Milanu dobro sprejeli. Zaradi tega igra dobro in sproščeno. Trener Allegri ga je dobro motiviral in mu dal priložnost, katere Valter ni zamudil. Sedaj je Birsa veliko bolj samozavesten,« je nastop svojega nekdanjega varovanca pri Gorici ocenil nekdanji trener Pavel Pinni. Interjev vratar Samir Handanovič ne bo zlahka pozabil tekme proti Torinu oziroma zgolj uvodnih pet minut. Redkobesedni vratar je bil prvič v karieri izključen! Na 384. tekmi v članski karieri, ki jo je pri 17 letih začel v dresu Domžal, in po neverjetnih 34.250 minutah igre je prejel rdeči karton (na sliki ANSA), in to za povrhu neupravičeno. Ob posredovanju pred Cercijem je malo zamudil žogo in podrl napadalca Torina. Enajstmetrovka ni bila sporna, sodnik mu je upravičeno pokazal še rdeči karton. V A-ligi je Sassuolo Jasmina Kur-tiča (igral je celo tekmo) premagal Bo-logno Reneja Krhina (prav tako je bil na igrišču vseh 90 minut) z 2:1. Oba slovenska nogometaša sta si v »rožnati« prislužila šestico. Za največje presenečenje pa je poskrbela Fiorentina, ki je s 4:2 premagala Juventus. Josip Ili-čic, ki ni vstopil na igrišče, bo moral zaradi poškodbe mirovati še najmanj dva tedna. V tekmi kroga B-lige je Palermo Siniše Andjelkoviča v Sieni zmagal s 3:2 in se približal zgornjemu delu lestvice. V 1. slovenski ligi se nadaljuje vzpon Kopra, ki ga vodi nekdanji igralec Udineseja Rodolfo Vanoli. Koprski »kanarčki« so premagali Triglav z 2:0 in za vodilnim Mariborom zaostajajo le za dve točki. V soboto pa bo v Novi Gorici ob 18.00 na sporedu primorski derbi med Gorico in Koprom. Največ primorski ekip igra v 3. SNL. Na lestvici vodi Tolmin. Izola je tretja, sledijo pa še miren-ska Adria, Brda, sežanski Tabor, dekanski Jadran in Ajdovščina. Konec tedna je v Izoli bil derbi med domačo ekipo in Adrio. Izolani so zmagali kar s 5:2. Sežanski Tabor, pri katerem igra tudi kondicijski trener in fiziotera- pevt Krasa Matej Bombač (tokrat ni bil prisoten zaradi sobotne tekme v Repnu proti Cjarlinsu), pa je v Trbovljah z 2:1 izgubil proti Rudarju. V 2. SNL igra ankaranski AH Mas Tech, ki je v Šenčurju izgubil kar 4:0. Ankarančani, novinci v ligi, zasedajo mesta v spodnjem delu lestvice. V ženski nogometni A-ligi vodi na lestvici ekipa Graphistudio iz Tavagnacca, ki je s 3:0 premagala Como. Tavagnacco, lanski državni pokalni prvak, je po štirih krogih še nepremagan (štiri zmage). Fur-lanke se sicer niso uspele uvrstiti v osmino finala lige prvakinj. Na njihov račun so se uvrstile članice danske ekipe Fortuna Hjorring. (jng) nogomet Nov urnik kvalifikacij za Euro 2016 NYON - Od septembra 2014 naprej mednarodne tekme pod okriljem Uefe ne bodo več le ob petkih in torkih, temveč bodo na sporedu vse od četrtka do torka. To pomeni, da bo med posameznimi obračuni vmes na voljo en dan manj, saj bodo termini tekem v četrtek in nedeljo, v petek in ponedeljek ter v soboto in torek. Zreb kvalifikacijskih skupin za Euro 2016 bo 23. februarja 2014 v Nici. Na evropskem prvenstvu 2016, ki ga bo gostila Francija, pa bo nastopilo kar 24 reprezentanc, kar je osem več kot na dosedanjih prvenstvih stare celine. KAZEN - Zaradi rasističnih izpadov navijačev na tekmi evropske lige proti Be-tisu bo morala hrvaška Rijeka plačati 8000 evrov kazni in tekmo na Kantridi proti Lyonu igrati pred delno zaprtimi tribunami. ODBOJKA - Liga prvakov: Mace-rata - Kazan 3:0 (27:25m 25:21, 25:22) košarka Bo Trst prejel tudi nagrado? Tokrat bomo podrobneje analizirali, katera društva lahko konkurirajo za nagrade, ki jih je košarkarska zveza namenila za tiste ekipe, kjer imajo mlajši igralci (rojeni leta 1992 in kasneje) več priložnosti za igranje. Nagrada v skupnem skladu 500.000 evrov (polovico za Legadue Gold in polovico za Legadue Silver) bodo dodelili petim ekipam vsake izmed dveh lig, kjer bodo v vsaj dvaindvajsetih od prvih štirindvajsetih tekem rednega dela trije mladi igralci igrali povprečno vsaj 30 minut. Ekipa, kjer bodo mladi igrali največ, bo prejela 90.000 evrov, druga 70.000, tretja 50.000, četrta in peta pa 20.000. Nasprotno, kdor ne bo v deseterici predstavil treh «underjev», bo plačal 5.000 evrov za prvega «odsotnega» in 10.000 evrov za drugega in tretjega - to pa samo enkrat, torej maksimalna globa bo 25.000 evrov, potem bo lahko ekipa igrala brez mladih. Kaže, da so se v DNA (zdaj že bivši Legadue) Gold nekatere ekipe že odločile za ta korak: Veroli, Brescia, Verona, Trento in Barcellona so že na prvi tekmi prijavile po dva oz. samo enega Under 22, Jesi in Torino pa na drugi. Pri nekaterih drugih ekipah je že po prvih nastopih razvidno, da bodo mladi igrali bolj malo. V igri za paet nagrad je torej dejansko ostalo pet ekip: Trst, Imola, Biella, Capo d'Orlando in For-li. Tržaški Pallacanestro Trieste pa je, po podatkih prvih treh kol sodeč, glavni favorit za prvo nagrado. In še to: če ekipa izpade, dobi nagrado le pod pogojem, da je v prvenstvu zbrala vsaj 80% točk prve neizpadle ekipe (primer: neizpadla 20 točk, izpadla 16). Vprašljivo pa je sploh, če se odpoved mladim igralcem izplača ali ne. V nedeljo sta ekipi, ki dajeta mladim največ priložnosti za igranje, premagali kandidata za napredovanje, kjer mladi dejansko ne igrajo. Biella je z odločilnim doprinosom Laganaja in Lombardija z 81:61 pregazila Torino (kjer ni igral Mancinelli), Trst pa tesno, a zasluženo, Verono z 79:77. Tu je mladi Ruzzier dosegel odločilne koše, ki so omogočili Tržačanom, da so dohiteli in prehiteli nasprotnika. Marko Oblak / ŠPORT Sreda, 23. oktobra 2013 17 alpsko smučanje - V Soldnu konec tedna tradicionalna »predjed« svetovnega pokala Nared za prve točke, a vrhunec so OI v Sočiju Poletne in jesenske priprave so končane, pred smučarji, ki bodo nastopili v svetovnem pokalu, so novi izzivi. Kot že dolgo časa, bomo prve boje za stopničke spremljali na ledeniku Rettenbach (3.000 m) nad Soldnom, ženske v soboto, moške pa v nedeljo. V obeh primerih gre za veleslaloma Vse oči bodo seveda uprte v Tino Maze, ki je lani osvojila veliki kristalni globus z rekordnim številom točk (2414) in osvojenih mest na zmagovalnem odru (24 z zmagami). V obeh primerih je podrla znamki, ki sta bili v lasti legendarnega Hermana Maierja. Sezono začenja kot absolutna favoritinja. Njena najnevarnejša tekmica na uvodni tekmi bo najbrž Avstrijka Anna Fenninger, morda pa tudi Nemka Maria Hofl-Riesch. Vendar je forma vse vprašljiva, saj bo vrhunec sezone predstavljal olimpijski nastop v Sočiju. Ta bo bo šele februarja. SLOVENCI - Poleg Mazejeve bosta na veleslalomski ledeniški uverturi nastopili tudi Ilka Štuhec in Katarina Lavtar. Prva že vse od sobote trenira v Pitztalu, druga pa je od prejšnje nedelje v Hintertuxu. Na nedeljski preizkušnji bosta nastopila tudi dva Slovenca v moški konkurenci, Janez Jazbec in Žan Kranjec. Miha Verdnik, glavni trener moških ekip, je dejal, da smučarja kažeta vse boljše vožnje, na tekmi pa bosta morala pokazati vse, kar znata. Slovenci bodo tako kot nekaj minulih sezon napadali iz ozadja. Lani je sicer Jazbec prav v uvodu v sezono prekinil dolgoletno veleslalomsko sušo moške vrste z 21. mestom. ITALIJANI - Žensko ekipo že nekaj mesecev vodi Livio Magoni, lanski trener Tine Maze. Po izgubljeni sezoni se vrača na strmine Federica Brignone. Tekmovala bo tudi Denise Karbon, ki se je poškodovala ob koncu lanske sezone. Irene Curtoni bo tekmo spremljala s tribun, Manuela Moelgg pa se nikakor ne more rešiti bolečin v hrbtu. Pravo preverjanje napredka bo tekma za Sofio Goggia, ki je nase prvič opozorila na lanskem SP. Podoba moške ekipe ostaja nespremenjena. Še vedno sta najboljša Max Blardone in Davide Simoncelli. FAVORIT - V vlogi glavnega favorita bo Američan Ted Ligety, najboljši vele-slalomist na svetu, ki je sijajno minulo sezono odprl prav s prepričljivo zmago na ledeniku Rettenbach. Račune mu lahko za- □ Obvestila mešata domačin, 24-letni Marcel Hirscher in še mlajši Francoz Alexis Pinturault. Po junijski operaciji gležnja bo že v nedeljo nastopil tudi Nemec Felix Neureuther. BODE IN LINDSEY- Veleslalomska moška nedeljska premiera bo tudi kraj vrnitve ameriškega šampiona Bodeja Millerja. Najuspešnejši Američan na smučkah se bo tekmovalni karavani pridružil po 20 mesečni pavzi, potem ko je minulo sezono izpustil po operaciji levega kolena. Svetovni in olimpijski prvak ter eden izmed redkih udeležencev belega cirkusa z zmagami v vseh petih disciplinah alpskega smučanja je prepričan, da lahko pri svojih pravkar dopolnjenih 36 letih še vedno zablesti v svetovnem pokalu ter na, svojih verjetno zadnjih, olimpijskih igrah poseže po kolajnah. «Nadejam se najboljše sezone v karieri. O tem sploh ni nobenih dvomov. Moje telo je sposobno največjih naporov, pa tudi glava je na pravem mestu. V bistvu sem dosegel takšno stopnjo osebne harmonije, kot jo v življenju še nisem okusil, z ženo in otroci, družino ter fundacijo Turtle Ridge, ki je namenjena podpori mladim in otrokom pri njihovih prvih korakih v športu,» se je pred začetkom olimpijske sezone za ameriške medije razgovoril vedno samosvoji «večni žurer» in nekoliko eks-centrični ameriški šampion. Po rekordnih ameriških uvrstitvah Millerja prekaša le Lindsey Vonn, ki je ključni del minule sezone izpustila po grozljivem padcu na superveleslalomu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Štirikratna nosilka velikega kristalnega globusa si je pretrgala sprednje in stranske križne vezi ter zlomila golenico, a je v obdobju, ko je ni bilo na tekmovališčih odlično okrevala ter je pred začetkom belega cirkusa polna samozavesti. Nastopa na sobotnem uvodnem ženskem veleslalomu Vonnova sicer še ni potrdila. «Čutim, da je pravi čas, moje telo je pripravljeno,» je dejala Američanka, ki bo odločitev sporočila tik pred preizkušnjo. VREME - Čeprav meteorologi za konec tedna na Tirolskem napovedujejo milo vreme s temperaturami celo do 20 stopinji Celzija, v Söldnu bo okoli 6 do 7 stopinj, tekmi nista ogroženi. Ponoči temperature padejo, tako da ne tekme ne delo na terenu niso ogroženi. V noči na četrtek pa organizatorji pričakujejo nov sneg. tenis - Cirila Devetti veliko igra Med over 50 je trideseta na svetu Cirila Devetti, mati Paole Cigui, po odhodu hčerke v ZDA zelo aktivna na teniških igriščih kroma »Potem ko je Paola odšla na študij v ZDA, sem redno začela z nastopi na mednarodnih turnirjih,« pravi mama najboljše teniške igralke pri nas Paole Cigui Cirila Devetti. Profesorica na tehniškem zavodu Žige Zoisa, 53 let, sodi med 30 najboljših igralk tenisa na svetu v kategoriji Over 50. Po letošnjih nastopih je sicer zbrala še več točk kot lani, ko se je povzpela na 24. mesto, vendar je konkurenca ostrejša in je na prenovljeni lestvici na 30. mestu. »Raje izbiram mednarodne turnirje, kjer se pomerim s sovrstnicami. Tega deželni turnirji po kategorijah ne omogočajo,« je pojasnila Devettijeva, ki turnirje izbira predvsem po bližini. Doslej se je udeležila turnirjev v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Mednarodne veteranske turnirje organizira svetovna mednarodna zveza ITF, vsak turnir pa sodi v svoj razred. Turnirji petega razreda so najšibkejši, na turnirjih prvega razreda, ki prinašajo tudi največ točk, pa se zbere tudi do 40 igralk nad 50. mestom. Letos je Devettijeva v mednarodni konkurenci zmagala na treh turnirjih, v Trstu (4. razred), v Vrsarju (3.) in v Opatiji (2.). Sistem tekmovanja je odvisen od števila prijaveljenih: če jih je manj kot sedem, igrajo vsaka proti vsaki, sicer pa na izpadanje. Svoje nastope je dopolnila še z nastopom na veteranskem državnem prvenstvu, kjer pa ni iztržila željene uvrstitve. Že v prvem krogu je izgubila proti kasnejši finalistki. Boljše pa se ji je izšel Master v Padovi, kjer se je pomerila z najboljšimi štirimi Italijankami kategorije Over 50. Na lestvici Grand Prix (nekateri turnirji v Italiji veljajo istočasno za mednarodno lestvico ITF in za italijansko razvrstitev) je letos na visokem 3. mestu, kar je njen njboljši rezultat. S tretjim mestom je dobila pravico za nastop na finalnem mastersu, ki je stekel prejšnji konec tedna. Tu je nepričakovano premagala dve leti mlajšo Costanzo Greco, kategorija 3.4 (Devettijeva je 4.1) z 0:6, 6:4 in 6:4. v finalu pa je bila Ilde Lalli, 6. na svetovni lestvici ITF, kat. 3.2, boljša s 6:1, 6:1. namizni tenis - Deželne lige SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17.novembra 2013 v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10 do 19.30. PRODAJA : Sobota 9. in 16.novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 -Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. PREVZEM NEPRODANE OPREME : Ponedeljek 18. in Torek 19.novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira letos vadbo za odrasle - happy fitness time (za mamice, očke, dekleta, ki bi rada izboljšala formo, namreč za vse!), ki bo potekala ob petkih od 17. do 18. ure in od 18. do 19. ure v prostorih M. Čuk na Repentabrski ul. 66. Informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3461852697 (Petra). SK DEVIN vabi na telovadbo za dobro počutje BODY & MIND ob sredah od 20.00 do 21.00 ure v telovadnici srednje šole De Marchesetti v Sesljanu. Info: 335-6172590. Kot igralec se je za ŠK Kras prvič preizkusil trener Michalka Prejšnji konec tedna so bili krasovke in krasovci zasedeni v raznih deželnih nam-iznoteniškh ligah. C2 ligaši so proti trdoživim nasprotnikom TT Trieste-Sistiana utrpeli poraz, čeprav z minimalnim rezultatom 5:4. Prvič je barve ŠK Kras branil trener Dušan Michalka, ki se je prelevil v igralca ter se preizkusil v italijanskem prvenstvu. Brez večjih težav je odpravil vse tri nasprotnike in dokazal, da je v tej ligi razred zase; s točko proti Pilottoju pa je prispeval svoje tudi Tom Fabiani. Slednji je pokazal dobro igro, kar pa ni zadostovalo za končno ekipno zmago. Mladi Alessio Stibiel in Edi Bole sta tokrat naletela na slab dan, njune tekme so bile sicer zelo izenačene, vsakič pa so nasprotniki bili le boljši. V nižji D-1 ligi je Kras A s 5:2 klonil pred favoritom za prestop v C-2 ligo. Ekipa Astra San Vito iz Pordenona ima v svojih vrstah solidne igralce, poraz Krasa pa lahko pripisujemo tudi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev. Ettorju Malorgiu je tokrat priskočil na pomoč Robert Milič (kljub pomanjkanju treningov se je srčno boril) ter A ligašica Irena Rustja, ki je z dobro igro osvojila tudi obe točki. Kras B je dosegel drugo zaporedno zmago, žrtev je tokrat bila ekipa TT Trieste-Sistiana. Rezultat 5:0 je toliko slajši, saj so nasprotniki bili neugodni. Po dve zmagi sta dosegli mladi Claudia Micolaucich in Elisa Rotella, eno pa Livio Tagliapietra. V mladinskem prvenstvu D-2 sicer zabeležimo dva poraza, svoj krstni nastop v prvenstvih nasploh pa ta tokrat imela srednješolec Andraž Štoka ter Matteo Brusadin. Skupaj še z Giado Sardo, Martino Bresciani in Kevinom Brunijem je ekipa pokazala solidno igro, bistveno pa je nabiranje tekmovalnih izkušenj. V D-2 »open« so Isabella Torren-ti, Fabris Paolo, Trampus Roberto, Monika Mosetti utrpeli dva prvenstvena poraza; edine točke je Krasu prinesla Mo-settijeva. (R) nogomet - Mladinci Kras OK, v soboto odločilno Isonzo - Kras 1:4 (1:1) Strelci: Maio, Tawgui, Simeoni, Petracci Kras: D'Agnolo, Costa, Castellano (Ferrazzano), Sineri, Simeoni, Bianco, Krisman, Maio (Miniussi), Halili, Petracci (Nale), Giani (Tawgui). Kras je gladko premagal Isonzo. Po prvem polčasu je bilo stanje na igrišču še izenačeno, nato pa je Kras prevladal. Igra se je v drugem delu srečanja razvijala izključno pred nasprotnikovim golom, ki so ga nogometaši Krasa premagali kar trikrat. Horizontalno igro so spremenili z igro v globino, k temu pa dodali še hitrost. Med vsemi gre izpostaviti odličen nastop Tawguja in Maia, ki sicer že zbirata nastope v članski ekipi. V soboto jih čaka tržaški derbi s San Luigijem ob 15.30. V gosteh bodo skušali iztržiti pozitiven rezultat: če jim bo uspelo, bodo še v igri za prvo mesto, sicer pa bodo težko nadoknadili razliko. Še vedno jih žuli poraz s šibkejšo ekipo S. Andrea. ATLETIKA Diego Cafagna odnehal, njegov prvi trener Fabio Ruzzier vztraja V nedeljo je v Gorici potekalo 5 mednarodno tekmovanje v hitri hoji za vse kategorije veljavnega za Trofejo Halloween in kot šesta tekma Pokala Alpe/Adria 2013. Med 56 tekmovan-ci iz Italije, Slovenije in Hrvaške je v članski konkurenci na 5.000m nastopil tudi Lonjerc Fabio Ruzzier, ki je s časom 25:19,30 zasedel končno 3. mesto v konkurenci deset do 33 let mlajših atletov. Zmagal je Videmčan Filippo Driussi s časom 24:51,20, pred Goričanom Gianluco Barnaba (24:53,90). Po tekmi je večkratni italijanski reprezentant in olimpijec v hitri hoji Diego Cafagna uradno napovedal konec atletske kariere, ki jo je pred 30 leti pričel z bratom Robertom pri lo-njerski Adrii pod vodstvom našega Ruzzierja in je svojo prvo tekmo v hoji, ko je bil star le 8 let opravil prav po lonjerskih ulicah. KOTALKANJE Uspešen začetek sezone za ŠD Polet Kotalkarska sezona ŠD Polet se je začela s 16. Mednarodno Trofejo Gio-ni Memorial Claudio Tirreni v Trstu. V kategoriji Primavera ACSI (letnik 2007 in 2006) so si bile tekmovalke skoraj enakovredne. Na koncu je bila naša Sara Hlabian druga, Sani Grego-ri tretja, Nina Dazzara četrta in Rac-hele Hrovatin peta. V kategoriji Primavera ACSI 1 je bila od Poleta najboljša Amina Cerni-goj, ki je program izvedla brez treme in brezhibno in je bila na koncu osma, Kasia Vodopivec se je uvrstila na deveto mesto, Gaja Giacomini je bila deseta. Med Najmlajšimi je tekmovala Isabel Della Torre, ki je zaradi treme precej zgrešila in je bila na končni lestvici peta. V kategoriji Začetniki je bila Sofi Novi za las četrta in med moškimi je Daniel Rovina zmagal brez konkurence. Naslednja tekma za najmlajše bo Trofeo Orizzonte konec novembra v Vipavi. Dušan Michalka kroma primorski_sport facebook 4 V SENCI KOKOSOVE PALME Že drugo noč zapored sva jadrala proti jugu. Ob dveh zjutraj sem prilomastila izpod palube. Na nebu je svetila polna luna in na ograjici se je švercal premočeni ptiček. Temen obris njegove podobe s svetlečim mesecem v ozadju sem poskušala ujeti v objektiv, valovi pa so me preveč premetavali, da bi iz tistega nastalo kaj uporabnega. Včasih se sprašujem, ali se nekateri pojavi nalašč ne pustijo ujeti v kamero, da so zato še bolj enkratni. Mogoče nanje gledamo z drugačnimi očmi, če vemo, da imamo samo tistih nekaj sekund na razpolago, da posrkamo vase vso njihovo lepoto. Nekaj dni za tistim sva med nočno plovbo občudovala še en tak spektakel. Pravzaprav ga je Rick najprej zagledal in mi ga poskušal razložiti, pa ni šlo. Potem se je predstava ponovila in še meni pobrala sapo. Robovi valov, ki sva jih ustvarjala s hitro plovbo, so s pomočjo bioluminiscence ustvarjali krivulje električno zelene barve - take barve, za katero ne bi verjela, da obstaja v naravni obliki, če bi je tiste noči ne videla na lastne oči. Tenacatita Prijatelji so nama že dolgo opevali kajakaško rečno turo, ki se začenja v zalivu Tenacatita, zato sva že naslednji dan po sidranju napolnila kajak z vso možno šaro in odveslala na izlet. Veslala sva dobro uro. Široka reka se je ožila in ožila, proti koncu sva že težko veslala med zaraslim zelenjem. Ko sva bila že krepko prepričana, da sva zašla, se je struga razširila v veliko jezero. Zadnjič sva kaj takega videla na avstralski reki Clarence, morda se spomnite najinega zasledovanja črnih labodov. Tukaj labodov sicer ni bilo, sva pa zato našla prijazen par ribičev. Zatopljena sta bila v popravljanje mreže, a kljub temu sta si vzela čas, da smo se naklepe-tali in nasmejali. Darilo mornarice Minilo je nekaj dni in prišla je sobota. Plaža se je že zjutraj napolnila s šotori, žari, mrežami, ležalniki in seveda glasno glasbo. Me-hičani so prišli praznovati vikend in takoj mi je postalo očitno, odkod izvor imena Costalegre: vsi so bili dobre volje. Tudi sidrišče se je napolnilo, saj je prijadralo še nekaj bark in prispela je celo mornarica s svojim velikim sivim čolnom. V nedeljo zjutraj naju je prebudilo trkanje. Le kdo prihaja na obisk ob tako zgodnjih urah? Bila je mornarica, prišli so na kontrolo. Na hitro sem v mislih preletela notranjost barke in se skušala spomniti, ali bi lahko kje nastale težave. Toda obiskovalci sploh niso prišli na krov, le s čolna so postavili nekaj vprašanj, potem pa so nama dali vprašalnik, kjer sva morala oceniti njihovo prijaznost in pripravljenost pomagati. Medtem ko sem izpolnjevala anketo, sem opazila, da je bil eden od njih zaposlen z laksom. Ko je privlekel iz vode ribo, sem se mu nasmehnila, ko pa je kmalu zatem povlekel še drugo in tretjo, sem izbuljila oči in ga začela zasuvati z vprašanji. Brkati možakar je rade volje razkril svoje skrivnosti, pa ne samo to, celo eno vabo in tiste tri ribe sva dobila v dar. Še nikoli me ni obisk oblasti tako razveselil. Na skrivaj sem si zaželela, da se čimprej spet vrnejo... Naslednja postojanka je bila priljubljena Barra de Navidad, to je laguna, ki je posejana z zelenimi otočki, plaža pa z neštetimi restavracijami, iz katerih doni glasba mariachi godcev. Čeprav je laguna velika, za sidranje ni veliko prostora, saj se globina vrti okrog enega metra, tako da smo se vse jadrnice stiskale na enem koncu. Ker pa je maj že nizka sezona, nas je bilo malo in se nismo počutili preveč na kupu. Dišeča budilka Priznam, da zjutraj težko vstajam, v Barri de Navidad pa sem vsak dan natanko ob 7.30 skočila iz kabine in stekla v kokpit. Za jutranje umivanje in oblačenje sem potrebovala približno sedem sekund. Razlog? Požrešnost. Naj obrazložim: v Barri živi francoski pek, ki vsako jutro naloži ravnokar pečen kruh in sladice na svoj čoln in z njim obišče zasidrane jadrnice. Če ste že kdaj bili v Franciji, boste razumeli, zakaj sem bila vsako jutro panična, da ga bom zamudila. Na čolnu je prijazen gospod imel razstavljene tipične (še tople) bagetke, pa tudi česnove, čebuline in zeliščne hlebčke, take in drugačne rogljiče, razne sladice iz listnatega testa in pa polnozrnat, orehov in sirov kruh. Mogoče se to vam ne zdi nič imenitnega, ker imate pekarno pod hišo, a spominjam vas, da Mehičani jejo tortilje, zato je tu po- Éesedilo irí fotografije Jasna Tuta nudba kruha zelo uboga. Kruh zato pečem sama, take pekarne, kot jo poznamo mi, pa že dve leti nisem videla. Da o francoski sploh ne govorimo! Nekega jutra sem si celo privoščila čokoladno tortico z ing-verjem in mangom in v hipu sklenila, da bova ostala v Barri do konca svojih dni. Nisem več videla razloga za nadaljevanje poti. Plavajoča pekarna, mrino sidrišče, zastonj bazeni v luksuznem resor-tu in prijazni vaščani bi me lahko osrečevali še dolga leta. Potem pa je moj jutranji prijatelj nekega dne najavil, da gre na počitnice. "Jutri odpotujem in se vrnem oktobra" je rekel in sploh ni vedel, kako me je s temi besedami ranil v dno duše. Kupila sem še zadnjo bagetko in Ricku pri zajtrku rekla: "Mislim, da je prišel čas, da odjadrava dalje." Nerodno pristajanje na obali Na poti od Barre do Manzanilla sva se ustavila v zalivu Santiago. Tu se jadralci zasidrajo bolj redko, ker je dostop do obale težaven. Morje je dovolj mirno samo v zgodnjih jutranjih urah, potem pa valovi lepo narastejo in z veseljem pomečejo na plažo vse čolne, ki se približajo obali. Za naju pa je lažje, ker nimava čolna z motorjem, pač pa kajak, ki ga je zaradi njegove oblike veliko lažje ohraniti pravokotno na val. Pa tudi motorja nima, tako da se v najslabšem primeru midva prevrneva in na obali pristaneva bolj ali manj premočena. Santiago je sicer zelo priljubjena plaža, kamor mehiške družine zahajajo vse dni v tednu, čez vikend pa lahko govorimo o pravem navalu. O obljudenosti plaže vam razlagam zato, da si lahko predstavljate, koliko občinstva sva imela, ko sva s kajakom srfala valove, se zvračala in mokra kot cucka priletela med množico. V Santiagu sva preživela deset čudovitih dni. Dopoldne sva bila ustvarjalna, sedela sva pred računalnikom in pisala reportaže, popoldneve pa sva preživela na plaži v družbi veselih Mehičanov. Ko sva si zaželela malo miru, pa sva odplavala do visoke vode. Nihče si ni upal za nama, to pa zato, ker ne znajo plavati. Zamislila sem se nad tem in ugotovila, da je to še en način, kako bi lahko dala svoj doprinos krajem, ki jih obiščeva. Mogoče se bom lahko kdaj dogovorila s kako šolo, da bom imela uro učenja plavanja za njihove otroke. Na fakulteti sem se namreč izobrazila tudi za učiteljico plavanja in to bi bil res lep način, da izkoristim svoje znanje. Manzanillo Jadralski vodnik po mehiški rivieri ima na platnici čudovito fotografijo obale, ki spominja na grško. Bele hišice, posejane po griču, in cela flota jadrnic v zalivu so me prepričale, da se Manzanillo splača obiskati. No, resnica je bila rahlo drugačna. Bele hišice sploh niso del mesta, pač pa hotel, ki je nekoč morda cvetel, ti časi pa so že dolgo mimo. Marina pred resortom je nekoč sprejemala goste z odprtimi rokami, sedaj pa je skoraj prazna. Vseeno pa je slikoviti resort zanimivo ozadje za plavajoče lupince in sem ga poslikala z vseh zornih kotov. Med enim takim fotografskim pohodom sem se zaklepetala z Mariom, prodajalcem lepo izrezljanih mangov na palčki. Ko sem mu povedala, da pišem reportažo o njegovem mestu, so se mu zasvetile oči in je rekel: "Prosim, napiši v članek, da so vsi tisti, ki bi radi prišli v Mehiko, dobrodošli." Pa sem napisala. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 23. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.30 Film: The Tourist 23.25 Aktualno: Porta a porta Rai Due 21.10 FiIm: II passato non muore mai 22.45 Nad.: Bates Motel Rai Tre tizia - La Voce dell'irruenza 20.40 Champions League: Real Madrid - Juventus 22.45 Champions League Speciale C/ Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal Pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 7.00 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Nan: Una mamma imperfetta La l ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Leonardo 15.00 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media Shopping 6.25 Nan: Chips 7.20 Nan: Charlie's Angels 8.20 Nan: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Il cigno 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Serija: The Mentalist 23.05 Serija: The Closer 23.55 Dentro la notizia 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Show: Striscia la no- da volilcev 8.55 Kronika 9.00 Odbor za zdravstvo, prenos 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.50 23.25 Kronika 21.55 Sporočamo 22.00 Globus 22.35 Točka preloma 23.35 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Me-ridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 19.55 Slovenski magazin 20.25 Odbojka 22.15 Rokomet: Švedska - Slovenija 23.25 K2 Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.30 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 ŠKL 18.30 Naš čas 19.30 Žo-garija v Varaždinu 20.00 Pogovor pod murvo 21.30 Med nami 22.30 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV 21.10 Film: Le amiche della sposa (kom.) 23.35 Film: American Pie - II matrimonio 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cor-dier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 6.00 Risanke in otr. serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Serija: Rožnati diamant 12.0517.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Nan.: Pod eno streho 14.00 Nan.: Naša mala klinika 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Bones 22.25 Nad.: Zvit in prebrisan 23.20 Nad.: Kaliforniciranje Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.3019.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 11.55 Dok. film: Golica 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 15.50 Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Predsednikova kuharica 21.40 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito iT Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 10.00 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 13.30 Slikovitih 55 14.45 To bo moj poklic 15.25 Glasnik 15.55 O živalih in ljudeh 16.20 Na vrtu 16.55 Nogomet: pokal Slovenije, Rudar - Celje, četrtfinale, 1. tekma, prenos 18.50 Evropski magazin 19.10 Rokomet: kvalifikacije za EP, Švedska - Slovenija (ž), prenos 19.45 Žrebanje Lota 20.35 Odbojka, liga prvakov, Piacenza -ACH Volley Ljubljana, vključitev v prenos 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Film: Deviški ples smrti (t Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.00 8.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Bese- 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.0017.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: Trenutki pred smrtjo 13.50 Nan.: Sanjska upokojitev 14.15 19.25 Nan.: Veliki pokovci 14.40 Film: Neustavljiv 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Hitri in drzni 3 22.30 Film: 300 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 „Trdno verujem, kar me je mati učila" - Življenje in delo Virgila Ščeka; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio punt; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 28. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Tele- Sreda, 23. oktobra Rai 1, ob 21.10 VREDNO OGLEDA The tourist ZDA, Francija 2010 Režija: Florian Henckel von Don-nersmarck Igrajo: Johnny Depp, Angelina Jolie in Thimoty Dalton Ena največjih hollywoodskih produkcij, ki so jo v zadnjih letih posneli v Benetkah. Elise, si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise omreži in s tem zasledovalce prepriča, da je Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se v zgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frank znajde v smrtni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se lahko zdi na prvi pogled. Režiser filma je Florian Henckel von Donnersmarck, ki je z Življenjem drugih očaral ljubitelje sedme umetnosti, a tudi ameriško žirijo, ki mu je podelila oskarja za najboljši tujejezični film in hkrati zavidljivo ponudbo za snemanje bogate ameriške produkcije. A kot se večkrat dogaja, kljub bajni investiciji, prisotnosti dveh neverjetnih zvezdnikov, kakršna sta Johnny Depp in Angelina Jolie, pa film ni uspel kot si je režiser najbrž želel. vizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki ted-na;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 23. oktobra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Vremenska fronta bo v sredo dosegla severozahodno Italijo. Pred njo bo dotekal vlažen jugovzhodnik. V četrtek bo vremenska motnja, oslabljena dosegla tudi našo deželo. BEOGRAD fei O 14/25 SOFIJA . O p «-"15/23 SKOPJE 4/22 Dopoldne bo oblačno; pojavljalo se bo rosenje in v nižinskem pasu bodo verjetne meglice. Čez dan se bodo v hribih in v predgorju pojavljale padavine. V spodnji nižini in ob morju bo pihal zmeren zmorec in se bo delno razjasnilo. Ponoči bo spet povsod deževalo, vmes bodo tudi nevihte. Danes bo nekaj več jasnine tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Še naprej bo najbolj oblačno na zahodu, predvsem v Posočju bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 16 do 21, v vzhodni Sloveniji do okoli 23 stopinj C. TOLMEC 015/17 CELOVEC 010/21 TRBIŽ O 11/18 VIDEMO 13/22 KRANJSKA G. 010/18 ^ O TRŽIČ 12/20 ČEDADo 14/21 KRANJ O XX S. GRADEC <—¡^L O 12/21 CELJE 14/22 O GORICA 18/22 O N. GORICA 0 15/21 -^QT/I^eM' POSTOJNA 014/19 LJUBLJANA - 015/21 N. MESTO 10/22 O V Jutri bo oblačno s padavinami. Možna bo tudi kakšna nevihta. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, rahel dež se bo občasno pojavljal v večjem delu Slovenije. Nekaj več ga bo le v zahodnih krajih. Predvsem ob morju lahko tudi zagrmi. Veter bo oslabel. Padavine bodo zvečer ponehale. TOLMEČ 015/18 CELOVEC 012/18 XX S. GRADEC <—-=-> 013/19 TRBIŽ O 11/16 KRANJSKA G. O 12/16 <# VIDEMO 14/21 ČEDADo" 15/20 O TRŽIČ 13/19 KRANJO GORICA 0N-GORICA 16/21 O " 16/19 POSTOJNA O 13/18 m CELJE 13/21 O LJUBLJANA ^ 014/20 N. MESTO 14/21 O 1971 - V precejšnjem delu Slovenije je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura po 2. svetovni vojni. V q Črnomlju so izmerili 29,8 °C, v Radečah je ter-< mometer pokazal 28,4 °C, v Novem mestu in Gornjem Lenartu pri Brežicah 28,0 °C. Danes: ob 4.43 najnižje -15 cm, ob 10.47 najvišje 36 cm, ob 17.50 najnižje -41 cm. Jutri: ob 0.10 najvišje 18 cm, ob 5.08 najnižje -8 cm, ob 11.03 najvišje 29 cm, ob 18.25 najnižje -34 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. 500 m ..........21 1000 m ..........15 1500 m...........11 KOČEVJE v O ČRNOMELJ jutri 2000 m ...........8 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom do 3. FILATELIJA NA UNIVERZI ZA TRETJE OBDOBJE Slovenski filatelistični klub "Košir" še dalje širi svoje delovanje na družbenem področju. Po uspešnem poskusu filatelističnega krožka z zaporniki, o katerem smo poročali v prejšnji številki Postiljona, se je na slovensko društvo obrnilo vodstvo Tržaške univerze za tretjo starostno obdobje. Odbor društva so zaprosili za tri predavanja o filateliji v okviru njihovega rednega delovanja v novem akademskem letu. Tudi v tem primeru se je odbor kluba »Košir« odločil, da bo kljub pomanjkanju prostega časa in majhnemu številu članov pozitivno odgovoril na ta predlog. Predavanja so organizirana v sodelovanju s tržaškim uradom za filate-lijo na glavni pošti, ki ga vodi Daniela Catone. Lekcije pa potekajo na sedežu Univerze za tretjo starostno obdobje v ulici Starega Lazareta, nedaleč od tam, kjer se je vrsto let po vojni odvijal pouk slovenskih višjih srednjih šol. Kot so nam povedali v uradih Univerze, so predavanja namenjena predvsem vpisanim slušateljem, a se jih lahko udeležujejo tudi drugi. Pred dvema tednoma je predsednik društva »Košir« Peter Suhadolc imel začetno predavanje o filateliji. Razložil je, kaj pomeni zbiranje poštnega gradiva, posebno znamk, in kako se takega zbiranja lotimo. Na kratko je obnovil zgodovino nastanka in razvoja poštne znamke, obrazložil njene značilnosti in zbirateljske vidike ter načine zbiranja. Približno petnajst slušateljev je pozorno sledilo njegovemu izvajanju. Naslednji dve predavanji bosta na sporedu zadnji dve sredi oktobra, s pri-četkom ob 16:30. Prvo bo osredotočeno na tematsko filatelijo, drugo pa na ostale načine zbiranja. Delovanje društva se tako še naprej širi tudi v italijansko okolje in slovensko društvo postaja res referenčna točka filatelije v Trstu. NOVE ITALIJANSKE ZNAMKE Italijanska poštna uprava je bila v zadnjih mesecjih bolj skopa z izdajo novih znamk. V juliju je namreč izšla le ena spominska znamka (samostan Camaldoli), avgusta nobena, septembra pa znamka o svetovnem kolesarskem tekmovanju v Toskani. Zdaj pa je Italija presenetila filateliste, saj je v desetih dneh od 10. do 20. oktobra izdala kar 26 novih znamk. Najprej se je 10. oktobra oddolžila spominu skladatelja Verdija ob 200. obletnici njegovega rojstva. Znamka z nominalno vrednostjo 0,70 € prikazuje doprsno sliko znanega skladatelja z naslovi njegovih oper v ozadju. (Slika 1) Ob tem bi radi pripomnili, da je poštna uprava od uvedbe novih poštnih i Vali A eo>o tarif prvega januarja letos izdala vse znamke z vrednostjo v notranjem prometu (0,70). Le serija Evrope ima eno znamko z vrednostjo za zunanji promet (0,85). Tudi sedanjih 25 od 26 znamk * J * je namenjenih le za notranji promet in še to samo za najnižjo težnostno stopnjo. V vseh ostalih primerih je treba na težjih pismih ali na pošti za inozemstvo dodajati dopolnilne vrednosti. Dan po izidu Verdijeve znamke je izšla znamka posvečena znanemu italijanskemu grafiku in kiparju Emiliju Grecu v seriji Italijansko umetniško in kulturno bogastvo. Greco se je rodil v Cataniji pred sto leti. Osnovno šolo je obiskoval v nekem samostanu v rojstnem mestu in tam je z velikim zanimanjem in pozornostjo opazoval stare rimske in grške kipe ter se navdušil nad klasično kiparsko umetnostjo. Danes velja za enega največjih evropskih kiparjev prejšnjega stoletja. Muzej Ere-mitaž v Sankt Petersburgu in Muzej Puškin v Moskvi sta mu posvetila stalno spominsko sobo. Med njegovimi najbolj znanimi deli bi omenili le kip Ostržka v kraju Collodi, kip Kopalke in kip papeža Janeza XXIII v Vatikanu. V petek, 18. oktobra je končno izšel blok s petnajstimi znamkami o znanih italijanskih vinih DOCG, ki je bil napovedan že sredi marca. List meri 25 x 14,7 cm, znamke so samolepilne z vrednostjo 0,70 €. Podoben blok v seriji Made in Italy z drugimi sortami vin je izšel marca lanskega leta. V letošnji izdaji je zastopanih deset dežel iz severne Italije in pet iz južne. Samo Piemont ima dve znamki (Barbera in Alta Langa pri Astiju). Našo deželo predstavlja vino Ramandolo. Ime nosi po kraju Ramandolo v občini Čenta. Gre za belo vino, ki ima značilen vonj in sladek okus. Ramandolo je zaščiten z DOCG od leta 2001. (Slika 2) Istega dne je izšla tudi serija petih znamk posvečena letošnjemu dnevu filatelije. Kot lansko leto so ilustracije izdelali gojenci umetniške šole pri državni tiskarni IPZS in zato je letošnja serija zelo podobna lanski. Posamezne znamke pa prikazujejo poštno zgodovino (Toskana 1860), celine, tematsko filatelijo, zračno pošto in filatelistično literaturo. Dan kasneje sta izšli dve znamki. Prva je posvečena zmagoviti ekipi prve serije lanskega nogometnega državnega prvenstva 2012/13. Kot znano, si je 5. maja letos ekipa Juventusa zagotovila 29. državni naslov in drugo zaporedno zvezdo po sivem obdobju, ko so ekipo zaradi spornih nogometnih stav kazensko premaknili v drugo serijo. Druga znamka pa je namenjena Arhimedovemu letu. Letos namreč poteka 2300. obletnica rojstva morda najpomembnejšega znanstvenika vseh časov, matematika Arhimeda, ki se je rodil leta 287 pred Kr. v Siracuzi na Siciliji. Arhimed velja za največjega izumitelja antike. Njegov je na primer izum vzvoda (Arhimedov zakon), odkril je težišče, specifično težo in princip vzgona v vodi (Hevreka!). Na znamki so upodobljeni geometrijski liki za izračunavanje kroga in krogle ter grška črka P. Zadnji dve znamki sta namenjeni (morda malo prezgodaj) letošnjemu praznovanju božiča in novega leta. Na prvi je prikazana slika Guida Renija »Jožef z otrokom« iz leta 1635, na drugi pa je narisana voščilnica in smrekova vejica z obeski. ŠOLA V ILIRSKI BISTRICI Pred pol stoletja, 15. septembra 1963 so v Ilirski Bistrici dobili novo šolsko poslopje. Ob proslavi 50. obletnice 20. septembra letos je šola izdala barvno razglednico, krajevno filatelistično društvo pa je poskrbelo za spominski poštni žig. (Slika 3) Kot piše v spremnem listu Vojko Čeligoj, predstavnik filatelističnega društva in tudi sam dolgoletni pedagog na tej šoli, je do tistega leta potekal pouk v samostanski stavbi iz leta1888. Stavba že dolgo ni niti prostorsko niti po primerni opremi ustrezala potrebam sodobnega pouka. Gradnjo nove šole je pospešila šolska reforma iz leta 1958, ki je v Sloveniji in Jugoslaviji uzakonila osemletno osnovnošolsko obvezno šolanje. V času izgradnje novega šolskega objekta je pouk v Ilirski Bistrici obiskovalo kar 1155 učencev, v podružnicah pa še 184 otrok. Novo šolo so poimenovali po slovenskem pesniku Dragotinu Ketteju, ki se je rodil na bližnjem Premu. I.T.