ISSN 0351-6407 9 770351 640019 1 i"l 7 7 T? 7 7 < velika razprodaja \J/ TISKALNIKOV EPSON RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota,tel:33002, r———■■■ । Kaj bo s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan? CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES Ob tradiciji še novosti Čakajo tudi na vrnitev okrog 70 hektarjev zemljišč, ki so bila šoli odvzeta z nacionalizacijo Murska Sobota, 16. januarja 1997, leto XLIX, št. 3, cena 170 SIT Oddelki vzgoje in izobraževanja Po čustvih bližji Šli smo od vrat do vrat, da bi spoznala njihovo šolo. Fantič, črnolas in črnook, z nasmeškom do ušes je ves zadovoljen hodil korak pred menoj in odpiral vrata, da sem lahko pokulala v njihovo knjižnico pa učilnice in tehnične delavnice, kuhinjo. Hitel je odpirati vrata, včasih tudi neprava, da je zmotil delo v razredu. VREME To soboto se vreme ne bo spremenilo, v nedeljo Pričakujemo postopne pooblačitve. 16. januar, četrtek, Marcel 17. januar, petek, Anton 18. januar, sobota, Suzana 19. januar, nedelja, Marta 20. januar, ponedeljek, Boštjan 21. januar, torek, Neža 22. januar, sreda, Vinko Vincenc (Vinko), če je sončni, sode z vinom, shrambe z žitom bogato on napolni. Požari na Goričkem vznemirjajo Je na delu piroman ? Fotografija: Turij Zauneker Iz parlamenta Pucko v vlogi trojanskega konja Anketa s »pravovernimi« poslanci Katera vest je bila še naprodaj? Po Drnovšku Drnovšek Intervju s človekom, ki vstopa v slovensko zgodovino kot 46. glas - Ciril Pucko -žrtev ali žrtvovalec ^se poti vodijo v izdelkov dobavitelja emona obala koper d.d °d 16. do 30. januarja Tekoče čistilo AIAX, ,0°0 ml, 326,90 SIT Tekoče čistilo ATAX limona, ,0°0 ml, 326,90 SIT Tekoče čistilo evcaliptus, 1000 ml, 326,00 SIT • ■ • S L_.DEFEND? ?°bna pasta Defend COLGATE, 5 ml, 227,90 SIT : Colgate & pasta Junior COLGATE, ZLml 221,00 SIT Zobna pasta Anti Tartar COLGATE. 75 ml, 227,90 SIT Zobna pasta Fluor + Cal. COLGATE, 75 ml, 227,90 SIT Razmere na političnem stadionu terjajo, da zgodbo, ki sem jo zapisal na tem mestu, n adaljujem. Zgodba o Pucku, ki naj bi šel na hrib in se vrnil z gore, je doživela svoj epilog na oblastni ravni in v dnevnopolitičnem dogajanju. Skratka, k politični oceni dejanja ne kaže veliko dodajati niti odvzemati. Morda kaže navreči špekulacijo, ki jo je lan-siral Studio City in pravi, da se je Peterle moral ukloniti nemškemu kanclerju Kohlu, ki se je bal, da s padcem Drnovška pade tudi pogodba z Siemensom za dobavo uparjalnikov jedrski elektrarni v Krškem. Toda pustimo zdaj to in se lotimo prestopa z druge - gospodarske plati. Pucko namreč pravi, da je postavil v ospredje svoj volilni program, ki je naravnan v razvoj regije. Ob tem se odpira zem, ki ga razvoj na mikro ravni tako rekoč ne zanima in ga obravnava izrazito skozi optiko kapitala. Ne glede na statistične manipulacije se je gospodarska struktura v razvojnem smislu sesula. Ce se sedaj povrnemo na konkretno raven regije, je potrebno priznati, da na makro ravni ni bila ustvarjena ravno ugodna klima, ki bi ustrezala temu prostoru. Zato ostaja odprto vprašanje, ali je ustoličenje dominantne liberalne ideologije sprejemljivo za razvoj regije. To, kar so nam trosili liberalci in tudi Puckovi krščanski demokrati s tretjo koalicijsko partnerico, je pustilo za sabo preveč travm, da bi se kazalo zaklinjati nanje. Dajanje priložnostnih miloščin ali odpustkov v obliki zviševanja tečaja ali odpis nekaterih davščin Ali smo bolj papeški od papeža? vprašanje, na katerih temeljih stoji ta program razvoja. Drži sicer, da Pucko ni definiral sredinske koalicije, ki naj bi bila primerna za zagotavljanje razvoja regije. Hočeš nočeš moramo priznati, da glede na strukturo pomurskega industrijskega potenciala in sorazmerno šibko finančno moč ter zaprtost znotraj ograjice svojega »piin-grada«, to ne bo ravno lahko. Ne kaže ponovno omenjati delovno inteznive naravnanosti naše industrije in tudi turizma, ki, roko na srce, kljub vsemu velik del svoje akumulacije ustvarja na račun naravnega bogastva - mineralne vode. Ce država še v tej panogi privije pipe ob sedanjih davkih, s koncesijskimi dajatvami ne bo ravno lahko. Zato je upravičeno vprašanje, ali je bilo smiselno in ali je smiselno staviti na čisti liberali- ali interventnega odkupa živine je premalo za solidne nastavke razvoja in preživetja v prihodnosti. Še toliko bolj se odpira to vprašanje v sedanjem času vstopanja v Evropo, ki je ob vsem dobrem še kako občutljivo za regijo na obeh bregovih Mure. Gledano skozi to optiko je seveda vprašanje, kateri so tisti makroekonski pogoji, ki jih morajo uveljaviti sedanji »pozicijski« izvoljenci ljudstva iz te regije, da bo razvoj regije viden. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali Pucko s svojo potezo ni postavil, gledano v luči politične moči in vpliva strank, regije še bolj na sever v »Sibirijo«. Ali je bilo potrebno v svojih načelih zagovarjanja liberalizma biti še bolj papeški od papeža, bo pokazal čas, ko bo hladen kalkulant predstavil svoj kabinet. J. VOTEK IZktualno okoli nas vestnik, 16. januar 1991 Gadafi ustavil ritje buldožerjev Je ustavitev gradnje Gadafijeve nove tovarne za izdelovanje bojnih plinov samo začasna? Zahodni ogleduhi so sporočili, da na podzemno gradbišče v Tarhuni, kjer naj bi nastala kemična tovarna, že nekaj mesecev ne vozijo gradbenega materiala. Tudi kopanje jaškov na objektu, ki ga Gadafi imenuje vodne zapore, se zdi, da se je ustavilo. Pred osmimi meseci je namreč obrambni minister ZDA Wil-liam Perry Libiji zagrozil z vojaškimi akcijami, če ne bodo prenehali s podzemnimi deli v puščavskem predelu, ki leži samo 65 kilometrov južno od Tripoli-ja. Šef Cie John Deutch je pred ameriškim kongresom Gradbišče na gori pri Tarhuni Gadafi in Mubarak izjavil, da v Tarhuni nastaja največje podzemno mesto, namenjeno izdelavi kemičnega orožja. O motivih ustavitve zato zaenkrat lahko samo še špekuliramo. Optimisti verjamejo, da je egiptovskemu predsedniku Husniju Mubaraku uspelo prepričati revolucionarja, naj grožnje ZDA vzame resno. Pesimisti pa pravijo, da dela niso ustavljena. Morda je Gadafi samo upočasnil gradnjo in transportira potrebni material v majhnih količinah in še to, ko se zmrači. PADANIJA: V severni Italiji je izšla prva številka strankarskega časnika Severne lige. Časopis se imenuje kako drugače kot virtualna država, torej Padanija. V prvo številko časnika je uvodnik napisal padanski šef Umberto Bossi, kije 15. septembra lani v Benetkah razglasil ustanovitev Pada-nije. Kot poročajo sosedi, so že prvi dan prodali 80.000 izvodov časnika. ŽENEVA: Sestali so se predstavniki 12 držav članic in opazovalk Iniciative za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI), in to s koordinatorjem tega projekta Erhardom Busekom. Ustanovni sestanek je bil decembra lani, po zamisli Washingtona pa naj bi bile v prihodnjo gospodarsko skupnost držav jugovzhodne Evrope vključene Albanija, BiH, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, ZRJ, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Slovenija in Turčija. Slovenija ima status opazovalke, januarskega srečanja pa se je v Ženevi udeležil namestnik stalnega predstavnika Slovenije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Andrej Logar. BEOGRAD: Čeprav je srbska vlada delno priznala študentske zahteve, ti upravičeno zahtevajo uresničitev vseh svojih zahtev. Zaenkrat so jim obljubili, da bodo pospešili zamenjavo rektorja in prorektorjev na univerzi. Študentje so se sestali s premierovi- Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960. 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. K ma namestnikoma Ratkom Markovičem in Nedeljkom Šipov-cem. BRUSELJ: ZDA so se v Bruslju udeležile sestanka Skupine za stike in se odločile, da zamrznejo trgovinske in uradne stike z ZRJ, s čimer naj bi pritisnili velikega vodjo v kot. Prav tako pa naj bi pripravljali program pomoči za neodvisnost srbskih medijev, sodišč in političnih strank. Do takrat pa pozivajo Srbijo, naj spoštuje ugotovitve OVSE. MOSKVA: Nekdanji sekretar Ruskega sveta za varnost Aleksander Lebed je pozval ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki uradno boleha za pljučnico in se zdravi v bolnišnici, naj se upokoji. Lebed je za moskovski radio Echos izjavil, da Jelcin zaradi zdravstvenega stanja ne more hkrati voditi države in živeti. »Moral se bi odločiti, v tem primeru bi moral izbrati življenje«. PEKING: Kitajska je Vatikan opozorila, da se bodo odnosi med državama še poslabšali, če bo papež Janez Pavel II. sprejel tajvanskega podpredsednika Liena Chana. Kitajsko zunanje ministrstvo je prav tako opozorilo, da se Predsedujoči OZN nastopil funkcijo Dobra izhodišča Kofija Annana Zgodba, ki se ponavlja. Ugotovitve, vizije, velike prisege, po katerih je OZN če ne že vlada sveta, pa vsaj svetovna organizacija, ki jo je potrebno jemati zares, ki jo je potrebno obvarovati pred prostodušnostjo in prezirom in ki jo je navsezadnje potrebno obvarovati pred finančnim propadom. Nujne reforme naj bi prišle v naslednji letih in naj bi OZN popeljale v naslednje stoletje, če ne že tisočletje - kot pravi Kofi Annan, novoizvoljeni generalni sekretar OZN, ki od prvega januarja tega leta opravlja »najbolj nemogoče delo na svetu«. Prišel je torej čas, ko se bo pokazalo, kaj OZN zmore, kaj mora in kaj dejansko lahko stori. Kolikokrat so se ta vprašanja že premlevala? Kaj novega lahko Kofi Annan še doda? Annan, Ganec po rodu, pozna OZN kot malokdo na svetu. Njegove kompetence, ugled, diplomatske misije - vse to se zdi nesporno. Če ne bi Američani z vetom na kandidaturo Butrosa Butrosa spodbudili Annanovo izvolitev, bi njegova izvolitev ne imela čudnega priokusa »ameriške milosti«. Pa vendar je novi generalni sekretar človek, ki je obljubil, da bo kljub ameriškemu diktatu in njegovemu pristanku na kandidaturo poskušal ohraniti neodvisnost OZN. Tako kot je obljubil že njegov predhodnik. Seveda ne smemo pozabiti, da ga je njegova neposlušnost stala prav tega pre- bodo odnosi med Vatikanom in Pekingom spremenili, če bo Vatikan prekinil »t. i. diplomatske odnose« s Tajvanom in priznal kitajsko izbiro škofov in kardinalov. BELGIJA: Belgijski parlament je sprejel tobačni zakon, ki prepoveduje vse oblike oglaševanja tobačnih izdelkov. Z novim zakonom, ki bo vstopil v veljavo 1. januarja 1999, bodo tobačnim podjetjem prepovedali tudi sponzorstvo kulturnih in športnih prireditev. Trgovinam s tobakom pa bodo dovolili izobešanje reklamnih plakatov za tobačne izdelke. JERUZALEM: Izraelska policija je že prvi dan ramadana poostrila nadzor nad okolico mošej in v arabskih četrtih, pregledujejo pa tudi vozila, katerih lastniki so Arabci. Varnostni ukrepi, ki so za obdobje ramadana sicer običajni, so tokrat zaradi četrtkovih eksplozij dveh bomb v Tel Avivu še ostrejši. SEUL: Avtomobilska družba Hyundai je vsem stavkajočim delavcem za nedoločen čas prepovedala vstop v tovarno. Družba se je tako odzvala na več kot dva tedna trajajočo stavko, s katero so delavci protestirali proti novi delovni zakonodaji. Neki delavec Hyundaia se je v znamenje protesta proti zakonodaji polil z bencinom in sežgal. Romuni v Murski Soboti Štirim Romunom je uspelo v bližini Dolge vasi ilegalno prestopiti ma-džarsko-slovensko mejo in prišli do celo v Mursko Soboto. Dalje pa ni šlo, kajti 12. januarja ob 1. uri ponoči so jih na soboški avtobusni postaji odkrili in odpeljali v izpostavo prehodnega doma za tujce v Prosenjakovce. Od tam jih bodo (ali pa so jih že) vrnili madžarskim oblastem. stižnega mesta. Pa vendar je Annan opozoril Američane, da se kar tako ne bo pustil. Napovedal je, da njegova služba ni zgolj namenjena izpolnjevanju administrativnih nalog, temveč da je dosti bolj politične, dimploma-tske in moralne narave in da bo vse te naloge opravljala, četudi bo katero od članic to privedlo do nasprotovanja. Res nas lahko zanima, kaj se bo dejansko dogajalo. Res je, da se lahko v združenih narodih spremeni karkoli. Toda za najmanjšo reformo je potrebna finančna podpora. In brez financ ne bo niti reform. In kaj v tem primeru pomeni nasprotovanje ene od članic, morda celo najmočnejše? Res so ZDA glasno podpirale Annanovo kandidaturo. In tako kot se jim je mudilo pri podpori, tako se jim mudi zdaj, ko hočejo čimprej spregovoriti o 1,3 miljar-de dolarjev, kolikor OZN dolguje ZDA. To pa je denar, ki za več kot polovico presega letni pro ZDA - Bosna Teheranska gotovina Spomladi 1996 je prejel bosanski predsednik Alija Izatbegovič za volilno kampanjo dve denarni malhi, težki 500.000 ameriških dolarjev. Darilo je prišlo iz Irana. Je darilo poskus Mullahovega režima, da bi povečal vpliv na bosanske muslimane? Tako naj bi bilo, zagotavlja ameriška Cia, s tem pa spravlja v neprijeten položaj predsednika Billa Clintona in njegovega dosedanjega svetovalca za varnost Anthonya Lakea, ki naj bi se mu v daljavi svetilo šefovstvo Cie. Čeprav so v Beli hiši za to vedeli že od konca volilne kampanje, je Clinton objavil, da se je iranski vpliv na Bosno občutno omejil, zato je novembra odobril vojaško pomoč v višini 100 milijonov dolarjev. Zdaj republikanski senatorji predsed- Praznovanje muslimanov po volitvah 1996. niku očitajo, da Teheranu dopušča, da si v Evropi gradi mostišče. Zasliševanje Lakea v ameriškem senatu bo opozicija gotovo izrabila za prekinitev Clintonove politike do Bosne. ~h Monoštra piše Presenečenja Madžarska je postala država presenečenj tako v vsakodnevnem kot političnem življenju. Z določenimi ljudmi se dogajajo stvari, ki jih pošteno presenetijo ali s katerimi oni presenetijo svoje okolje Prav gotovo je ostala brez sape (bi pomislili mi) mlada budimpeštanska dama, ko se je neki zimski večer peljala domov. Pri zelenem semaforju je stopil pred njen avto rahlo vinjen moški, in ko ga je s hupanjem opozorila, naj se odstrani, je iz žepa potegnil pištolo ter streljal v avto. Zadel je rokav damine bunde. Kaj bi naredil vsak normalen državljan? Skril bi se pod volan, kaj če bo blaznež ponovno streljal. Toda naša mlada dama - kot v filmih - je skočila iz avta, se pognala za storilcem in ga tudi ujela. Zgodba ima še dva zanimiva vidika. Storilec je oficir madžarske vojske. Dama, ki so jo vprašali, odkod pogum, pa je odgovorila, da je vseskozi mislila na to, da avto ni kasko zavarovan. Torej če ne bo imela dokaza, ji zavarovalnica ne plača razstreljenega vetrobranskega stekla. Tudi drugo novoletno presenečenje je povezano z oboroženimi silami, točneje s policijo. Oficir policije v enem od budimpeštanskih okrajev ni hotel verjeti lastnim očem, ko je 2. jan uarja odkril, da je s policijske postaje izginilo devet brzostrelk in ničkoliko nabojev. Preiskava je ugotovila, da bi bilo težko določiti natančnejši datum, kdaj so ukradli (odnesli) orožje. Od 26. decembra do 2. januarja je bilo nešteto priložnosti. Domnevajo pa, da morajo storilca ali sostorilca iskati v lastnih vrstah. V lastnih vrstah išče - z njegovo terminologijo - izdajalce tudi nov šef budimpeštanske policije, katerega so pred kratkim imenovali na to funkcijo. Predzgodovina sega v zadnji mesec prejšnjega leta, ko so tako rekoč obglavili madžarsko policijo. Notranji minister je namreč hkrati odpoklical šefa državne policije, njegovega namestnika, odgovornega za javni red in varnost, ter prvega človeka budimpeštanske policije. Svojo odločitev je utemeljil z neuspešnostjo policije v boju proti organiziranemu kriminalu. V zadnjem obdobju je bila na Madžarskem, predvsem v Budimpešti, vrsta kriminal- nih dogodkov, pri reševanju katerih je policija nemočna. Med temi so javnost najbolj vznemirjali serija detonacij (manjših bombnih napadov) v znanih budimpeštanskih lokalih (ali pred njimi) in atentati na poslovneže, med katerimi se jih je največ ukvarjalo tudi z umazanimi posli. Novi budimpeštanski policijski načelnik trdi, da je neuspešnost policije pripisati tudi temu, da je v njihovih vrstah precej skorumpiranih policistov. Kdo in koga je presenetil na politični sceni? Predsednik države Arpad Gbncz, ko je v 24 urah vrnil parlamentu kar dva zakona. S tem je najbolj presenetil vladno koalicijo, zlasti liberalce. To je novost predvsem zaradi tega, ker predsednik v času svojega predsednikovanja česa takega še ni storil. Nekaj zakonov je pred podpisom sicer poslal ustavnemu sodišču, toda da bi kak zakon vrnil skupščini v premislek, tega še ni bilo. Gre za zakon o nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ter za spremembo privatizacijskega zakona. Prvi zakon je skupščina sprejela z več kot 90-odstotno večino, med opozicijskimi strankami pa so bili proti le mladi demokrati, v vladni koaliciji pa le nekateri posamezniki iz vrst socialistov. Vladna koalicija pravi, da bo še enkrat težko doseči tako soglasje, torej se lahko zgodi, da ta skupščina sploh ne bo sprejela tega zakona, a tudi če ga bo, bo veljal le za člane naslednje skupščine. Volitve na Madžarskem bodo leta 1998. Spremembo privatizacijskega zakona je predsednik vrnil zaradi člena, ki predvideva, da bi samouprave in zadruge brezplačno dobile določen delež državnega premoženja. Po predsednikovem mnenju zakon krši načelo, da morajo imeti udeleženci gospodarskega življenja enake možnosti. Ugibanj, zakaj je predsednik to stori! - in zakaj ravno zdaj je ničkoliko. Nekateri vidijo povezavo s tem, da želi skupščina v novi ustavi, ki jo zdaj pripravljajo, precej omejiti predsedniško oblast in pristojnost, drugi pa trdijo, da je predsednik želel s tem dokazati, da ni lutka v rokah vladne koalicije, kot mu to nekateri vseskozi očitajo. MARIJANA SUKIČ račun OZN. Hkrati pa je iz Was hingtona prikapljalo, da bi bilo dolg mogoče odplačati tudi uJ večletne obroke. To pa pomeni da OZN ostajajo še naprej n1 kratkih vajetih, vsaj finančno. Aparat OZN naj bi se spremenil vendar samo tako, da je spR memba obvladljiva za ZDA. I Tako Kofi Annan ni podedo-val nič kaj bogate dediščine, h med 185 članicami bo moral sto' beti za kompromise in harmoniji tudi tam, kjer se zdi oboje nemogoče. »Združeni narodi so inštrument miru in pravičnosti. ZaW jih uporabite, spoštujte in branite,« razglaša Annan. In v teU znamenitem stavku leži bistvo problema, jedro, ki ga morajo dobro premisliti in pretehtati. Kajti svet je v bistvu videti drugačen, kar so številne članice od navdušenega pristopnega podpisa pred petimi desetletji večkrat pozabile. Morda je OZN res samo še relikvija povojne ere. P’, vendar v svojih okvirjih še vedno omogoča okvirna pogajanja svetovne skupnosti. Toda OZN lah' ko stori samo toliko, kot ji to dopuščajo njene članice. In tej izkušnji se ne bo mogel izogniti ni® dobro namerni in dobro mislecl Kofi Annan. Prir A. P vestnik, 16. januar 1997 Hktualno doma Anketa s »pravovernimi« poslanci Puckov sindrom, prestop pomladnika in podpora izvoljenemu mandatarju, je dejanje, ki sicer resda presega obmurske loge, je na neki način usodno za državo kot celoto, pa vendar je ucko predvsem prekmurski poslanec. Kaj bo pomenilo njegovo dejanje za Preostale prekmurske pa tudi prleške politike, med katerimi zdaj ni nobe-mga pomladnika več, kaj bo z njihovim ugledom in kako ocenjujejo uekovo dejanje, smo povprašali poslance Andreja Gerenčerja, Mario oszonec, Ferija Horvata, Gezo Džubana in Jožeta Špindlerja, zavedajoč s®, da so vsi dahnili svoj »da« Drnovšku. ANDREJ GERENČER (LDS) Zaupati prekmurskemu poslancu? »Ne vem, zakaj naj bi Puckovo dejanje zamajalo zaupanje v prekmurske poslance. Kot sem razumel iz njegove izjave, je želel, da bi se presekalo neko stanje, to je 45 : 45, in da bi se začeli normalno pogovarjati o neki normalni vladi, ki bi jo sestavljalo čim več strank. Ne vem, zakaj naj bi bili zdaj prekmurski poslanci posebej ožigosani, kot ne vem kai. Navse- zadnje je dan prej izbila gorenjska afera. Dobro bi bilo, da policija Pride tej aferi do dna, da se ne bo Po nepotrebnem razlagalo in obtoževalo. En glas še ne pomeni stabilne vlade, pomeni pa korak k tadaljnjemu dogovarjanju. Do zdaJ ga ni bilo. Ta blokada ne koristi ne državnemu zboru ne Slo-veniji. V vladi bi morale biti vse ^°cne stranke, samo takrat bi blla vlada stabilna. Morali bi naj-Prej uskladiti programe in se na Pr°gramskih izhodiščih dogovarjati. Programi posameznih strank dajo uskladiti, vprašanje pa je, ce vsi tako razmišljamo, kot je za-P'sano v programih.« FERI HORVAT (ES ZLSD) Komentar Puckovega ^Ejanja »Čeprav je bil ta nenadni pre-p°P poslanskega kolega Cirila Ucka za večino presenečenje, ^oram priznati, da tudi zame, pa Je to nekaj povsem normalnega. V Parlamentarni demokraciji se to °gaja v tujini in to se je dogajalo bdi Pri nas. Bili so prestopi v rankah, ki to zdaj najbolj kritizi- Spomnimo se, da je gospod urnan, nekdanji poslanec iz SLS med SKD in bil v tej poslanski uPini do konca mandata. Znani ^ Prehodi iz SNS v SLS in SDS, p 0 da to ni nekaj povsem nenor-alnega. Povsem legitimno je, če e Poslanec po svoji vesti in po ^^Presoji tako odloči.« Vendar tik pred zdajci? »To je stvar politične, osebne, moralne presoje, vsakdo sam najbolje ve, kdaj je za to pravi trenutek.« Kaj pa imidž pomurskih poslancev? »Puckov korak nima z regionalno pripadnostjo poslancev nobenih neposrednih zvez. Kot vidimo iz reakcij domačinov v teh dneh, mu bodo morda nekateri njegovi volivci to zamerili, nekateri temu nasprotujejo, drugi s tem soglašamo in pozitivno ocenjujemo. Moja izkušnja iz dosedanjega dela s Cirilom Puckom, čeprav sva pripadala različnim poslanskim skupinam, je zelo dobra. Zelo dobro sva sodelovala, kot da sva iz ene stranke, predvsem pri vprašanjih, ki so se nanašala na našo regijo. Veliko sva sodelovala pri usklajevanju proračuna v preteklih štirih letih, bila sva v ožji delovni skupini koalicijskih strank in sva s tem tudi lahko precej vplivala na to, da seje Pomurje odrezalo tako, kot seje, oziroma da se ni še slabše. Objektivno rečeno, Ciril Pucko je precej prispeval k uveljavljanju prekmurskih interesov v parlamentu. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje prispeval k domačemu okraju in celotni regiji-« MARIA POSZONEC (narodnosti) Pobeg, v katerem se sklicuje na manjšino »To je njegova legitimna stvar. Tako v našem kot v evropskem parlamentu se to vedno dogaja. V prejšnjem mandatu je prestopil ustanovitelj ene stranke v drugo stranko in se ni nič zgodilo. Obsojam osebne napade nanj. Zelo ostro obsojam linčanje in napade na njegovo družino. Občudujem njegovo družino, ki mu tako trdno stoji ob strani. To je bila njegova legitimna volja. Verjetno je dogodek politično utemeljen. Čas za takšno odločitev pa si vsak izbere po svoji vesti, svoji volji. Menim pa, da je bilo to težje narediti, kot če bi samo tajno glasoval za Drnovška. Kar pa se tiče narodnosti, veste, da smo bili pred kratkim pred ustavnim sodiščem. To, da so nas spravili pred ustavno sodišče, je zelo grdo. Ponižujoče je bilo štiri ure sedeti na zatožni klopi. Menim, da bi morale demokratične stranke dati neko izjavo, v kateri bi stale narodnosti ob strani. Verjetno je Pucko mislil, da njegova stranka tega ni naredila. Navsezadnje prihaja to, da smo morali na ustavno sodišče, iz vrst ene od pomladnih strank.« Se bo ugled prekmurskih poslancev zaradi tega kaj zmanjšal? »Ugled prekmurskih poslancev je na zelo nizki stopnji, tudi zaradi novinarjev in medijev na sploh. Karkoli smo naredili, so nas napadli. Če nismo nič naredili, potem so nas napadli zaradi tega. Če smo bili za avtocesto, potem smo bili krivi, če nismo bili za, so nas tudi obtoževali. Pri tako hudih rečeh, kot je Pomurka, ki ji dejansko nihče ne bi mogel pomagati, sem bila po nekem mnenju kar sama kriva. V nas so samo iskali krivce. Mislim, da bodo delovni uspehi naš ugled utrdili ali pa ne. Puckovega dejanja pa sploh ne povezujem z ugledom prekmurskih poslancev. GEZA DŽUBAN (LDS) Oh, ta prestop Geza Džuban (LDS): Celotna slovenska javnost je bila pod pre-sijo, ki se je zgodila v državnem zboru oziroma po izidu volitev in grupiranju pomladnih strank, ki je blokirala nadaljevanje delovanja DZ. Delovanje v DZ je bilo onemogočeno in glasovanja o mandatarju brezizhodna. Razmerje 45 : 45 ni dajalo nobenega rezultata in nobene prihodnosti in glede na vedno hujše zmerjanje, da ne rečemo groženj pomladanskih strank, je kazalo, da se počasi približujemo novim volitvam. Če sledimo mnenju slovenske javnosti in tudi opozorilom volivcev z različnih koncev, ki si nikakor ne želijo novih volitev, je bilo potrebno iskati rešitve in razmišljati v to smer, kako se spraviti iz pat pozicije in nadaljevati s svojim delom in svojim poslanstvom, za katerega smo bili izvoljeni. Poslanci nekaterih strank so bili pod močnim pritiskom, ki naj bi jim onemogočal odločanje po svoji vesti, kar jim omogoča 82. člen ustave. Gospod Pucko se je odločil za produktivni prispevek v teh razmerah. Poteza je bila zelo pogumna. Verjetno se je zavedal, da se izpostavlja močni kritiki svojih volivcev ali pa še marsikoga, vendar je verjetno naredil državotvorno dejanje, daje presekal to pat pozicijo in po volji večine državljanov prispeval k nadaljevanju državnega zbora in minimalni možnosti za izvolitev mandatarja.« Kaj pa trenutek in ugled? »Če bi hoteli ugotoviti, kako se s tem poveča oziroma zmanjša ugled prekmurskih poslancev, potem bi morali izvesti anketo glede mnenja o prekmurskih poslancih. Osebno menim, da ni tako. Včeraj sem imel priložnost prelistati kup različnih telegramov. Kup telegramov, kjer so bili ljudje ali volivci nezadovoljni z njegovim dejanjem je bil mnogo manjši, kot kup, ko so mu čestitali k njegovemu dejanju. Imenovali so ga državotvoren, pogumen in njegovo dejanje označili kot pogumno. Čas izbire prepuščam njemu. Mislim, da se je odločil s premislekom in daje naredil prav. Vse druge variante, v katerih bi se izpostavil drugače, so tudi mogoče, toda menim, da seje kolega Ciril prav odločil. Odzivi so takšni in drugačni. Klice se da tudi organizirati. Dogajajo se neobičajne stvari. Npr. t. i. civilna iniciativa, gre za anonimke, ki so se pošiljale v DZ, nato zelo znani konstrukti v Hobotnici, ki je šla v računalniško mrežo, kjer se poskuša diskvalificirati določen krog političnih osebnosti. Nato sum za konstrukt glede podkupovanja. V tem trenutku se ne spuščam v razplet teh dogodkov. V podtalnih dejavnostih se pri nas dogaja nekaj neobičajnega. Je Lojze vedel za 46. glas in je bila dan prej »gorenjska afera« lansira-la namerno? »Dopuščam možnost, da bi to lahko bila oblika zastraševanja nekega poslanca, vendar pa sem prepričan, da v to afero naša stranka ni vpletena in da podkupovanja ni bilo in si tudi ne dovolim komentirati, kaj vse bi lahko bilo v ozadju.« JOŽE ŠPINDLER (LDS) Podpora in komentar? »Zdi se mi, da je bil gospod Pucko že nekaj časa, skupaj še z nekaterimi člani iz SKD, na opozicijski strani njihove stranke. Zdaj je izkoristil priliko, daje zamenjal poslanski klub. Po mojem mnenju je hotel pretrgati mit o mrtvi dirki, torej 45 : 45 glasov, kar je mogoče pravilno. To je odločitev vsakega poslanca, vsak od nas ima pravico, tudi ustavno, da odloča o svoji pripadnosti in o svojem mišljenju. Mislim, da mu te pravice ne sme nihče kratiti. Po mojem mnenju je to pravilna odločitev, vprašanje pa je, ali bodo njegovi volivci to sprejeli z odobravanjem. Nekaj jih bo zagotovo.« C as?! »Glede časa imate mogoče prav. Kolikor sem se z njim pogovarjal in slišal, seje tudi on s svojo bazo pogovarjal in večina ljudi mu je svetovala, da naj nekaj stori. Mislim, da se je odločil po svoji vesti. Njegov izstop iz PK SKD in prehod v PK LDS ne pomeni, daje svet obrnjen narobe. Ljudje mu pravijo, daje izdajalec, celo judežev izdajalec. Osebno temu nasprotujem, saj mislim, da je v krščanski demokraciji kar nekaj takih kandidatov, ki so prišli z judeževo pretvezo v parlament, ne pa z voljo volivcev.« Pa renome? »S strani prekmurskih poslancev ni bilo nobenega nagovarjanja ali vplivanja na Puckovo odločitev, to pomeni, da njegovo dejanje ne bi smelo vplivati na renome pomurskih poslancev. Mislim, da se je s tem moč tega konca okrepila, morda bomo lahko izklesali več skupnih stvari in se potegovali predvsem za naš konec, ki ga zastopamo, in mislim, da se vsak poslanec trudi, da bi naredil čim več za svojo pokrajino. V tej agoniji, kot je v parlamentu, je težko napovedati, da boš lahko sam kaj storil, zato si boš moral iskati podporo drugih poslancev, in mislim, da najprej navadno iščeš podporo najbližjih poslancev. Menf so najbližji kolegi iz Prekmurja, potem pa ormoški, radgonski itd., torej kolegi iz severo-vhodne Slovenije. Mislim, da bo ta štajerski del poslancev moral zelo dobro sodelovati ne glede na strankarsko pripadnost, da bomo lahko kaj pridobili za SV-konec Slovenije, in mislim, da nam bo to v tem parlamentu uspelo, seveda pa boj ne bo lahek.« So črni vedeli? »Morda so bili SKD s Puckovo namero seznanjeni, vsaj situacija v stranki je na to nakazovala, vendar pa so verjeli, da se Pucko kot trden član SKD ne bo tako hitro odločil. Vendar pa mislim, da je enkrat lonec poln in vsega čez mero in normalno je, da je gospoda Pucka prav gotovo to pripeljalo, daje naredil ta korak. Mislim, da ta korak niti za krščansko demokracijo ne pomeni nič slabega, ampak je pokazal, kako bi se stranke po volitvah morale med sabo pogovarjati in dogovarjati, preudarno, skupno, da bi lahko ustanovili pošteno vladno koalicijo, ki bi lahko nemoteno in pošteno delala za vse slovenske voli- vce in slovenski narod.« Pa Prleki? »Drnovšek je povedal, da ni edini mandatarski kandidat, sam ne vem, kdo drug bi lahko bil primeren. Mislim, da večina volivcev s prleškega konca podpira Drnovškovo vlado, saj so dali glas meni in Drnovšku. Kolikor sem se pogovarjal s člani kmečke stranke, nekateri ne odobravajo Drnovškove kandidature, drugi iz te kmečke stranke pa pričakujejo za mandatarja ravno Drnovška. Vendar bo moral določene stvari tudi on spremeniti in zato smo mi strankarski poslanci, da bomo v LDS določene stvari postavili drugače, kot sijih on zamišlja. Nanj bomo poskušali vplivati, da bo upošteval naš glas in s tem glas naših volivcev.« A. POTOČNIK, fotografije: N. JUHNOV Pucko v vlogi trojanskega konja V očeh običajnega smrtnika, za takega politik sam sebe seveda nima, je pogled na Puckovo dejanje, če ga vzamemo iz konteksta politike, izdajstvo ali vsaj odpoved. Prestopil ni kdorkoli, temveč - vsaj do volitev oziroma SKD-jevskega predvolilnega kongresa v Škofji Loki - človek, ki je veljal za enega trdnejših, ortodoksnejših strankinih članov. In zaradi tega se zdi njegov odhod, njegov prestop, toliko bolj sumljiv in nerazumljiv. Na to se seveda navezuje vprašanje, zakaj ta trenutek. Zakaj ni, če se že sklicuje na svojo vest, izbral npr. na videz varnejše poti in glasoval po svoji vesti, saj so volitve oziroma naj bi vsaj bile, tajne, tako da bi lahko vestno oddal svoj glas Drnovšku. To bi morda storilo tudi nekaj drugih poslancev, kot smo lahko slišali po parlamentarnih hodnikih, če pritiski po Puckovem prestopu ne bi bili tako močni. Seveda je zdaj lahko reči, da je Pucko ravnal herojsko, predvsem pa pogumno. Da je s svojim dejanjem pokazal pomladnikom, kako se gradijo mostovi, kako se, vsaj na videz, dela pošteno. Toda odseliti se, sicer kot neodvisni poslanec, v poslanski klub liberalnih demokratov? Dejanje, zaradi katerega so sijale liberalne glave, če se izognem favnovskim primerjavam. Dejanje, kije novemu in hkrati staremu oblastniku dalo polet, dodatno moč, v stilu, jaz sem tisti, ki zmore obvladovati položaj. Ne razumite napak, reči Drnovšku ne, še ne pomeni reči Podobniku da ali pristati na ponovne volitve. To so opcije, ki so bile odprte. Resda se mudi in proračun še ni bil sprejet itd., toda kot smo lahko slišali od samega predsednika države, podobna »agonija« pred sestavo vlade traja tudi drugod dva, tri mesece. Nam pa se tako mudi. Kam? V Evropo? Povsem legitimno je vprašanje, zakaj Pucko, če gaje že tako motila politika SKD, ni izstopil pred volitvami in samo kandidiral na poslanski listi, npr. LDS, očitno zanj programsko sprejemljivejši stranki. Ali pa, zakaj ni odšel iz parlamenta in prepustil SKD, naj spustijo v parlament »po listi uspešnih« naslednjega kandidata. Seveda ne smemo pozabiti, da pri izbiri poslancev SKD vse ni bilo najbolj čisto. Primerjave, ki jih je bilo v teh dneh slišati predvsem od LDS-ovskih podpornikov in ki govorijo o prestopih drugih poslancev v prejšnjih mandatih, npr. Ohmana, kije ustanovil kmečko stranko in nato odšel k SKD. nato pobegi iz SNS v SDS in SLS, se zdijo primerljivi kot pobegi, vendar je bila usodnost teh prestopov neprimerljivo manjša. Zato: comparaison n est pas raison. Razumljivo je tudi, da ljudje na Puckovo dejanje reagirajo predvsem emocionalno. Predvsem tisti, ki so ga volili kot poslanca slovenskih krščanskih demokratov, ki so zanj tako ali drugače navijali, pa naj je bilo to s prižnic ali za gostinskimi točilnimi mizami. In med njimi so tisti, ki so preboleli povolitveno pomladniško koalicijo, seveda prizadeti do te mere, da v rokavu nimajo nič drugega kot žaljivke, kot je bila na primer ta, ki jo je izrekla ena od poslušalk Murskega vala »Od pijanca do poslanca«. Enako nizek ali nizkoten nivo, kot ste ga morda slišali od kakšnega LDS-ovca, ko je rekel: »Pa naj zdaj krščanafji pokažejo, koliko so sposobni odpustiti.« Žal so tudi SKD-jevci, ne glede na besedo v svojem imenu, samo politiki. In samo krščanstvo, če speciftram, evangeliji, niso politični traktat, temveč religiozno besedilo, ki bi ga dejansko morale spoštovati stranke, ki se ponašajo z njim. Toda kaj, ko je oblast oblast in moč oblastnika tisto, ki ukinja vsa načela. Vem, da se podobnih poimenovanj poslužujejo tudi druge, tuje stranke. Zato se zdi, daje preskakovanje z različnih nivojev mišljenja tisto, ki je ustvarilo parlamentarno »agonijo«. Jasno je, da si je Pucko zapečatil svojo politično kariero. Jano je tudi, da je vprašljiva sama stranka, za katero so si mnogi prizadevali, da bi jo prenovili, da bi se kaj spremenilo vsaj po volitvah, toda kaj, ko pa je vodstvo vodstvo in šef šef tudi v črni stranki. Zato se zdi, daje Pucko žrtvena figura, trojanski konj slovenskih liberalnih demokratov. Morda pa še koga? So za njegovo namero vedeli tudi krščanski demokrati? Ne glede na izjave predsednika stranke in drugih mož seje o Puckovem prestopu govorilo po Soboti že vsaj dan prej. Od kod torej ta nevednost? Ali pa je kdo precenil svojo moč, npr. Peterle sam? Še toliko verjetnejša se zdi možnost, da so v Puckovi prejšnji stranki vedeli za njegov namen, saj je samo dan prej izbruhnila t. i. gorenjska afera, ki je skisala tudi marsikateri liberalni obraz v parlamentu, ko je npr. Rupar pomolil Drnovšku pod nos kaseto (zanjo se je pokazalo, daje prazna, ob tem pa sije privoščil še malo političnega pavlihovstva, saj je v obrazložitev povedal, daje napovedal, da bo dal Drnovšku kaseto, na kateri je viden slovenski liberalizem), na kateri ga za 150.000 oziroma 300.000 nemških mark snubita Šimenc in Narat, poslanca LDS. Dan po Puckovem odstopu je seveda sledila afera z DeSUSom. ko naj bi Ivan Jordan (SDS) na sedežu stranke DeSUS-a vabil upokojence, naj se raje pridružijo pomladnikom. Ne glede na vse te afere lahko samo upamo, da bo ustanovljena parlamentarna komisija, ki bo pokazala rezultate prej, kot bodo ponovne volitve. In če smo pri korupcijah, zakaj ne bi bili politiki podkupljivi? Kot da politik ni predvsem človek. Prepuščam vam v presojo, ali je bilo Puckovo dejanje pogumno, državotvorno, pogubno ali pa predvsem neumno. A. POTOČNIK J^olitika vestnik, 1 6. januar 19! Na tiskovni konferenci je dr. Janez Drnovšek pojasnil, da je tako vlado predlagal že večkrat - Dogovarjal se bo z vsemi strankami - Če ne bo usklajenega dogovara o programskih in kadrovskih zadevah, bo sestavil »ožjo« vlado. Mandatar dr. Janez Drnovšek Sprejel pobudo o vladi narodne enotnosti Vlada zavrnila povišanje rafinerijskih cen Iz Nafte so sporočili, da so uradno prejeli odgovor vlade, da 9. januarja ni soglašala z njihovim predlogom za povišanje rafinerijskih cen naftnih derivatov. Po predlogu naj bi se motorni bencini podražili za 10 odstotkov, za 22 odstotkov pa cene srednjih destilatov in mazutov. Nepriznane višje cene za Nafto pomenijo še naprej poslovanje z izgubo, čeprav naj bi zaradi večjih potreb po naftnih derivatih na slovenskem trgu rafinerija v prvem četrletju delala s polno zmogljivostjo. Cena surove nafte na svetovnem trgu je še vedno visoka, saj stane sodček surove nafte tipa brent nekaj več kot 24 dolarjev. MF Boračevsko žago kupila Zavarovalnica Maribor Ampak ne zase Po sedmih poskusih, treh zbiranjih ponub in štirih dražbah so 13. januarja na murskosoboškem sodišču na četrti dražbi prodali premoženje stečajnega dolžnika žagarske industrije Gales Boračeva. Pojavili so se štirje zainteresirani kupci: Zavarovalnica Maribor, Občina Radenci, podjetje SIM Radenci ter Lesno-gozdarska zadruga Gornja Radgona. Dražba je potekala brez zapletov in vsi udeleženi so tudi podpisali zapisnik, tako da ni pričakovati, da bi se kateri od sodelujočih na dražbi pritožil. Izklicna cena prodajanega premoženja je bila, po predlogu stečajnega upravitelja Franca Gy6r-fija, 49 milijonov tolarjev, ki pa se je med dražbo povzpela na 67,5 milijona tolarjev. Za to ceno bo torej lastnik boračevske žage Zavarovalnica Maribor, saj je pri 50 milijonih od dražbe najprej odstopila Lesno-gozdarska zadruga, pri 61 Občina Radenci, z dražbo pa sta nadaljevala podjetje SIM in Zavarovalnica Maribor. Zanimivo je, da je stečajni upravitelj že postavil prodajno ceno 60 milijonov, toda kupcev ni bilo. »S prodajo sem zelo zadovoljen,« je izjavil stečajni upravitelj Franc Gydrfi, saj je na dražbi dosežena skoraj 39-odstotna vrednost premoženja stečajnega dolžnika po cenitvi ali 75-odstotna glede na knjigovodsko vrednost. V petnajstih dneh od dneva dražbe bodo z novim lastnikom podpisali pogodbo o nakupu, s kupnino, ki jo bo slednji vplačal v dveh mesecih od podpisa, pa bodo plačali dolgove upnikom, v celoti priznane terjatve delavcev ter stečajne stroške, drugi upniki pa lahko pričakujejo plačilo svojih terjatev v 15- do 20-odstotnem deležu. Priznane terjatve z obrestmi vred znašajo od 130 do 140 milijonov tolarjev. Zanimivo je tudi, da je v imenu Zavarovalnice Maribor nastopal g. Karel Jaušovec iz Maribora, ki ni zaposlen v zavarovalnici, ampak zasebno že opravlja žagarsko dejavnost. Zato je mogoče napovedati, da bodo žago kaj kmalu pognali. Če bo predložena bančna garancija za plačilo kupnine, se bodo priprave na začetek proizvodnje lahko začele še pred plačilom kupnine. V boračevski žagi bodo morda že žagali letošnjo zimsko sečnjo. Določena popravila stojne opreme in objekta bodo potrebna, je povedal stečajni upravitelj, toda ne tolikšna, da s proizvodnjo ne mogli začeti še to pomlad. MH Mandatar za novo vlado Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci pojasnil, da je sprejel predlog predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika in njenega izvršnega odbora za pogovore o sestavi t. i. vlade narodne enotnosti, v kateri bi sodelovale vse ali večina parlamentarnih strank. »Takšno stališče pozdravljam. O širši vladi sem večkrat govoril že pred mojo izvolitvijo za mandatarja, prav tako pa sem pričakoval, da bo moja izvolitev za to mesto omogočila preboj blokade, ki je nastala zaradi izida volitev,« je dejal dr. Janez Drnovšek. Nato je izrazil zamisel, da se bo pogovarjal s predstavniki oz. predsedniki vseh strank; Naučiti se govorjenja Slovenci smo slabi govorniki. Odkrito rečeno: niti pogovarjati se ne znamo, kaj šele, da bi znali povedati ali poslušati različna mnenja na (dostojen) primeren način, brez prepiranja in zamer. Tudi pravilno govoriti je umetnost, še večja pa pravilno nastopati kot govorec pred javnostjo. Vse kar velja za Slovence na splošno, velja za Prekmurce in Prleke dvojno - ne le da ne obvladamo umetnosti govorjenja, ampak nas je večkrat zaradi drugačnega dialekta sram pred drugimi. Pa ni pomemben dialekt, melodija govora. Pomemben je tisti, ki govori, da to, kar pove, pove tako, da doseže učinek. Konec meseca bo tudi v Murski Soboti tridnevni seminar RETORIKE, in sicer od 31. januarja do 2. februarja, na katerem bodo kot predavatelji sodelovali Nataša Zupančič (dramska igralka in pevka), Zdravko Zupančič (režiser), mag. Barbara Suša (strokovnjakinja za poslovno retoriko), Milada Kalezič (igralka), Nadja Flajs (predavateljica poslovnega in protokolarnega bontona), Ana Jarc (logopedinja), Milivoj Papič Katera vest je bila še naprodaj? Po Drnovšku Drnovšek V parlamentu se napetost s Puckovo oziroma LDS-ovsko konferenco ob 10.15 niti s Peterletovo oziroma SKD-jevsko ob 12.00 ni nehala stopnjevati. Vsaj na videz seje zdelo, da ni še nič odločeno. Proceduralne razprave so bile namenjene predvsem prepričevanju prepričanih in ljubim gledalcem, ki so lahko videli, kako se pomladniki vendarle borijo, takrat že za 45. glas. Ko se je iz vladnih prostorov tu in tam pokazal Pucko, so novinarji oživeli, čeprav so redarji budno pazili, da ni kdo »odletel« za njim v vladne prostore. Toda, še vedno je obstajala možnost, da »si bo še kdo premislil«, to je, da bo Drnovšek dobil morda 47. ali 48. glas. Na sumu so bili seveda krščanski poslanci, po parlamentarnih hodnikih sta se omenjali predvsem priimka Henigman in Rejc. Prav tako seje šušljalo o tiskovni konferenci, ki naj bi jo organizirali SKD, da bi zanikali kakršno koli podporo Drnovšku iz njihovih vrst (po Puckovem odstopu, seveda). Šušljalo se je, da tudi SLS-ovski kandidati niso vsi najbolj pridni. Sumljiv naj bi bil eden od vzhodnoštajerskih poslancev, ki še ni bil v prejšnjem parlamentu, prisegal je na tajnost volitev in odrekel kontrolo svojega glasu. Tako naj bi poslanci SLS in SKD pridno kazali svoje glasovnice, pa še o različnih barvah svinčnikov se je govorilo itd. itd. Kakorkoli že, ko je ob 18.53 Janez Podobnik razglasil izid volitev, je bilo jasno, da nihče ni preskočil, da je največjo vlogo pri izvolitvi odigral Ciril Pucko in ne Janez Drnovšek. Kaj so povedali po izvolitvi Drnovšek, Podobnik, Janša, Hvalica, Pahor in Partljič? V Murski Soboti so dodatne informacije na voljo pri Sonji Mikuž, tel.: 32 743, int.106. in Janko Badovinac (profesionalni snemalec). Na seminarju bo tudi veliko praktičnega dela, tudi nastopanja pred kamero. Sodelavci uspešne Šole za retoriko so zapisali, da je prav strah pred izpostavljanjem tisti, ki pripelje na seminarje največ udeležencev. Kako prebiti zid med govorcem ali govorko, ki razgaljena in kot pod povečevalnim steklom stojita pred v varne naslonjače zleknjenim poslušalstvom. Kako zdržati soočenje s številnimi ostrimi pogledi, ki srkajo govorčevo podobo, kako ohraniti ves čas pozornost, ki neizkušenega govorca zlomi, izkušeni pa si ves čas prizadeva zanjo. Kako premagati tremo, zadrego ... kako zasnovati govorni nastop, kako podeliti besedam težo, se znebiti mašil in podobno. Vsak lahko postane dober govorec, trdijo organizatorji zanimivega seminarja, samo če se potrudimo in se zavedamo, daje naš nastop pred drugimi pomemebn, kajti kakor znamo govoriti, tako potem govorijo o nas. Janez Drnovšek (LDS): »Želim si, da bi našli tudi nekatera skupna izhodišča, da nismo samo ustvarjali nekih novih razlik ali poglabljali starih, ampak da lahko vsi skupaj napravimo nov razmislek in poskušamo najti neko skupno, zanesljivo pot naprej v interesu Slovenije, v interesu vseh državljanov. Zato os taja odprta moja ponudba, da se ponovno dogovorimo in poskušamo najti takšne rešitve in dogovore. Še enkrat hvala za zaupanje in upam, da bomo vsi skupaj uspešni v naslednjem obdobju.« Marjan Podobnik (SLS): Kar se tiče SLS. ta izvolitev ničesar ne spreminja, dokler se ne bodo razčistile stvari glede poskusa podkupovanja. Do takrat ne pričakujem nobenih nadaljnjih pogovorov. Mislim pa, daje tudi v interesu Drnovška in liberalne demokracije, predvsem pa Slovenije, da se stvari s podkupovanjem razčistijo, kajti predsednik vlade in vlada, ki bi bil postavljen s pomočjo nezakonitih sredstev, bi imel malo kredibilnosti. Slovenija pa potrebuje trdno vlado. Sprememb s samo izvolitvijo v SLS v tem trenutku ni, sklical bom ustrezne organe, vendar, kot sem rekel, je prva stvar razčistiti s poskusi podkupovanja. V teh dneh se to ni razčistilo, nasprotno, potrdilo se je, da se je na nekaterih stra v torek dopoldan seje prvič že tudi z Marjanom Podobnikom, naslednji dan pa predvidoma tudi z predsednikom SDS Janežem Janšo in predsednikom SKD Lojzetom Peterletom. Predvideni so tudi pogovori s predsedniki strank, ki so ga podprle pri izvolitvi. Mandatar dr. Janez Drnovšek je zanikal, da Združeno listo sodelovanje v tako široki vladi ne zanima, ker naj bi zato dobila premalo mest v vladi, ampak je dejal, da je ta stranka še vedno pripravljena sodelovati v širši vladni koaliciji. Vendar pa bo vse jasno do konca tega ali v začetku prihodnjega leta, saj mora mandatar predlog za vlado sestaviti do konca prihodnjega tedna. Dogovarjal se bo še prav tako z De- neh poskušalo podkupovati, in upam, da je bil 46. poslanec nv.? ndarle pridobljen na osnovi političnega prepričevanja. Alojz Peterle (SKD): Izid glasovanja je bilo pričakovati po prestopu gospoda Pucka. Lahko bi rekli, da je večina v DZ glasovala »nazaj«, kajti jaz si ne predstavljam, da bi lahko liberalci, nekdanji komunisti, nacionalisti in upokojenci oziroma upokojenska stranka pripravili tak vladni program, ki bi Slovenijo na pravih podlagah popeljal proti tretjemu tisočletju. Sam ne bi nikoli želel biti izvoljen na tak način, kot je bil izvoljen sedanji mandatar, kajti mi slim, da je bila pot vprašljiva. Mi držimo besedo in smo zavezani sporazumu, ki smo ga sklenili s SLS in SDS, ter ne vidimo nobene podlage za to, da bi svojo odločitev susom in Slovensko nacionalno stranko. Na pogovorih s predsedniki strank naj bi dr. Janez Drnovšek ugotovil, ali je sploh mogoče oblikovati tako vlado, ki bi morala biti enotna v programskih in kadrovskih zadevah. Najbistvenejši poudarki pri enotnosti naj bi bili vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, pristop k Natu, reševanje problemov s sosednjo Hrvaško ter sklop gospodarskih in socialnih zadev, prav tako pa bi se morali dogovoriti za politične primere, ki zahtevajo pri glasovanju v skupščini dvotretjinsko večino. Tu gre predvsem za spremembo volilnega zakona, ustave in poslovnika dela državnega zbora. »Volilni zakon moramo spremeniti v začetku mandata, saj iz prakse opažamo, da kasneje to ni več mogoče, sedanji volilni sistem pa omogoča nelo- spreminjali. Te tri stranke držijo dalje skupaj in se ne bodo vključevale v tako koalicijo.« Janez Janša (SDS): Če že govorite o izidu, potem je potrebno dodati. da je bil ta postavljen včeraj z dejanjem politične korupcije, ko je šlo za povolilni prestop poslanca, in temu zidu je bilo že prej dodanih nekaj opek, ki jih je kandidat za mandatarja, zdaj že izvoljeni mandatar, zidal s temi sporazumi z vsemi strankami, ki niso iz vrst strank slovenske pomladi, nekdanjim poslancem slovenske pomladi. S tem si je praktično zaprl pot za nadaljna dogovarjanja, ker so stranke slovenske pomladi že prej podpisale sporazum, imajo pač 44 poslancev, Drnovšek pa je podpisal sporazum s preostalimi 46 in sporazum med dvema sporazumoma, po katerem bi nastala koalicija z 90 poslanci, najbrž ni mogoč. Teh' razmer nismo ustvarili mi, ampak kandidat, kije bil danes izvoljen.« Borut Pahor (ZLSD): Mislim, da se s 46 glasovi ne da vladati, in če hoče premier Drnovšek stabilno vlado, si mora zagotoviti trdno koalicijo. Njegova naloga te dni je, da si to trdno koalicijo omogoči, da jo uravnoteži, da pokliče k sodelovanju tudi pomladanske stranke. (Na vprašanje, kaj meni o tem, da so nekateri v njem videli 46. glas pomladnikov, je odgovoril: »Preveč so videli.«) Ivo Hvalica (SDS): Za soboški Vestnik bom pa rekel nekaj specifičnega. Žal seje zgodilo to, daje gične rezultate,« je povedali Janez Drnovšek. »Spremeni pravilnika o delovanju držav® zbora pa naj bi omogočila bol? delovanje tega zbora in hitrej« sprejemanje zakonov, tako da’: ne bi izgubljalo toliko časa in' se poslanci lahko bolj posvet svoji bazi.« Če pa dogovora Uk strankami ne bo in se bo ideja vladi narodne enotnosti izjalo’ la, bo dr. Janez Drnovšek sestat vlado na osnovi dogovora strankami, ki so ga podprle! izvolitvi. Dr. Janez Drnovšek je mk nja, da v našem primeru ne? za vlado narodne rešitve, ker Sl venije ni potrebno reševati pr® ničemer. Prestop Cirila Pu£l' med neodvisne in njegov glas« Janeza Drnovška je po beseda mandatarja vplival na potek' godkov pri sestavi vlade tolik* da se sedaj pogovarjajo že o H* kretni vladi, sicer pa bi bili pl® drugim ali tretjim krogom glaS‘ vanja v državnem zboru. Dr. Janez Drnovšek je pod? pobudo ameriškega predseduj Billa Clintona o oblikovanju imenovane jugovzhodne inicia* ve, toda Slovenija naj bi v”3 sodelovala le kot opazovalka, 8 naše države ne zanima nobef inštitucionalno sodelovanj® balkanskimi državami. Marjan HoP* prav območje, ki ga pokriva vaš f sopis, odločilo, usodno odlod usmeritev Slovenije. Jaz ne mo(el sedaj govoriti o usodni odloči' Slovenije kot take, o politični L meritvi Slovenije pa lahko re^ da zelo obžalujem, da se je to 1i dilo, zelo obžalujem, da je to n» dil g. Ciril Pucko, in jaz ne mol®, mimo tega, da ne pomislim, d3 . se tu zgodile nečedne stvari,3' vem, s čim je liberalna demokrat prepričala gospoda Pucka, ki j6 ’ moj poslanski kolega v prejšnl^ mandatu, član preiskovalne kol" sije Hita, skratka, ne razum61; Nekaj globokega se je moralo sp’, meniti v,tem človeku, mogo6®, njegovi družini, mogoče v njeg0, okolici, ne vem, kako bo gosp” Pucko mirno spal, zaenkrat je uS dno spremenil politično usmeri’ Slovenije. Glede poskusa podkupoval, enega od DeSusovih članov s str8’ SDS sploh ni nobene osnoV6«^ tem si je po mojem DeSus h®1 narediti malo reklame. Jaz niti poznam tistega funkcionarja« P. sem podpredsednik stranke, ki8 ' bi to naredil, to pomeni, da so uf rabili neko ime, ki ni kompet®'? no, ne samo na tem področju,11 | pak tudi na drugih področjih«^ tem sem izvedel šele danes, I’’1 verjamete ali ne. S 46. glasovi se da vladati, s8^ predstavnika narodnosti ne morL biti v koaliciji. Mandatarje . izvoljen s 46 glasovi, koalicij3 P ima 44 glasov. V tem je stvar« smo natančni.« H Tone Partljič (LDS): »Ta m dni je bilo, če rečem kot drama’. dramatično. Nismo bili polarizir^ samo mi poslanci, zdi se mi, da ”* slovenska javnost. Mene ni ni" j nagovarjal, daj, nekako se z nJ1 j zmenite, pa naj bo eden od’ dveh, vsak meje klical, češ »kar ta vaš Drnovšek, hočem da je ’ ( dobnik«, ali pa obratno »ne bo’ pustili onemu fantu, da bi to dil«. Za nas je rezultat pričako^ ta zgodba okrog Cirila Pucka« je iz vaših krajev, je bila spelj”1 korektno in dobro, ker je bila in rastlinskih hranil v tla (objavljena je bila 29. novembra 1996 v 68. številki Uradnega lista R Slovenije in naj bi določala vnos hranil v tla in na tla, stopnje zmanjšanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom (1. člen). Kmetje snovi v tla pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer ter vnos snovi pri namakanju rastlin in gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi in rastlinskih in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v letnih količinah, ki so dovoljenje: 210 dušika kg/ha, 120 fosforja kg/ha in 300 kalija kg/ha; drugače rečeno V Dokležovju ali Bakovcih vozijo gnojnico iz prepolnih greznic kar v bližnji obmurski gozd. Traktorist, ki ponuja »storitve«, ima že lepo zvoženo pot, v murskem rokavu pa je v tem zimskem času namesto vode kar gnojnica. je vse v redu, če število glav živine ne presega dovoljenega števila, to pa je tri glave goveje živine na hektar kmetijskega zemljišča. Prav vsi vedo, da velja prepoved vnosa rastlinskih hranil v tla (gnojenje z gnojevko ali gnojnico) na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih; prepovedano je gnojenje na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja, prav tako na stavbnih zemljiščih, nasploh pa je prepovedan vnos rastlinskih hranil na nerodovitnih tleh. S kakšnim izgovorom torej nekdo izpušča gnojnico za bližnjim grmičevjem za vasjo ali v majhnem gozdiču? Kako si upa nekdo kar serijsko odvažati gnojnico iz prepolnih greznic v vasi in izpuščati gnojnico na zamočvirjena tla v gozdu ob reki Muri, nedaleč od velikega vodnega črpališča v Krogu, ki oskrbuje s pitno vodo pol Prekmurja? Vse samo zato, da ne bi nekdo izvedel, da imajo več živine kot obdelovalne zemlje, da nimajo ustreznih greznic in da jim ni treba plačati za čistilno napravo? Tudi na gozdnih zemljiščih je prepovedano vnašati rastlinska hranila (razen če gre za presajanje, spodbujanje ali utrjevanje rastlin), nasploh pa je to prepovedano na območjih varstvenega pasu za zajemanje vode. Tudi kazenske določbe so v novi uredbi zapisane: z 200 tisoč tolarji se kaznuje prekršek, če zalotijo koga ali mu dokažejo nepravilno »gnojenje« z gnojnico pozimi. BBP Foto: JUZA V Pomurski družbi za upravljanje skladov se držijo zapisanega slogana it i s > t i i l r i l i i- I f I ) Naj bogastvo ostane tam, kjer je srce treh skladih seje zbralo za 8,2 milijarde tolarjev Certifikatov, doslej pa so jih za nakup deležev v olastninjenih japijih porabili 2,6 milijarde tolarjev ali 32 odstotkov Pomurska družba za upravlja-nie skladov, katere 98-odstotni la-?tn‘k je LB Pomurska banka, je "lela lansko leto 161 milijonov tolarjev dobička. Družba upravlja ri Pooblaščene investicijske skla-ki imajo skupaj 8,2 milijarde '“•arjev kapitala. Vsi trije skladi ^6 sodelovali na dražbah in na 'leh javnih prodajah sklada, ven-®ar v vodstvu družbe ugotavljajo, a Privatizacija poteka počasi, z«o velikega dela zbranih certi-'katov še niso porabili. Vprašanje dobička družb za Opravljanje ostaja še nedorečeno, ,aJ zakon o investicijskih skladih (b za upravljanje določa, a je osnova za obračun provi-Ije čista neto vrednost sredstev, Jkaterimi skladi razpolagajo, ^jičuje pa tudi neporabljene ^■Mikate. S posebno odredbo v a' Polovici lanskega leta je gencija za trg vrednostnih papi-spremenila osnovo za izra-un provizije, saj naj bi se ta vračunavala le od porabljenih certifikatov, zato je združenje ružb za upravljanje skladov da-Pobudo za presojo ustavnosti te odredbe. Zaradi počasnega poteka la-h,ninjenja je v Sloveniji pora-lemh le od 32 do 35 odstotkov ranih certifikatov, v okviru teh n/^ečij Pa so svoje certifikate ei/^^ pomurske investi-VIi c družbe. Skladi, ki jih upra-v, a Pomurska družba za upra-Za p 6 sk'adov, so doslej porabili to, ’6.mi'ijarde tolarjev certilika-nih a' 3? odstotkov vseh zbra-’ v ijihovih portfeljih pa so delnice in deleži 33 podjetij, ki sojih kupili na dražbah in javnih prodajah ter delnice šestih podjetij, ki so jih kupili z gotovino na borzi. Med 33 podjetji so delnice trinajstih pomurskih po- djetij s skupnim kapitalom 1,163 milijarde tolarjev, s čimer pomurska družba izpolnjuje svoj slogan, po katerm Naj bogastvo ostane tam, kjer je srce. Ta delež bi bil seveda večji, če bi tudi privati- zacija pomurskih podjetij potekala nekoliko hitreje, vendar pa je sklad doslej prodajal deleže le 34 pomurskih podjetij. V Pomurski družbi za upravljanje opozarjajo tudi na privatizacijsko luknjo, saj znaša zbrani certifikatni kapital vseh slovenskih družb okoli 300 milijard tolarjev, porabljena pa je le tretjina, zato bo potrebno čim prej sprejeti zakon o seznamu državnega premoženja. Kljub vsem tem težavam pa v pomurski družbi in v njenih skladih niso imeli likvidnostnih težav in tudi niso bili nikoli zadoženi. Provizija se je plačala iz dividend, kapitalskih dobičkov in obresti, tako da tekoči stroški niso načenjali njihovega kapitala. LUDVIK KOVAČ Pritožba na prodajo Tehnostroja Moderna oprema še ni rešena Izdelki za trg Bosne in Hercegovine »Stečaj v Tehnostroju Moderni opremi se bliža h koncu,« je maja lani izjavil stečajni upravitelj tega podjetja Milan Koren, »saj sta se na zbiranje ponudb za prodajo stečajnega dolžnika prijavila dva zainteresirana kupca.« Stečajni senat se je potem sredi maja odločil za enega od njiju, in sicer za Marka Slaviča, ampak na sodniško odločitev se je nato pritožil drugi zainteresirani kupec, ljutomerska Strojegradnja, hčerinska firma avstrijskega podjetja Hefssenberg & Pretzler. »Predsednik tečajnega senata je v skladu s tem odločil, da se prodaja premoženja MO najboljšemu ponudniku začasno ustavi in da vsi roki mirujejo, dokler o zadevi ne bo izreklo svojega mnenja višje sodišče v Mariboru,« je povedal Milan Koren. Kdaj bo to, seveda ni znano, lahko da kmalu ali pa šele čez nekaj mesecev. Sicer pa firma v stečaju nadaljuje proizvodnjo uspešno ali kar zelo uspešno, saj poslujejo brez' tujih sredstev in si denarja ne sposojajo niti za tekoče poslovanje. »Delo je zagotovljeno tudi za leto ’97,« je povedal stečajni upravitelj, ki priznava, da sam za to nima veliko zaslug. Resda podpiše letne pogodbe o delu, a organizacija dela in zavzetost zaposlenih znotraj podjetja sta na tako visoki ravni, da mu ni treba drugega, kot da prihaja v podjetje le toliko, da mu predstavijo načrtovani program dela in da podpiše določene listine. Ali kot je izjavil: v podjetje lahko prihajam kot naj bi njegov prihodnji lastnik. Nadvse zadovoljen z organizacijo dela in delom samim v podjetju ga bo pripeljal do novega lastnika, kdo bo to, pa bo odločilo višje mariborsko sodišče. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izbor najugodnejšega ponudnika pravilen, bodo podjetje v stečaju prodali že izbranemu najugodnejšemu ponudniku, v primeru drugačne razsodbe pa bodo postopek iskanja kupca morali ponoviti. Ker MO še ni prodana in zanjo ni plačana kupnina - najnižja določena cena je bila 120 milijonov tolarjev - si lahko Marko Slavič glede nakupa še premisli. »Lahko, s tem da bi tako izgubil 13 milijonov varščine, ne vem pa, ali se bo in zakaj naj bi se tako odločil,« je povedal stačajni upravitelj. In kaj na zaplet pri prodaji pravijo upniki, predvsem hipotekarni? »S hipotekarnimi upniki potekajo konstruktivni pogovori. S tem mislim, da razumejo potrebo, da se proizvodnja nadaljuje ter da so pripravljeni storiti vse, da bi proizvodnja ostala in da bi olajšali prenos Moderne opreme na novega lastnika,« je povedal stečajni upravitelj. Moderna oprema v stečaju posluje pozitivno in zaposlenim izplačuje plače po branžni kolektivni pogodbi z dodatki na uspešnost dela. Še naprej večino svojih izdelkov prodaja na tuje. »Moderna oprema pa se je vključila tudi v program obnove Bosne in Hercegovine, saj smo lani novembra za ta trg izdelali 200 traktorskih prikolic, te dni pa se dogovarjamo o novem kontingentu dvoosnih prikolic,« je povedal sogovornik. MH Presežnost, iskana v ljudeh Še pomnite tovariši tiste dni, ko so se podjetja kar sama sebe kot po tekočem traku pošiljala v načrtovane stečaje. Vodilni so se oznanjali za velike sanatorje in visoko nosili glavo, toda sistem jim je »čiščenje« ponudil na pladnju. Načrtovani stečaj jim je namreč v tistem času prinesel kup ugodnosti: na preprost način so se znebili presežnih delavcev, vseh slabih ali takšnih, ki so zaradi bolezni pogostokrat ostajali doma. Povrh so se oprali starih dolgov in za posladek računali še na denar, ki so ga v podjetje prinesli ponovno zaposleni z zavoda za zaposlovanje kot kapitalski vložek denarnega nadomestila v enkratnem znesku. Vodstvene strukture so povečini obsedele na svojih stolčkih in zamenjala se je le tabla pred vhodom v podjetje. Gladko in preprosto so se oprali vsega, kar jih je bremenilo, čeprav so potem le redki na novo zaživeli. Stečaji po novem, še pred časom tako priljubljena oblika odpošiljanja presežnih, odvečnih, manj učinkovitih delavcev med nezaposlene, niso več atraktivni, kajti stečaj podjetje na koncu stečajnega postopka vendar pripelje do prodaje. To pa je že preveč tvegana poteza in le skrajno zavoženi se odločajo za to dejanje. Vendar pri nas še pogosteje kot drugje, saj je v Pomurju delež stečaj-nikov v primerjavi s slovenskimi podatki še vedno najvišji. Med podjetji, ki so v lanskem letu prijavila največ presežnih delavcev, so po evidenci z zavoda za zaposlovanje: Mercator, Pomurski tisk, MTT Ljutomer, Nafta Lendava, Planika Turnišče, EEK Videm, Jeklotehna, Mikrokozmos Ljutomer. Modna kravata Gjergjek, podjetje Novak in druga so prijavila manj kot pet presežnih delavcev. Stečajev je manj, a presežnih delavcev z vsakim letom več. Samo v lanskem letu se je na murskosoboškem zaposlitvenem zavodu prijavilo 360 iskalcev dela, ki so prišli na zavod kot presežni delavci. V povprečju trideset na mesec ali v juliju kar 74 delavcev. (Zakaj prav julija podvojeno število presežnikov, ni mogoče povedati, dejstvo pa je, da so julijske presežne delavce v podjetju poslali na polletno čakanje na delo doma konec leta ’95 ali prve dni v letu ’96, ko so v podjetjih pretresali zaključne račune ali podatke o poslovanju.) Čeprav se število tistih, ki pridejo na Zavod kot tehnološki presežek, postopoma povečuje, je njihov delež med vsemi iskalci zaposlitve pri nas še vedno v povprečju le nekaj več kot 8-odstoten, medtem ko v nekaterih drugih slovenskih regijah, na primer v kranjski, ugotavljajo, da je ta delež skoraj četr-tinski. Pri nas je torej več stečajnikov in manj presežnih delavcev, saj je odposlati delavca, ki je zaposlen za nedoločen čas, za podjetje še vedno zelo drago. Ugodneje mu je poiskati pot v invalidsko upokojitev, če seveda boleha, ali ga poslati na preusposabljanje ob pomoči državnega denarja, pa čeprav je doslej na primer prekladal reči z desne na levo, po usposabljanju pa z leve na desno. Še preden se delavec prijavi kot tehnološki presežek na zaposlitvenem zavodu, mora pol leta doma čakati na delo. Tačas je s sedemdesetodstotno plačo v breme podjetju, zakon pa dopušča, da prihaja na delo tudi v šestmesečnem obdobju in si v tem času zasluži celo plačo, čeprav ima v roki že pravnomočno odločbo, daje trajni tehnološki presežek. Nato pospravi še prav lepo odpravnino, pol plače za vsako leto dela v firmi, kjer je bil ugotovljen kot presežek, kar delavcem z dolgo delovno dobo navrže kar po nekaj sto tisočakov. Po podatkih murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje so z njihove evidence lani črtali 382 iskalcev zaposlitve, prijavljenih kot presežnih delavcev. Ponovno se jih je zaposlilo 220, upokojilo pa 87. Drugi so bili izbrisani zaradi drugih razlogov. Izplačani tisočaki pa vendarle ne morejo poplačati tega, da je delavec ostal brez zaposlitve, da je v negotovosti, kje se bo spet zaposlil ali kako bo z njim, ko se mu bo iztekla socialna varnost na zaposlitvenem zavodu, nove službe pa ne bo. Gledano po pameti, se delavci ne veselijo tega, da jih delodajalec zapiše na seznam presežnih delacev, bodisi zaradi slabega poslovanja in pomanjkanja dela ali zgolj z namenom, poiskati si drugega delavce, ki ga bo lahko zaposlil za določen čas ali v pričakovanju, da bo boljši od prvega. Ali pa se delavec in delodajalec o tem lahko dogovorita tako, da sta zadovoljna oba. Status presežnega delavca prostovoljno sprejemajo tisti delavci, ki so pred pokojem. Vedo, da bodo dve leti prejemali denarno nadomestilo za brezposelne, ki se jim bo podaljšalo še za tri leta, dokler ne bodo izpolnili pogojev za upokojitev. V zadnjem času tolikokrat omenjanja Nafta ugotavlja presežne delavce predvsen na tak, kot pravijo, najbolj »mehak« način, saj se tudi delavci prostovoljno odločajo, da jih postavijo na listo presežnikov. Pri sebi najbrž tehtajo in odločijo, da se je v tem času negotovosti bolje odločiti za varno pot v pokoj, odpravnina pa je prav lepa popotnica za tretje življenjsko obdobje. V Nafti so lani ugotovili 41 presežnih delavcev, 11 delavcev pa se je upokojilo. Koliko tehnoloških presežkov bodo ugotovili v tem letu, še ne vedo povedati. Z ugotavljanjem presežnih delavcev pa se da tudi kupčevati, kar obvladajo »spretni«. Najprej se delavec prijavi na zavodu kot tehnološki presežek, a se še isto leto zopet zaposli na svojem starem delovnem mestu. Kdo od inšpektorjev se ukvarja z vprašanjem, ali gre za Pavla ali Petra, delodajalcu je le pomembno, da si na račun barantanja z njegovim imenom izposluje državno podporo za »novozaposlenega« ali olajšavo pri davku. S knjigovodskim premetavanjem tudi na račun imen in odpravnin prikažejo manjši kupček, od katerega bi država pobrala davek. M. H. ^Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 1 6. januar 199 \ Umetnost na smetišče Ali v devetletni osnovni šoli ne bo več pravega prostora za umetnost, se danes sprašujejo mnogi strokovnjaki in učitelji ter starši, saj prenova vzgojno-izobraževalnega sistema poteka bolj po tehnicistično-pragmatični poti. To kaže predlagano število ur za umetnostne predmete, saj je le-teh škodljivo malo za slovensko kulturno-nacionalno prepoznavnost in identiteto. Slovenci smo eden tistih narodov, ki smo se ohranili prav s pomočjo umetnosti in po kateri nas poznajo tudi drugi širom po svetu, zato je nesprejemljiv skorajda mačehovski odnos do estetske ustvarjalnosti in polustvarjalnosti, kajti otrokova in sploh človekova duhovna kreativnost je neposredno odvisna od umetnostne vzgoje in od privajanja nanjo ter od njene izpovednosti in doživljajskosti. Vsak drugačen pristop je skrajna objektivizacija in pretirana racionalizacija ter dogmatizacija osebnosti, če ne celo dokaj globoko razosebljanje človeka, ki preprosto ne zmore biti več subjekt v humanističnem pomenu besede, ako ni avtonomen in docela svoboden v svojem lastnem samooblikovanju in samoodraščanju. Pametovanje v nacionalnem kurikulamem svetu in v raznih področnih komisijah o umetnosti kot izbirni ali obvezni učno-vzgojni vsebini je precej neodgovorno in strokovno premalo premišljeno, saj osnovnošolček preprosto sam ni sposoben odločati o tako pomembnih rečeh za življenje, kot je umetnost, ker samoizraznost je iskanje, otrok sam pa ne pozna dovolj orodja za tako zavestno samoizrekljivost, kajti seznanjanje z umetnostjo je zelo širok ustvarjalni proces, ne pa katedrsko avtoritativno podajanje dejstev. Govoriti o jedrnih učnih vsebinah in o sržnih predmetih, pa ne pri tem upoštevati umetnosti, je blamaža za vsakega od oblasti poklicanega in določenega za načrtovanje predmetnika devetletke, saj je nerazumljivo, kako lahko likovni, glasbeni in leposlovni jeziki izpadejo iz vzgojno-izobraževalne temeljnosti, kajti zavedati bi se morali, da je poznavanje ključnih poetolo-ških jezikov tako neobhodno za človeka kot rojevanje. Količinski, število ur, ne pa kakovostni pogled na umetnost je golo statistično preštevanje umetnin in umetnikov, kar je daleč od sistematičnega analitičnega poglabljanja v izpovednost, kajti če že pri učencu zatremo njegovo otroškost, potem ne smemo kaj dosti pričakovati od mladosti in poznejše odraslosti, ker bo šolanje peljalo očividno mimo kakršne koli katarzičnosti, brez katere pa človek nikdar ni bil dovolj human niti zase, še manj pa za sočloveka. Ako devetletka ne bo na široko odprla vrat umetnosti, tako v smislu obveznosti kot izbirnosti, nismo daleč od robotizacije osebnosti. Torej od tastaturnega človeka, kjer bo njegovo ustvarjalno orodje tipka in ne umetnostni jezik. A bo umetnost za Slovenca le smet? DRAGO KUHAR Socialna varnost naših zdomcev v Nemčiji po novem »Sporni« bodo predvsem otroški dodatki Med Slovenijo in Nemčijo velja za socialno varnost delavcev še vedno sporazum, ki sta ga leta 1968 sklenili nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija. Kot kaže, bo uspelo Sloveniji po petih letih samostojne države letos skleniti nov tovrstni sporazum, ki bo prinesel nekatere novosti. Gre predvsem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, otroške dodatke in nesreče pri delu. To so namreč vprašanja, ki so najtesneje povezana s socialno varnostjo naših delavcev, ki so zaposleni na tujem in jih uvrščamo med zdomce. Po nekaterih podatkih jih je okrog 50.000, med njimi čez 3.000 iz Pomurja. Velika večina jih je zaposlenih v Nemčiji in Avstriji. Medtem ko je Slovenija že sklenila dvostranski sporazum o socialni varnosti z Avstrijo, je vse pripravljeno tudi za sklenitev takšnega sporazuma z Zvezno republiko Nemčijo - je že parafiran (doseženo je soglasje glede besedila), zdaj pa čaka še na ratifikacijo. Čeprav na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso predvidene večje spremembe v primerjavi s sedanjimi rešitvami, velja omeniti, da po novem ne bo več pomembno državljanstvo upravičencev, temveč bodo upoštevali le status zavarovanca v eni in drugi državi (podpisnici sporazuma). Zavarovancu bodo odmerili sorazmerni del pokojnine, ki odpade glede na skupno zavarovalno dobo v obeh državah na njihov del zavaro- valne dobe. Vsaka država pa bo morala po novem upoštevati zavarovalno dobo v drugi državi tako, kakor ji to sporoči zavarovalna ustanova ene ali druge države. Tako kot doslej bodo imeli gostujoči delavci (»Gastarbeiterji«) v eni in drugi državi podpisnici konvencije zagotovljeno enako zdravstveno varstvo kakor domači delavci tiste države; novost pa se obeta glede zdravstvene pomoči tistim, ki so le začasno v drugi državi (na obisku pri sorodnikih, na potovanju, mednarodnih konferencah ipd.). Le-ti bodo upravičeni do nujne brezplačne zdravstvene pomoči (če bodo imeli s sabo potrdilo pristojne ustanove iz svoje države), stroške pa bo morala povrniti zdravstvena ustanova iz države začasnega obiskovalca. Najpomembnejša sprememba pa se obeta na področju otroških dodatkov. Spremembe bodo posledica predvsem novega nemškega sistema o varstvu otrok -namesto denarnih dodatkov davčne olajšave za mladoletne otroke in tiste, ki se šolajo. Doslej pa je v Nemčiji dobila otroški dodatek vsaka družina, ne glede na premoženjsko stanje. Nekaj podobnega smo sedaj sprejeli pri nas. Delavci v Nemčiji pa naj bi imeli pravzaprav možnost izbire med obema sistemoma, to je denarni otroškim dodatkom in davčno ok šavo za otroke. Ta pravica pa®1 ne bi veljala za tiste gostujoče deS vce v Nemčiji, ki imajo stalno P® bivališče v Sloveniji in živijo tat tudi njihovi otroci. Za take prirnet naj bi veljali nemški predpis11 izravnavi družinskih dajatev. Ni' brž bo pred ratifikacijo konvenrf v slovenskem parlamentu največ pomislek ravno glede tega podi® čja socialne varnosti naših deb vcev v Nemčiji. Ali bomo usp* »iztržiti« kakšno ugodnejšo rešit*’ pa je veliko vprašanje. V primerih, ko bodo želeli S varovanci uveljaviti pravice žara® nesreče pri delu, bodo v vsakel! takem primeru ugotavljali, ali 81' res za nesrečo pri delu ali za P° klicno bolezen, in to po predpis1 tiste države, kjer se je to zgodil0 V obeh državah pa se polegJf sreče na delovnem mestu upoštf va tudi nesreča, ki doleti zavat® vanca na redni poti od njegov^ doma do podjetja in iz službe d* mov, vendar le, če se ta nesr^ zgodi na običajni najkrajši pod* če potuje prvič zdoma na delo’ drugo državo. Če pa bodo zavaf’ vanci prekinili in spremenili M krajšo smer, bodo lahko v taP primerih uveljavili precej manj* pravice iz tega naslova. Kot že omenjeno, bo »spoin® predvsem vprašanje v nadaljuj1 dogovarjanjih, predvsem otm5' dodatki. Novi sporazum pa naj’ začel veljati po ratifikaciji ožim111 leta 1998. JOŽE GR^ Kaj bo s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan? Ob tradiciji še novosti Čakajo tudi na vrnitev okrog 70 hektarjev zemljišč, ki so bila šoli odvzeta z nacionalizacijo V srednjih šolah morajo že dokaj resno razmišljati, kako bo (naj bi bilo) v novem šolskem letu 1996/97. Med drugim je potrebno čimprej sprejeti odločitev, katere programe in kolikšno število oddelkov bodo razpisali. Za Srednjo kmetijsko šolo Rakičan pa so nas ob tem zanimale še dolgoročnejše usmeritve. Sredi lanskega aprila so vodenje šole zaupali Štefanu Smodišu, inž. agronomije in diplomiranemu ekonomistu, ki ga je šolski minister imenoval za vršilca dolžnosti ravnatelja. Nekoč je bil tudi sam dijak te šole,, medtem pa je na njej 15 let poučeval. Nova funkcija je zanj precejšen izziv, zato tudj veliko razmišlja, kako spet pritegniti zanimanje mladih za izobraževanje v njihovi šoli, kaj bi kazalo spremeniti in kakšne so perspektive. Naš šolski sistem je žal takšen, da ne omogoča hitrih sprememb, saj odločitve sprejemajo bolj ali manj na državni ravni, šole pa so lahko le predlagatelji, od predloga do odobritve pa je običajno precej dolga pot. Zato je zdaj že prepozno razmišljati o kakšnem novem programu v novem šolskem letu. Razpis bo torej enak kot lani. Ni pa še vse zamujeno, da bi se v neposrednih srečanjih z osmošolci pogovorili o možnostih, ki jih ponuja njihova šola za nadaljnje izobraževanje po končani osemletki, da bi jih na ta način vendarle spodbudili za vpis v dva oddelka novincev v program kmetijski tehnik. V tem šolskem letu so namreč morali štartati le z enim oddelkom, in če bi se tako nadaljevalo, bi zašli v resne težave glede nadaljnjega obstoja, razen če ne bi uspeli dobiti česa novega. Na vprašanje, kje je vzrok, da se je tako zmanjšalo zanimanje osmošolcev za vpis na Srednjo kmetijsko šolo Rakičan, zlasti v 4-letni program kmetijski tehnik, Štefan Smodiš odgovarja: »Razlogov je več. Na prvem mestu je treba omeniti, da se je v zadnjih letih bistveno zmanjšala populacija osnovnošolcev, po drugi Štefan Smodiš, nekoč dijak, potem 15 let profesor, sedaj pa vršilec dolžnosti ravnatelja Srednje kmetijske šole Rakičan, vidi razvoj šole v nekaterih novih programih in kakovosti dela. strani pa so vsi okrog nas (gimnaziji v M. Soboti in Ljutomeru, zdravstveni in ekonomski šoli idr.) povečali vpisne zmogljivosti, tako da za vse programe enostavno ni dovolj učencev. Najbrž se bomo morali sprijazniti, da smo v tem prostoru majhna šola, zato pa bomo lahko svoj imidž gradili predvsem na kakovosti.« - Prva ocena rezultatov lanske mature vaših dijakov je bila, da so se odrezali slabše kot leto poprej in slabše, kot bi si to vsi želeli. Kakšen je vaš komentar? »Če odmislimo, da se na našo šolo vpisujejo v program kmetijski tehnik tudi učenci z dobrim uspehom, torej s slabšim predznanjem iz osnovne šole, kot velja to za gimnazijski program, v katerem prevladujejo odličnjaki, potem je glede primerjanja rezultatov mature potrebno upoštevati, da naši dijaki tako rekoč nimajo možnosti izbire maturitetnih predmetov, ampak morajo vsi poleg slovenščine, matematike in tujega jezika opravljati maturo še iz biologije in kemije. Vsekakor bi bilo drugače, če bi se lahko odločili tudi za kakšen strokovni predmet iz poljedelstva ali živinoreje, vendar te Z nacionalizacijo v nekdanji Jugoslaviji je bilo kmetijski šoli odvzetih okrog 70 hektarjev lastnih kmetijskih zemljišč. Zdaj tečejo postopki za njihovo vrnitev. To bi jim omogočilo, da bi lahko zares razvili semensko pridelavo žita, nadaljevali s poskusništvom, testiranjem kmetijske mehanizacije in pripomočkov idr. Vseh površin zaenkrat še ne bi obdelovali, ampak bi jim trenutno zadoščalo okrog 30 hektarjev, preostale površine pa nameravajo dati v najem. možnosti nimajo, ker jih maturitetna komisija ni uvrstila na seznam maturitetnih izpitov. Naši dijaki se ne morejo odločiti tudi za zemljepis ali zgodovino, tako kot recimo gimnazijci, ker imamo premajhen fond ur teh dveh predmetov. Kljub vsemu smo lahko s končnim rezultatom lanske mature - dosegli smo 66-odstoten uspeh - relativno zadovoljni. Večini tistih, ki jim je spodletelo pri maturi, je potem uspelo opraviti zaključni izpit. Prizadevali si bomo, da bi se v prihodnje glede tega kaj spremenilo v našo korist, to je predvsem v dobro naših dijakov.« - Kakšne pa so vaše dolgoročnejše usmeritve? Ali snujete tudi kakšne nove programe, ki bi jih uvedli na vaši šoli? »Ker je za program kmetijski tehnik po vsej verjetnosti nekoliko manj zanimanja, to kažejo tudi vpisi dijakov, v zadnjem času najbolj resno razmišljamo o novem programu podjetniškega izobraževanja za poklice v kmečkem turizmu, vrtnarstvu in gospodinjstvu. Želeli bi, da bi se nam o tem uspelo dogovoriti z Ministrstvom Republike Slovenije za šolstvo in šport do šolskega leta 1998/99. Spremembe in prilagajanje pa narekujejo tudi dru gačni trendi v kmetijstvu, kjer dobiva podjetništvo čedalje večji poudarek. Naš predlog, ki ga moramo pripraviti do maja, je, da bi bil to 4-letni program, tako da bi imeli di jaki potem možnost nadaljnjega študija. Zadeva pa ni enostavna, tako da razmišljamo tudi o variantnem predlogu za podoben 3-letni program.« In zakaj ne tudi kakšen živilski program, saj je znano, da se precej učencev iz Pomurja vpisuje na srednjo živilsko šolo v Mariboru (šolajo se za peke, slaščičarje, mesarje, veterinarje idr.)? Razmišljajo tudi o tem, vendar se jim zdi skoraj nemogoče, da bi jim v ta namen širša družbena skupnost (šolsko ministrstvo, občina idr.) zagotovila precejšnja finančna sredstva, ki bi bila v tem primeru potrebna za ustrezno opremo in ureditev specializiranih učilnic. Kandidirajo pa za razpis višješolskega programa kmetijstvo (poljedelstvo in živinoreja) in v tej smeri tečejo priprave za zagotovitev kadrovskih in prostorskih potreb, saj so to že njihove dolgoletne želje. S tem bi se prav gotovo povečalo tudi zanimanje za vpis v srednješolski program kmetijski tehnik. Sicer pa bi zmogli izobraževati tovrstni kader za vso Slovenijo. Zakaj pa ne? Med drugim je na voljo tudi »šolski« dijaški dom. Navsezadnje pa ima naša pokrajina ravno v kmetijstvu velike prednosti pred drugimi. Tu je žitnica Slovenije, kot radi pravimo, tu so strokovnjaki... JOŽE GRAJ Socialno-pedagoška pomoč družini Z njeno pomočjo je vse veliko laže Maja bo dve leti, ko so z murskosoboškega Centra za socialno dd* prvim družinam predstavili svetovalne delavke za pomoč njihovim 0^ kom in seveda vsej družini. V začetku so prek javnih del zaposlili dve St* tovalki za pomoč nekaj družinam, danes pa je v ta program pom0 vključenih že 35 družin s 74 otroki. Program, ki ga izvajajo v okvirni* vnih del, finančno podpirajo razen gornjepetrovske občine tudi vse dj* ge, nastale iz nekdanje soboške občine, opravlja ga sedem svetoval*' pridružile pa se jim bodo še nove. »Na zaposlitvenem zavodu prosimo za delavke, iskalke zaposlitve z višješolsko izobrazbo pedagoške in socialne ali podobne usmeritve, vendar sprejemamo tudi druge,« je povedala voditeljica programa laične socialno-pe-dagoške pomoči družinam Breda Gerenčer. Tako sedaj družinam pomagata dve svetovalki z visokošolko izobrazbo, ena z višjo ter štiri s srednjo stopnjo izobrazbe. »Laično socialno delo je zelo zahtev-, no, vendar posebnega izobraževanja ne potrebuje. Pomembno je, da ima svetovalka rada otroke ter zna prijateljsko pristopiti k otrokom in njihovim staršem,« je povedala sogovornica. Svetovalke prihajajo v družino najprej zato, da otrokom pomagajo pri učenju. Z otroki se učijo, jim pomagajo narediti šolske naloge, se z njimi pogovarjajo, tudi igrajo ali kako drugače zapolnijo prosti čas. Prihajajo resda zaradi otrok, toda posredno vstopajo v družino. V njej pa se pogosto že samo zaradi svetovalkine navzočnosti pa tudi pomoči in nasvetov marsikaj spremeni na bolje. Na bolje za vso družino in seveda tudi za otroke, ki pogosto že imajo težave ne le pri učenju, ampak tudi pri čustvovanju, vedenju, sprejemanju okolja... »V nekaterih družinah jo že čakajo pri vratih, kdaj bo prišla, ter pravijo, da je pri njih, odkar prihaja, tako vse drugače, tako vse bolje,«je povedala Breda Gerenčer. Mnogi problemi v družini se ob pomoči svetovalke laže rešijo in marsikdaj se je potem tudi laže odločati. Na videz nep*’ membno, a za marsikatero dl0 žino še kako pomembno je sve1’ vanje na primer ob nakupu novf ga hladilnika. Laže je tudi P1* trkati na vrata zdravstvene an10 ] lante ali zaprostiti še za kakš” drugo pomoč, če je nekdo po^ Negotovost in strah zaradi n«^ dnosti ne hromita več tako, čai poleg nekdo, na katerega se W ko zaneseš. In vse to prispe^ lažjemu življenju in prijetne)5’ mu razpoloženju v družini1’ med družinskimi člani. »Želimo si, da bi se odnos* družini ob pomoči svetoval*, uredili tako, da bi otroci V n)1 laže živeli,« je o posrednem. ? vendar tako pomembnem ci»J socialno-pedagoške pomoči P0' vedala Breda Gerenčer. Družine, katerim bi bila P° moč potrebna, izbere social0 služba skupaj s svetovalnimi žbami po šolah, toda o tem.0 bo svetovalka prihajala v dr žino, se odloči družina sama- Svetovalke prihajajo na do1 enkrat, ponekod tudi dvakrat11 teden in ostajajo toliko časa, 1° ( likor je pač potrebno. So k opora vsem družinskim član01 in tako vsej družini, in ker Pr blemi so in ker jih je mogoče J ševati s tako obliko pomoči,0, do program še razširili ter V® zajeli še nove družine. Posam0* na svetovalka obiskuje štiri <* pet družin, enkrat mesečno pa ,1.. Centru za socialno delo opra™ pregled dela in se pogovarjaj0 problemih pa tudi spoznanjih' MAJDA HORV^ i vestnik, 16. januar 1997 f?bčine - Jtronika Kako je s pomurskimi občinami? Le nekaj kadrovskih Presenetljiv podatek iz Gor. Petrovec Rekordni 64-odstotni in prostorskih sprememb Potem ko smo v prejšnji številki Vestnika objavili osnovne podatke o velikosti, številu prebivalcev, naseljih in hišnih številkah, smo tokrat pobrskali po imenih tistih, ki so na čelu posameznih pomurskih občin. 3 C • tl J t t J D P «' J i f J il Njihov štiriletni mandat se namreč že preveša v drugo polovico, zato je prav, da občani vedo, kdo jih bo vodil še naslednji dve leti. Hkrati je prišlo tudi do določenih prostorskih sprememb. K f t 9 f j h r t j * r r o t r t f Občino Beltinci, ki ima sedež v preurejenih prostorih v Mladinski ulici 2 v Beltincih, vodi nepoklicni župan Jožef Kavaš. Predsednik občinskega sveta je Marjan Maučec, tajnik pa Stanislav Sraka. Sedež Občine Cankova - Tišina je na Tišini 4, kjer županuje Alojz Flegar, predsednik občinskega sveta je Viktor Vrečič, tajnik Pa Franc Adanič. Občina Črenšo-vc> ima sedež v Črenšovcih, Prekmurske čete 20, na njenem čelu Pa so župan Anton Tbrnar, predsednik občinskega sveta Daniel Kolenko in tajnik Stanko Lebar. Tudi v Občini Gornja Radgona, ki ima sedež v Partizanski 9 v Gornji Radgoni, doslej še ni prišlo do kadrovskih sprememb v njenem vodstvu. Še naprej je župan Miha Vodenik, predsednik občinskega sveta je Peter Fridau, tajnik Pa Jože Zlatnik. To velja tudi za Občino Gornji Petrovci, ki je v Gornjih Petrovcih 3 Id. Franc Slihthuberje župan, Karel Harije Predsednik občinskega sveta, taj-nica pa Sabina Škodnik. Tudi bli-Znja Občina Hodoš -Šalovci, ki lma sedež v Šalovcih 163, v minulih dveh letih ni doživela himenih sprememb. Vodi jo župan Jeksander Abraham, predsednik •»nemškega sveta je Emil Balek, ajnika pa zaenkrat nimajo. S Občini Kobilje s sedežem v Kobilju 35 je župan Pavel Ncmet, Predsednik občinskega sveta je vgust Gjerek, tajnica pa Marija . iKo. Župan Ludvik Kočar je na Cem Občine Kuzma, ki ima sedež v Kuzmi 24. Pomaga mu tajnik Milan Matiš, medtem ko je predsednica občinskega sveta Elizabeta Klement. Občina Lendava ima sedež v Lendavi, Trg ljudske pravice 5. Župan je Jože Kocon, predsednik občinskega sveta Anton Balažek, nimajo pa tajnika, ampak je Darja Šoš sekretarka občinskega sveta. Tudi v Občini Ljutomer so za zdaj ostali brez tajnika. To funkcijo je opravljal Davorin Kurbos, ki pa je odšel na drugo delovno mesto, doslej pa še niso izvolili novega. Nepoklicni župan je Ludvik Bratuša, predsednica občinskega sveta pa Darja Odar. Medtem se je Občina Moravske Toplice preselila v nove prostore v Kranjčevi ulici 12 v Moravskih Toplicah. Vodijo župan Franc Cipot, predsednik občinskega sveta je Štefan Kuhar, tajnica pa Nada Lutarič. V Mestni občini Murska Sobota, ki ima sedež v ulici Alija Kardoša v Murski Soboti, seje poklicna funkcija župan Andreja Gerenčerja, ki je postal poslanec državnega zbora, začasno spremenila v nepoklicno. Pomagata mu predsednik občinskega sveta Rudolf Horvat in tajnik Ti-bor Cigut. Do kadrovske spremembe pa je prišlo v Občini Odranci, ki ima sedež v Panonski 33 v Odrancih. Jožeta Maučeca, kije odstopil s položaja predsednika občinskega sveta, je zamenjal Štefan Bogdan. Še naprej ostajata župan Ivan Markoja in tajnik Matija Kikel. Občina Puconci s sedežem v Puconcih 80, ima župana Ludvika Novaka, predsednika občinskega sveta Branka Drvariča in tajnico Marto Horvat. V Občini Radenci pa se je zgodila prostorska sprememba. Iz stare zgradbe v Panonski ulici so se namreč preselili v novo poslopje v Radgonski cesti 5 v Radencih. In kdo so vodilni ljudje? Župan je Jože Toplak, predsednik občinskega sveta je Jože Flegar, tajnik pa Zvonko Brenčič. Zanimivo je, daje sedež Občine Rogašovci pri Svetem Juriju 14 in da je tam tajnica urada župana Janka Halba Marjeta Berglez, medtem ko je predsednik občinskega sveta Franc Knaus. In da ne bo kakršnihkoli dvomov, obstaja tudi Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ima sedež v Vidmu ob Ščavnici, Biserjane la. Za župana je izvoljen Slavko Mihalič, za predsednika občinskega sveta Franc Lančič, tajnica pa je Francka Lavrenčič. Naposled še Občina Turnišče, katere sedež je v ulici Štefana Kovača 73 v Turnišču. Županje Jože Kocet, predsednik občinskega sveta Edvard Špilak, tajnik pa Marjan Gjura. MILAN JERŠE j j proračunski rebalans! Na prvi pogled se zdi podatek, po katerem znaša rebalans petrovskega občinskega proračuna kar 171 milijonov tolarjev, s čimer so se prihodki in odhodki povečali v primerjavi s prvotno načrtovanimi 110 milijoni celo za približno 64 odstotkov, skoraj neverjeten. Takšnega rebalansa za zdaj namreč ne poznajo v nobeni od pomurskih občin. Očitno je to rezultat izjemne prizadevnosti župana Franca Šlihthuberja in občinske uprave ter celotnega občinskega sveta, ki so z iznajdljivostjo uspeli dobiti iz državne malhe veliko denarja. Kako si sicer drugače predstavljati pridobitev precej nepovratnih sredstev, ki so pripomogla k uresničitvi marsikatere naložbe. Nič čudnega, če so v Občini Gornji Petrovci zelo zadovoljni z lanskoletnim obračanjem proračunskega denarja, v kar je bilo nedvomno vložene precej energije posameznikov. Pri tem svetniki poudarjajo dosežke pri gradnji cestne infrastrukture, ki je bila nedvomno največji finančni zalogaj. Po zadnjih podatkih - niso še upoštevani dokončni zneski za posodabljanje cestnih odsekov Boreča-Šulinci in Gornji Petrovci-Stanjevci ter v Križevcih v Prekmurju - so v minulih dveh letih za izvedbo smelega projekta porabili okrog 147 milijonov tolarjev. Samo v letu 1996 so za dela na cestah namenili okrog 70 milijonov SIT, kar je velik uspeh. Seja Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci Zadovoljstvo ob številnih naložbah Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci so svetniki največ pozornosti namenili obravnavi rebalansa proračuna za leto 1996. V razpravi so z zadovoljstvom ugotovili, da so se v primerjavi s prvotno načrtovanimi 126 milijoni tolarjev prihodkov le-ti povečali za 22 odstotkov, torej znaša rebalans občinskega proračuna okrog 154 milijonov tolarjev. Kot so povedali, so se prihodki povečali zlasti na račun sofinanciranja države za številne naložbe v minulem letu in zbrane dohodnine. Približno 20 milijonov SIT lastnih sredstev so v občini uspeli zbrati s prispevki posameznih krajevnih skupnosti in občanov, ki so omogočili precejšen zagon pri sofinanciranju asfaltiranja in obnove lokalnih cest. Na ta način so se seveda v enakem razmerju dvignili tudi odhodki lanskega občinskega proračuna. Največ denarja so porabili za infrastrukturne naložbe, in sicer 63 milijonov tolarjev. Ta znesek so v glavnem porabili za posodobitev občinskih cest. Sem je treba prišteti še 15 milijonov tolarjev, kolikor so namenili za vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Približno 19 milijonov SIT so zagotovili za nemoteno delovanje občinske uprave ter za stroške dela občinskega sveta, njegovih odborov in komisij. Prav tolikšen znesek so porabili tudi za razne socialne transferje, dotacije in subvencije. Okrog 17 mi- lijonov jih je stalo delo zavodov, za druge javne potrebe pa so iz občinskega proračuna zagotovili 4,5 milijona tolarjev. Med odhodki lanskoletnega občinskega proračuna so tudi 3 milijoni tolarjev, ki so jih namenili za odpravo škode po toči v Domanjševcih. In kaj je pokazala razprava svetnikov? Predvsem to, da so v minulem obdobju naredili zares veliko. Tako so med drugim dokončali asfaltiranje in posodabljanje številnih cestnih odsekov, v Šalovcih je zgrajen nov bencinski servis, ki se je že zelo uveljavil, v tem kraju pa so nedavno predali namenu novo poslovno zgradbo, ki je zapolnila vrzeli na marsikaterem področju. Prav zdaj pa je v ospredju predvidena gradnja železniške proge. V ta namen pripravljajo ustrezne dokumente, pri čemer računajo, da bodo lokacijski načrti pripravljeni do konca letošnjega marca. Na osnovi ugodne ocene so svetniki v razpravi potrdili predlagani rebalans občinskega proračuna za leto 1996. V nadaljevanju seje so se med štirimi ponudbami odločali za izvajalsko organizacijo, ki bo skrbela za nemoteno izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pa tudi za vzdrževanje pokopališč v Občini Hodoš - Šalovci. Po temeljitem razmisleku so izbrali zasebno podjetje Da- mirja Banfija iz Veščice. MILAN JERŠE Pohvalijo se lahko tudi z dosežki v sociali, zdravstvu, gasilstvu in športu, saj izpolnjujejo postavljene kriterije. V minulem letu pa so posebno pozornost namenili tudi kmetijstvu, saj spadajo med izrazito kmetijska območja. Tako so za različne regrese iz občinske blagajne zagotovili 5 milijonov tolarjev, pri čemer omenjajo, da so za semensko pšenico dodelili vsakemu kmetovalcu po 15 SIT za kilogram, kar naj bi bilo največ med sosednjimi občinami. Na koncu leta pa so približno 90 interesentom razdelili regrese za nadaljnjo vzrejo telet. V petrovski občini pa niso zanemarjali tudi šolstva. Posebna skrb je namreč veljala obnovi Osnovne šole Gornji Petrovci. Tako je tudi v letu 1997, saj trenutno potekajo razprave o projektu, po katerem bi za obsežna vzdrževalna dela potrebovali okrog 60 milijonov tolarjev. Zaradi precejšnjega zneska se postavlja bistveno vprašanje, od kod zagotoviti potreben denar. Poleg denarja iz občinskega proračuna upajo tudi na gmotno pomoč države. Med drugim se skupaj z Elektroni Murska Sobota dogovarjajo o izboljšanju elektroenergijskih razmer na njihovem območju. Zato so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli sklep o sofinanciranju gradnje elektroenergijskega omrežja v Boreči. Prav tako so potrdili sklep o izvajanju javnih del, s katerimi bi predvsem pomagali ostarelim. Nič manjšega pomena ni program dokončanja cestne infrastrukture in urejanja okolja. In navsezadnje svetniki so sprejeli sklep o dodelitvi obrestnih mer za spodbujanje podjetništva in obrtništva. Z banko je sklenjena pogodba za posojila v znesku 8 milijonov tolarjev. MILAN JERŠE Požari na Goričkem vznemirjajo Je na delu piroman? Pj------7----------------------------------------------- °nian je človek, ki požiga iz strasti in ob tem, ko gori in nastaja škoda, uživa. Pravijo, da normalen ne more biti, torej ^J^išlo za duševnega bolnika. Sozdov'? n.a Goričkem so dokaj pogosti. Poleti velikokrat gori podrast v taradj si Jesen' čestokrat pride do samovžiga sena, tu in tam zagori Gradu • a , dimnikov ... Uradno pa nista pojasnjena lanska požara pri ha |Unan v Gornjih Slavečih. Obakrat je menda zagorelo, ko je bila pol- Za dva r>čkerT| n?VeJša požara na Go-naj hj sPa n' kriva polna luna, ko no •'»ločeni ljudje nenavad-1 •• januarja, ko je Je biia Č ° na Kuzmi in Doliču, ki jj p e,nekaj dni lunina mena, cisti in rn,omlaj. Pa še to: poli-domne rirninabstiso že prijeli ni nJ-®3 storilca, ki pa men-Zl8al iz bolestne strasti. na Kuzmi ^Men^32"^^ dejanja je bie. Le-t- • etn’ Alojz F. s Kuz-urada ifa je’. s° sporočili z u rirn»nalistične službe 11 • Janu« rS^a Sobota’ v soboto, ^•»riščp FJa’ °krog 1.45 odšel na ni iipei Soseda V. C., s katerim UreJenih odnosov. Ko je ugotovil, da ga nihče ne vidi, ker vsi spijo, je odšel v odprto zidano gospodarsko poslopje, ki je v podaljšku stanovanjske hiše, in z vžigalicami prižgal balirano pšenično slamo. Ker je bila suha, je hitro zagorela in nastal je večji požar. Ogenj je uničil leseno ostrešje, slamo, kmečki voz in nekaj kmečkega orodja. Še dobro, da so sorazmerno hitro pridrveli kuzemski gasilci in ogenj pogasili. Po nestrokovni oceni je škode za 600.000 tolarjev. Ogenj na Doliču Kaj pa domnevni požigalec? Je odšel domov in se skril ali pa se morda celo prelevil v gasilca, kar se je nekje že zgodilo. Ne eno ne drugo! Po tem dejanju je Alojz F. odšel (mimo stanovanjskega bloka v Kuzmi in mimo osnovne šole ter gostilne) do kilometer oddaljene domačije V. N. na Doliču, kamor je sicer večkrat prihajal kaj pomagat in kjer se je tudi občasno prehranjeval. Tudi tam se je najprej prepričal, ali oškodovanec in družinski člani spijo, nato je odšel za stanovanjsko hišo in vstopil v garažo. Iz nje je ukradel gorsko kolo, nekaj orodja in - mesa ter vse to odnesel na prostor za hišo. Potem se je vrnil v garažo, odprl vrata osebnega avta in v njegovi notranjosti podtaknil ogenj. Ta se je naglo razširil in avto je v celoti zgorel. Ogenj je uničil tudi več kosov raznega orodja, električnih strojev in aparatov, živila in še nekatere druge predmete. S tem drugim dejanjem je osumljenec povzročil za najmanj 10.000.000 tolarjev škode. Medtem ko je za omenjena požara za zdaj le osumljen (za krivega ga bo spoznalo šele sodišče), pa je že zdavnaj postala pravomočna sodba za požar, ki ga je zanetil pred leti v Matjaše-vcih. Možje pred dobrim letom odsedel naloženo zaporno kazen. To so ostanki osebnega avta znamke VW Jetta, s katerim je Silvo Š. iz Dolenec v Lucovi zapeljal s ceste. Avto se je vnel domnevno zaradi prižgane cigarete spečega (ali celo poškodovanega) voznika. Storilca so priprli Osumljeni Alojz F. je zapustil Dolič in se skril v gozdu v bližini svojega bivališča na Kuzmi. Še isti dan, torej v soboto, okrog 8.25 so ga policisti in kriminalisti prijeli na domu, potem pa so ga privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je domnevnega storilca zaslišal in odredil pripor. Živa bakla v Lucovi Posebno huda tragedija se je zgodila v četrtek, 9. januarja, v Lucovi. 28-letni Silvo Š. z Dolenec se je 8. januarja v poznem popoldanskem času in 9. januarja v zgodnih jutranjih urah zadrževal v več gostinskih lokalih in se opil. Zaradi vinjenosti je 8. januarja okrog 23. ure zapeljal v sneg na lokalni cesti Dolenci- Šalovci, a je ob pomoči svojcev in znancev spravil avto nazaj na cesto, nakar se je s prijateljem odpeljal naprej in tja do 1.15 (to pa je že bilo 9. januarja) sta se zadrževala v gostišču v Gornjih Petrovcih. Silvo Š. se je nato sam z avtom odpeljal po lokalni in zasneženi cesti proti Cepincem. V Lucovi je okrog 5. ure zapeljal preveč na desno in zato s ceste in s prednjim blatnikom rahlo »obdrsal« ob betonsko ograjo Zakočeve domačije in obstal v snegu zunaj vozišča. Zakaj seje avto vnel in zakaj je v njem zgorel nesrečni Silvo? Natančnega odgovora na to vprašanje najbrž ne bo mogoče nikoli dati. Se je avto vnel zaradi kratkega stika na električni instalaciji. Izvedenec avtoelektričarske stroke je to možnost izključil. Obstoji torej le še domneva, da se je avto vnel zaradi prižgane cigarete. Voznik naj bi bil strasten kadilec. Potem ko je zapeljal s ceste, je - tako je mogoče slutiti - v avtu zaspal. Policisti policijske postaje Gornji Petrovci šo potem, ko so jih obvestili o hudi nesreči, pohiteli na kraj dogodka, da bi morda ogenj pogasili z ročnim gasilnim aparatom, a je bilo že prepozno: avto in voznik sta zgorela. Š. S. IS 1. Januarje«'' 1997 bodo I telefonske itevilke 112 ZDRUŽENE M V ENOTNO ŠTEVILKO PDKLIČITE 112 M as veti vestnik, 16. januar 19^ ■ ZPS svetuje Nakup rabljenega vozila Dogajanje na ljubljanski borzi V našo pisarno smo dobili tudi nekaj pritožb glede nakupa rabljenega vozila. Še več pa je vprašanj pred nakupom rabljenega vozila. S predhodnim informiranjem se lahko izognete marsikateri neprijetnosti. Kaj vse je potrebno, da vemo ob nakupu rabljenega avtomobila: - Koliko denarja imamo - velikost avtomobila, letnik in oprema. - Kakšne so naše potrebe - ali bo to avto za posameznika ali bo to družinski avto. - Avto naj pregleda strokovnjak, ki mu zaupamo. On bo opazil tudi pomanjkljivosti, ki jih mi ne bi. - Preverite lastništvo avtomobila - prometno dovoljenje mora biti izdano na ime prodajalca, preverite številko šasije in motorja, leto izdelave, če sumite, da so številke ponarajene, vprašajte na policiji. Zahtevajte pisno garancijo o neoporečnosti vozila. - Zahtevajte popolno dokumentacijo - tehnično navodilo, servisno in garancijsko knjižico. - Pregled avtomobila - ugotavljajte morebitne poškodbe na pločevini, barvi, plastiki, gumah in steklih. Pregledamo vse stične dele karoserije, predvsem dele, ki so veliko bolj izpostavljeni koroziji (notranji blatniki in deli, v katere se steka voda). Preglejmo stebričke strehe, stične točke blatnikov ter odpiranje in zapiranje vrat. Odmaknimo obloge vrat, preproge na dnu potniškega prostora, izolacijo na pokrovu motorja. Bodite pozorni na preperele cevi, razpoke, zrahljan jermen in obrabljeno izolacijo električnih kablov. Brezhibna čistoča motorja lahko kaže, da je lastnik skušal zakriti madeže, ki bi kazali na puščanje olja. Preverite delovanje akumulatorja in ugotovite, ali so na njem vidni sledovi puščanja ali korozije. Kislina iz akumulatorja pusti neizbrisne sledi, če je bil avto zaleten. - Število prevoženih kilometrov - če je prodajalec ponaredil število kilometrov, bo to ugotovil le strokovnak. Vendar že vi lahko ocenite, kakšno je splošno stanje vozila. Obraba sedežev, volanskega obroča, stopalk, vdrt voznikov sedež, skratka delov, ki so v stiku z voznikom ali potniki. - Opravite poskusno vožnjo, preverite vžig motorja, delovanje zavor, delovanje sklopke (če ne drsi), volan se mora odzvati na vsak zasuk (ne sme imeti tako imenovanega prostega hoda), prestavljanje mora potekati brez težav. - Sklenitev pogodbe - pogodba, ki jo dobimo v knjigarni, vsebuje klavzulo »videno - kupljeno«, ki pa je za KUPCA NEUGODNA, ker izključuje odgovornost prodajalca oz. posrednika pri prodaji vozila. Svetujemo vam, da besedilo dopolnite, da izključitev odgovornosti NE VELJA za zamolčane napake. Če prodajalec nekaj izrecno jamči, naj se to v pogodbi NAVEDE, npr. avto ni bil zaleten, da nima več kilometrov kot kaže števec. Če se kasneje izkaže, da prodajalec ni seznanil kupca z napakami, je taka pogodba nična. Posebno pozorni bodite, če kupujete prek POSREDNIKA. V tem primeru sklene kupec največkrat pogodbo pri posredniku »neposredno« s kupcem, ki ga sploh ne pozna in ga ni še nikoli videl. Posrednik tako NE PREVZAME nobene odgovornosti za prodani avtomobil, kar pozneje preseneti marsikaterega kupca. Svetujemo vam, da vztrajate pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe neposredno s podjetjem, pri katerem vozilo dejansko kupujete. Tako boste imeli več možnosti pri uveljavljanju reklamacij. Bodite previdni in naj vas čustva ne zanesejo, ni vse zlato, kar se sveti. Območna pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00. Andrej Čimer Kljub dvomom nekaterih poznavalcev trga vrednostnih papirjev o negativnem vplivu davka na kapitalski dobiček, ki je začel veljati v tem letu, pa ta napoved, vsaj v prvih dveh tednih, ne drži popolnoma. Zaradi velikega povpraševanja po izvrševanju naročil tujih investitotrjev so se tečaji nekaterih delnic v zadnjem tednu strmo povzpeli. Resda gre za majhno število delnic, vendar imajo le-te zaradi velike tržne kapitalizacije velik vpliv na promet. Kljub zelo občutni rasti je potrebno upoštevati, da kljub interesu tujih vlagateljev za nekatere naše delnice le-ti niso pripravljeni plačati vsakršne cene, to pa prav gotovo pomeni, da tečaji ne bodo rasli v nedogled. To je pomembno predvsem za slabše poznavalce trga, ki se vključijo (kupijo delnice) ponavadi šele takrat, ko tečaji že nekaj časa naraščajo in so že precej visoko. Takšno neznanje pa potem izkoristijo tisti, ki so poskrbeli, da so se tečaji dvigovali. Prav gotovo pa bo to leto prelomno, vsaj kar se tiče novih kota-cij in povečane tržne kapitalizacije. Glavnina podjetij, tista, ki so izvedla javno prodajo, bo letos prav gotovo našla svoje mesto na enem od segmentov trga. To bi pa lahko tudi pomenilo, da bomo počasi dobivali pravo podobo kapitalskega trga, takšnega, ki bo lahko, podobno kakor razviti, reprezentiral dogajanje v gospodarstvu. Organizirani trg Dogajanje na tem trgu je bilo v znamenju delnic Leka, Kolinske, SKB-banke in Droge. Nekaj poslov je bilo sklenjenih tudi z drugimi delnicami, tečaji le-teh pa se niso bistveno spremenili. Kot daleč najbolj nelikvidna delnica se je v tem tednu pokazala delnica Dadasa, saj z njo še ni bilo sklenjenega nobenega posla. Prodajalci sojo pripravljeni prodajati pri približno 8.000 SIT, kupci pa so ta trenutek pripravljeni odšteti največ 6.500 SIT. Zelo malo prometa je bilo tudi z delnico Kovinotehne, čeprav je trenutna borzna cena okrog 40 % nominalne vrednosti oz. 30 % njene knjigovodske vrednosti. Lek - povečan trend tečajev zgoraj omenjenih delnic se je začel prav s to delnico. V borznih krogih se je že v starem letu na tiho govorilo o nekaterih večjih naročilih tujih vlagateljev pri borznih hišah. Naročila so se začela izvajati, tečaj oz. cena delnice pa je zato spet krepko porasla. Kljub velikemu prometu je bila dnevna rast tečaja dokaj zmerna, toda tedenska rast, in to vsak dan okrog 3 %, prinaša končno zelo lepih 20 %. Takoj po novem letuje bila cena še nekoliko pod 20.000 SIT, sedaj pa se giblje pri 25.000 tolarjih. Maksimalni tečaj je bil dosežen v ponedeljek, in sicer 25.500 SIT, v torek pa je vnovčevanje dobičkov, ki je zajelo skoraj celotni trg, potisnilo tečaj pod ta nivo. Kakšnega večjega strahu s tem ni bilo zaznati, kajti še med dnevom si je tečaj opomogol in spet prebil mejo 25.000 SIT. Kolinska - tudi tečaj te delnice je v nekaj pičlih dneh poskočil s 1.900 na 2.350 SIT. Pri hitri rasti tečaja je bila tudi velika dnevna likvidnost, saj je lastnika zamenjalo tudi 40.000 in več delnic. Vrednostno pomeni to okrog 100 mio SIT dnevno. Nekakšna psihološka meja te delnice je prav pri ceni okrog 2.350 SIT, saj sta to ceno dosegla že dva borzna trenda: septembrski in sedanji, nobenemu pa ni uspelo, da bi jo prebil. Tudi tokrat se je pri omenjenem tečaju opazno povečala ponudba, tako da rasti skoraj ni bilo več mogoče pričakovati. Podobno kot pri Leku je tudi tu z vnovčitvijo nekaterih dobičkov v torek tečaj upadel do 2.200 SIT, na tej ravni pa je tudi vzdržal do konca trgovanja. SKB banka - kljub dobrim poslovnim rezultatom banke in tudi 10-odstotni rasti tečaja v tem tednu pa ima delnica oz. nakupi tudi malo špekulativnega priokusa. Znano je namreč, da.bo določen odstotek delnic kotiral na eni od tujih borz, ni pa znano, kdaj se bo to zgodilo in seveda po kakšni ceni jo bodo posredniki tam prodajali. Dodatno nerešeno vprašanje v zvezi s tem pa predstavlja še mnenje osrednje banke (Banke Slovenije) o 49-od-stotnem lastništvu tujcev v kapitalu te banke. Velika verjetnost pa je, daje to mnenje bolj formalnost, saj če bi bilo negativno, bi morala banka ustaviti vse aktivnosti v zvezi s kotacijo na tujem ali pa bi bila tamkajšnja emisija precej manjša. Kljub vsemu navedena dejstva niso mogla ustaviti podražitve delnice. Cena seje tako približala 47.000 SIT, kar je tudi najvišja cena, odkar delnica kotira na borzi. Droga - od vseh zgoraj navedenih delnic je ta izstopala po dvojem: bila je najmanj likvidna, ni pa je »prizadelo« vnovčevanje dobičkov, to pomeni, da tečaj ni zanihal navzdol. Posli so se sklepali nad 25.000 SIT, maksimalni tečaj pa je bil dosežen celo malo pod 26.000 SIT. Zunajborzni trg Ce je bil borzni trg v znamenju petih delnic, je bil zunajborzni v znamenju le ene, in sicer kapitalsko najmočnejšega borznega člana Poslovnega sistema Mercator. Razlogov, zakaj je naenkrat poraslo zanimanje za to delnico, je najbrž kar nekaj. Prvi in poglavitni prav gotovo izhaja iz skupščine delničarjev, ki je bila decembra preteklega leta. Delničarji smo sicer dobiček iz leta 1995 v znesku 415 mio SIT pustili nerazporejen, vendar nas je bolj kot samo glasovanje pritegnil plan uprave za naslednja štiri leta. V njem so bili prikazani načrtovani dobički, ki pa so presenetili domala vsakega delničarja, saj naj bi bili bistveno višji, kot znaša dobiček iz leta 1995. Seveda gre za projekcije oz. načrtovanj toda nekatere poteze znotraj P’ djetja so bile že izpeljane v to sn® in bi lahko bile podlaga za uresnio tev zadanih ciljev. Drug razlog,j pa potrjuje prvega, je, da je dob Poslovni sistem od Evropske W ke za obnovo in razvoj (EBRD)® konzorcija nekaterih evropski bank posojilo v znesku 140 m1 DEM po zelo ugodni obrestni n® ri. Kredit je predvsem namenjen® naložbe v večje nakupovalne c® tre. Kljub zelo živahnemu trgovat? pa je zaradi zelo velike količine de: nic cena na borzi zelo neelastični V nekaj dneh seje namreč pokupil* blizu 150.000 delnic, cena pa je P’ tem porasla za vsega 400 tolarjev® se sedaj giblje pri 4.400 SIT. Boi kot mali delničarji, ti imajo v 1^ zelo malo delnic, se rasti tečaj najbolj veselijo investicijski skla®1 saj jim ravno ta delnica s svoji® nizkim tečajem povzroča največ > vih las. Seveda je za njih ta pod| žitev le kapljica v morje. Na dogajanje na zunajborzni trgu pa je tudi reagiralo trgovanj na Blagovni borzi, kjer je ternU* ska pogodba za mesec marec s® delnico dosegla ceno 4.750 SIT, Razen z delnico Mercatorji* bilo nekaj poslov sklenjenih še2 delnico Pinusa in Heliosa. S Pr’# se je trgovalo pri tečaju okrd 9.000 SIT, z drugo pa pri okrd 17.500 SIT. Tik pred iztekom lanskega b” je bila na ta trg vključena delnih Novolita iz Nove vasi. Kljub dvd* denski kotaciji pa z njo še ni h® sklenejenega niti enega posla,10 tudi pomeni, da ne gre ravno22 atraktivno in varno naložbo. Še o certifikatih Trenutno je mogoče certifik3'1 v okviru javne prodaje zamenj3*1 za delnice Gorenjskega sejma । Kranja. Slavko ROGAN, dipl- oeC' IZŽREBANCI NOVOLETNE KRIŽANKE: 1. nagrada v vrednosti 30.000 tolarjev: Štefan Raščan, Mala Polana 81, 9225 Velika Polana 2. nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev: Boštjan Nemeš, Jezera 13, 9000 Murska Sobota 3. nagrada v vrednosti 15.000 tolarjev: Ivanka Gjerek, Prekmurska 16;, 9231 Beltinci 4. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev: Mojca Lainščak, Adrijanci 51, 9203 Petrovci 5. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Ana Puhek, Ulica Bratov Učkar 6,1118 Ljubljana 6. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Erika Bračko, Panonska 3, 9250 Gornja Radgona 7. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Marko Milič, Križevci 126, 9242 Križevci pri Ljutomeru 8. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Ivan Kolenc, Dobrovnik 162,9223 Dobrovnik 9. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Gabrijela Djura, Apače 143,9253 Apače 10. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Marija Kuhar, Dom starejših Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9103 Rakičan ČESTITAMO! Odkupujemo hlodovino in žagan les HRASTA BUKVE JELŠE ČEŠNJE Vabimo vas, da nas obiščete v naši industrijski prodajalni, kjer imamo pestro izbiro kakovostnih jedilnih garnitur izvoznega in domačega programa: stole, mize, kotne klopi in jedilne vitrine. OMOGOČAMO VAM: - obročno odplačevanje , z zavarovanjem posojila s čeki, - 20 % popusta pri takojšnjem plačilu. Potrdila o nagradah prejmejo izžrebanci po pošti. Informacije po telefonu: (069) 84 412 ali mobitelu: 0609 626049, g. Jože Štiberc Tovarna masivnega pohištva MURALES, d.d. Kolodvorska 3, 9240 Ljutomer OBIŠČETE NAS lahko vsak dan od, 7. do 15. in v soboto od 8. do Informacije po telefonu 069 84 413 in 84 301. Ob Vašem obisku boste presenečeni nad našo pestro ponudbo. Naše izdelke lahko najdete tudi v drugih salonih pohištva. vestnik, 16. januar 1997 ^^metijska panorama 9 Slovensko kmetijstvo in evropsko povezovanje Položaj Slovenije v Evropi Slovenija sodi med tiste srednjeevropske države, ki se že zaradi svoje lege ne bodo mogle izogniti vključevanju v nekatere evropske povezave. Takšno povezovanje postaja za Slovenijo tudi nuja, saj se naše gospodarstvo v nasprotnem primeru ne bo moglo razvijati. Tudi za kmetijstvo je vključevanje v evropske povezave nujno, temu pa se bo moralo seveda ustrezno prilagoditi in na posameznih področjih tudi prestrukturirati sedanjo proizvodnjo. Kot ena od najmanjših evropskih držav ima Slovenija po svoji velikosti le 0,6 odstotka površine Evropske unije in 3,8 odstotka površine združenja CEFTA. Podobna je tudi primerjava števila prebivalstva, saj predstavlja Slovenija s svojima 2 milijonoma le 0,5-odstotni delež prebivalstva Ekološki kotiček Kmetijstvo prihodnosti Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki gospodari z naravnimi sistemi, speh ali neuspeh produkcije je predvsem odvisen od dejavnikov okolja (zemlje, podnebja, živih organizmov in njihovih razmerij). 1 rajna juožnost izkoriščanja agroekosistemov je zagotovljena le, če strukturne unkcije biosfere niso porušene. Ekonomska politika in tržni način gozdarjenja potiskata kmeta v industrijski način gospodarjenja - vedno yečji obseg proizvodnje, višje pridelke, večjo prirejo. V zadnjih desetletjih Je kmetijstvo zelo spremenilo svoj značaj predvsem s pomočjo mehaniza-'d in kemične industrije. Industrijski način kmetovanja ne more biti Jfajen, ker prinaša preveč nezaželjenih stranskih učinkov: uničuje sruk-aro in rodovitnost tal, zmanjšuje kakovost pridelane hrane in škoduje okolju. Danes okolje najbolj ogrožajo veliki tehnično vrhunsko oprem-Jeni kmetijski obrati in množična reja živine, ker siromašijo pokrajino, Uničujejo raznolikost vrst ter obremenjujejo tla, vodo in živila. Rešitve za nastale industrijske težave ponuja ekološko kmetij-stvo, ki se ob finančni in politični Podpori širi tudi v Evropski uniji, beta 1986 je na območju EU potekala ekološka pridelava na 120 000 ha, v letu 1996 pa seje povečala na 1 338 000 ha. Ekološko kmetijstvo je mogoče razvijati le v ekološko osveščeni družbi. Narekuje in omo-goča ga predvsem porabnik, ki je Pripravljen upoštevati in plačati kmetova prizadevanja za izbolj-Sanje bivalnega okolja in kako-y°st hrane. Stroški za čim manjše škodljive stranske učinke so Računani v ceno živil. Na ta na-c'n ekološki kmetje in porabniki Prostovoljno sodelujejo pri razvoju trajnostnega kmetijstva. Kakovostna živila z visoko piehran- Izobraževanje kmetovalcev predah ™e<* ’n 24. januarjem se bodo v Pomurju zvrstila številna y anJa za kmetovalce, ki jih pripravlja Kmetijska svetovalna služba. P v gasilskem domu v Gornji Radgoni bo 17. januarja ob 10. Ur'strojni krožek. Prav tako 17. januarja ob 9. n bosta v okrepčevalnici Partl na Pertoči o pridelovanju in trženj1 vrtnin svetovala Damjan Je-lc in Branko Kornhauser. , *$• januarja ob 9. uri bo v gasi-Jkern domu v Beltincih preda-anje o negi vina s poudarkom "a Pripravi vina za vstekleniče-nie-Predaval bo Ernest Novak. Na slednji dan. 20. januarja, " l8- uri bo v kulturnem domu Lendavi prav tako predaval Er-£st Novak. Tema predavanja je ^jenje in nega vina. *l. januarja ob 9. uri bo v dvo-ni KZ v Gornji Radgoni o pripra-narezkov govorila Olga Godina. Ul Evropske unije, po poseljenosti pa se z 98 prebivalci na kvadratni kilometer uvršča med redkeje poseljene evropske države. Za primerjavo zapišimo, da v Evropski uniji živi v povprečju 113,7 prebivalca in v CEFTI 120,6 prebivalca na kvadratnem kilometru. sko vrednostjo (brez kemikalij) pa lahko pridelamo le z ekološkimi metodami kmetovanja. Osnovni namen ekološkega kmetovanja je pridelovanje zdrave hrane, pestrost pridelave rastlinskih vrst, potrebam živali prilagojena reja, ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal, polepšanje in negovanje kulturne krajine, varovanje in o.čiščevanje osnovnih elementov življenja - vode, zraka in zemlje ter povečanje kakovosti življenja. Edino zdrava tla lahko hranijo rastline in zdrave rastline dajejo hrano in moč za zdrave živali. Zdrava živila rastlinskega in živalskega izvora pa so najpomembnejša za človekovo zdravje. ŽITA FLISAR-NOVAK O vplivu pasme na kakovost prašičev bosta 22. januarja ob 10. uri v zadružnem domu v Čre-nšovcih govorila Zorica Abraham - Panič in Jože Cigan. O pridelovanju vrtnin v zaščitenem prostoru bo 23. januarja ob 10. uri v prostorih kmetijske svetovalne službe v Lendavi predaval Andrej Grof. 23. januarja bo v dvorani ŽVZ-ja v Murski Soboti potekal strojni krožek, govorili bodo o ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal, plevelni flori v žitih, o rezultatih demonstracijskih poskusov ter o pomenu strniščnih dosevkov. Predavatelji bodo Žita Novak - Flisar, Metka Barbarič, Stanko Kapun in Branko Kor-nhauser. Slovenski bruto domači proizvod predstavlja le 0,2 odstotka celotne višine bruto domačega proizvoda v Evropski uniji in je na prebivalca 2,5-krat manjši kot v Evropski uniji in za petino manjši kot v Grčiji, ki ima med državami članicami EU najmanši bruto domači proizvod. Tudi po nezaposlenosti sodi Slovenija med države z največjo stopnjo v Evropi in je celo višja, kot je povprečje v CEFTI. Po sestavi zemljišč je Slovenija z več kot 50 odstotki gozda podobna Avstriji, je pa delež kmetijske zemlje v Sloveniji za 13 odstotkov nižji od povprečja Evropske unije. Ker pa je več kot 70 odstotkov kmetijske zemlje v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, sodi Slovenija med tiste države, ki imajo najbolj neugodne razmere za pridelavo. Kljub nižjemu deležu kmetijske zemlje v skupni površini pa v Sloveniji odpade na prebivalca več kmetijskih površin kot v Evropski uniji. Čeprav ima Slovenija še vedno za 1,6 odstotka večji delež Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek so na sejmu pujskov v Turnišču prodajali 26 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodajalci so za žival zahtevali 7 tisoč tolarjev, vendar so prodali le tri pujske, saj je bilo povpraševanje zelo skromno. KD po novem V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je objavilo količnik za preračun katastrskega dohodka posameznika in njegovih družinskih članov, ki se uporablja od 1. januarja letos. Ta količnik je 1,5, uporablja pa se pri upoštevanju dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev po zakonu o socialnem varstvu in denarne pomoči po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. L. K. O posledicah nepravilnega gnojenja na kakovost vina bosta 23. januarja ob 16. uri v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru predavala Miran Torič in Ernest Novak. Na Cankovi bodo 24. januarja ob 9. uri predstavili selekcijski program v prašičereji, umetno osemenjevanje ter pomen strniščnih dosevkov na prašičerejsko usmerjenih kmetijah. Predavatelja bosta Zorica Abraham - Panič in Stanko Kapun. Na kletarskem večeru 24. januarja ob 16. uri se bodo v centru za vinogradništvo v Ivanovcih ob vinu strokovno pogovarjali o vinu. Pogovor bo vodil Ernest Novak. V dvorani KZ v Gornji Radgoni bo 24. januarja ob 16. uri Alojz Slavič predstavil plačevanje prašičev po novem pravilniku. L. K. kmečkega prebivalstva, je zanimiv podatek, da imajo kar štiri države unije (Grčija, Portugalska. Irska in Španija) še vedno precej večji delež od nas. V Evropski uniji ima kmetijstvo manj kot 3-odstotni delež v skupnem bruto domačem proizvodu, medtem ko je ta delež v Sloveniji 4,9-odstotni. O nizki produktivnosti slovenskega kmetijstva govori podatek, da pridela naše kmetijstvo skoraj polovico manj BDP na hektar kmetijske zemlje kot Evropska unija, bruto domači proizvod na zaposlenega v kmetijstvu pa je pri nas kar trikrat manjši. V strukturi rabe kmetijskih zemljišč ima Slovenija zelo majhen delež njiv, manjšega od nje ima v Evropski uniji le Irska. Površina njiv na prebivalca je v Sloveniji za 0,8 hektarja manjša od povprečja v Evropski uniji in trikrat manjša od držav CEFTE. Manj njiv na prebivalca imajo le Nizozemska, Belgija in Velika Britanija. Na drugi strani pa imamo pri nas prevelik delež tra-vinja, kar dve tretjini vse kmetijske zemlje, medtem ko v Evropski uniji odpade na travinje 40 odstotkov kmetijske zemlje, v CEFTI pa le 26 odstotkov. Trajni nasadi imajo v povprečju Evropske unije večji delež (med 15 in 20 odstotkov) kot v Sloveniji, po površini trajnih nasadov na prebivalca pa je ta delež povsem enak. Vir: Raziskovalni projekt Slovensko kmetijstvo in evropske integracije LUDVIK KOVAČ Mor. Toplice Določene traktorske pristojbine V Občini Moravske Toplice so že določili višino letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v letu 1997. Določeno je, da bodo uporabniki cest plačevali za kmetijske traktorje letna povračila za obdobje 12 mesecev glede na moč traktorja. Tako bo treba za traktor, ki ima do 25 konjskih moči, plačati 2.380 tolarjev, za traktor od 26 do 40 KM bodo morali odšteti 3.680 tolarjev, od 41 do 63 KM pa 4.510 SIT. Za močnejše traktorje je plačilo 5.580 tolarjev (od 64 do 82 KM), nad 82 KM pa 7.010 SIT. Omenjena gmotna sredstva zbirajo krajevne skupnosti, za izterjavo pristojbin pa so odgovorni sveti krajevnih skupnosti. Sredstva, pridobljena na ta način, so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki jih upravljajo krajevne skup- s Varstvo gozdov Gozd ni samo tovarna lesa, kot se včasih zmotno misli, da raste sam od sebe in da mu nič ne more do živega, ampak je mnogo več (regulator hidrosistema, zaščita pred hrupom, vetrom, erozijo, prečiščevalec zraka itd.). Zato gaje potrebno tudi varovati in obnavljati. Zakon o gozdovih v svojem 28. členu predpisuje, da morajo lastniki gozdov in drugi uporabniki izvajati vse o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in preveč namnoženih populacij žuželk (zalubniki ipd.). To se nanaša tudi na drevje zunaj gozda. Omenjeno je že bilo, da izda zavod za gozdove odločbo, kjer so določena varstvena in gojitvena dela. Določen je minimalni gozdni red, ki zajema beljenje panjev (iglavcev in bresta), umikanje sečnih ostankov in vej s prometnic, veje in vrhove pa je treba potegniti z mladja na tla. Zavod za gozdove pa poleg tega lahko v določenih primerih lastniku gozda izda odločbo za preventivna varstvena dela in sanitarne sečnje. Do tega največkrat pride po naravnih ujmah (snegolom, vetrolom, žled ipd.), kot se je zgodilo pred leti na Goričkem (snegolom), v Čentibi (vetrolom), letos pa je žled v zahodni Sloveniji. V takih primerih mora lastnik poskrbeti, da se v čim krajšem času odstranijo poškodovana drevesa. Pri tem se je potrebno obrniti na strokovnjaka javne gozdarske službe, s katerim skupno najdeta ustrezne ukrepe za nadaljne izvajanje del. Poleg strokovne pomoči, zavod oz. država sofinancira določene preventivne varstvene ukrepe pa tudi pomaga pri obnovi (sadike). Uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev je v gozdu prepovedana. Izjemoma se lahko uporabijo atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja, in to predvsem pri zaščiti mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk. Dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev izda zavod za gozdove. Gozd kot življenjski prostor - bivališče za mnoge živalske vrste (ptice, divjad, glodalci) - je zelo ranljiv, posebno pri nestrokovnih posegih (sečnje, gradnje prometnic ipd.). Zato je potrebno pri vseh posegih upoštevati tudi potrebe živalskega sveta. Ne glede na gozdni red sodijo v gozd tudi travnate površine, vodni viri in mlakuže, zamočvirjene površine, grmovje, stoječa votla drevesa, mravljišča in še marsikaj. Za naravno uničevanje škodljivcev v gozdu so najpomembnejše ptice (žolne, detli, jastrebi, fazani, lastovke, siničke in druge), ker se v glavnem prehranjujejo poleg semen z ličinkami, gosenicami, muhami in podobnim mrčesom, nekatere pa lovijo celo glodalce (miši, voluharje). Poleg ptic so za biološko ravnotežje v naravi pomembne tudi druge živalske vrste v primernem številu. Zaradi našega posega v naravo (gozd ) moramo mnogokrat sami poskrbeti za ravnovesje. Zaradi pomanjkanja votlih debel je potrebno nameščati umetna zaklonišča za ptice (valilnice). V hudih zimah z visokim snegom je potrebno tudi v gozdu namestiti ptičje krmilnice, nastaviti hrano za divjad, obesiti pogače iz loja in semena ipd. Za boljše poznavanje varstva gozdov se lahko vsak lastnik gozda obrne na zavod za gozdove po nasvet, dobil bo tudi določene brošure, v katerih so podrobneje obdelani posamezni problemi (lubadar, ipd.). Gojenje gozdov Z razvojem tehnologije, vedno večjega onesnaževanja okolja, zaradi raznih ujm, nekontroliranega posega v prostor in raznoraznih gradenj je začel gozd na določenih območjih propadati. Zaradi potreb po lesu in drugih splošnih funkcijah gozda je človek z njim začel razumno gospodariti, začel ga je pomlajevati, obnavljati in varovati. Že pri izkoriščanju gozdov je bilo omenjeno, da izda zavod za gozdove lastniku odločbo, v kateri so opredeljena poleg poseka tudi opravila, ki se nanašajo na gojitvena dela za obnovo in nego mladja, na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta. Pri obnovi in pomlajevanju moramo predvsem poznati rastne razmere. Rastne razmere vplivajo vsaka po svoje na rast in življenje rastlin. Med te štejemo: toploto, svetlobo, vlago, veter, tla, položaj rastišča in razne žive dejavnike. Vsaka drevesna vrsta ne raste povsod enako, zato je potrebno vedeti, kakšne razmere najugodneje vplivajo oz. so najugodnejše za posamezno drevesno vrsto. Naj jih omenimo samo za nekatere drevesne vrste: Smreka: raste na stalno svežih peščenih tleh, kjer je dosti vlage, kjer vladajo mrzle zime, to je v ustreznih višinah, na hladnih celinskih območjih. Na trajno mokrih tleh ne uspeva. Rdeči bor: raste predvsem v nižinah in gričevju, raste na suhih in mineralno siromašnih tleh, na rahlih svežih peščeno-glinastih tleh. Pogosto zarašča opuščene kmetijske površine in jih spreminja v gozd. Bukev: uspeva na plodnih, suhih tleh z apnenčasto podlago, potrebuje globlja razvita tla z dobro prehranjevalno plastjo humusa. Na suhih tleh ali tleh s’stoječo vodo ne uspeva. Ugaja ji podnebje, kjer zime niso premrzle, poletja pa ne presuha. Hrast: ugajajo mu peščeno-glinasta ali težko ilovnata tla, bogata z minerali, globoka sveža humusna tla, naplavine. Uspeva na svetlih sončnih legah. Pozni spomladanski mraz mu škoduje. Vemo, da v gozdu drevje ne raste posamezno, temveč je združeno v sestoje, to je del gozda, ki se razlikuje od svoje okolice po starosti, drevesni vrsti ali načinu gojenja. Velikost je odvisna od namena in načina gospodarjenja. V sestoju so drevesa drugo poleg drugega, govorimo o sklepu sestoja. Če je sklep sestoja gostejši, imajo drevesa ožjo krošnjo, debla so manj vejnata, so bolj polnolesna, so višja, tudi rastejo enakomerneje, branike so ožje (kakovostnejši les). Pri redkejšem sestoju so drevesa bolj vejnata, nižja, malolesna, branike so širše, podobno je pri posameznih drevesih. Na našem obrfločju rastejo tako imenovani mešani sestoji gozdov, ki so mnogo odpornejši proti vsem nevarnostim, ki pretijo gozdu (ujme, škodljivci), kot čisti sestoji. Po določeni starosti je gozd oz. drevje zrelo za posek, na njegovo mesto pa pride nov gozd, to imenujemo pomlajevanje. Pomlajevanje je lahko naravno (s semenjem, ki pada z dreves,' poganjki iz panjev in korenin) in umetno (s setvijo, saditvijo ali podtikanjem). Če hočemo povečati vrednost posameznega drevesa in vrednost sestojev, je potrebno, da že takoj začnemo z nego gozda, to je odstranjevanjem slabih dreves in sprostitvijo najboljših. Pri negi gozda ločimo: nego mladja, čiščenje, redčenje, svetlobne sečnje ipd. Ker je gozd pestra in zapletena združba, ki se nenehno spreminja, je težko predpisati določene obrazce, pa naj si bo to za nego, varstvo ali izkoriščanje gozdov. S svojimi ukrepi se moramo nenehno prilagajati razmeram, ki nastajajo v naravi. Zavedati se moramo, da lahko samo en napačen ukrep pusti v gozdu dolgoročne posledice. Zato moramo imeti pred vsakim posegom v gozdu jasne cilje, ki jih želimo doseči na določeni površini ali gozdu ob njegovi zrelosti, zavedati se moramo, da bodo sadove našega dela koristili zanamci šele čez več desetletij ali stoletij. (Se nadaljuje) Rudolf Kerčmar M. J. nosti. KAKoMA ENOTpiMT de jem Hep SEBOJ JE /EJ Čas mftRAJo W Po J>VOTRETJi USKl PoTREKi PA LA«© LeTUO TJM JKULpAJ . 10 intervju vestnik, 16. januar 199 Intervju s človekom, ki vstopa v slovensko zgodovino kot 46. glas Ciril Pucko - žrtev ali žrtvovalec Seje članu poslanskega kluba SKD njegovo dejanje splačalo? Le kaj gaje motiviralo, kateri blagor? Je z njegovo stranko vse v redu glede na to, daje veljal za »trdega« krščanskega demokrata? Bi bilo potrebno Peterleta odžagati? Bo kak prekmurec sploh še volil SKD? Je bila zadeva Hit tista, zaradi katere je Pucko dal glas? Kdo je prišel h komu? Od kod njegova gotovost, da izpolnjuje voljo volivcev, in navsezadnje, kaj je vest, predvsem politična? Na vaš 46. glas so se volivci različno odzvali. Po čem ste sklepali, da izpolnjujete voljo volivcev? Volivci zagotovo niso dali glasu za to, da bi bila v Sloveniji pat pozicija in da bi se poglabljala polarizacija. Volivci so svoj glas dali, kateremu koli kandidatu, izključno za to, da bi delal v dobro vseh državljanov in državljank in ne v škodo države. Kako se počutite, ko vas prejšnja stranka žigosa z oznakami, kot so izdajalec, celo ju-dežev izdajalec? Tu se v bistvu kažeta raven in politična zrelost teh ljudi. In ko to v bistvu analiziraš, ugotoviš, daje bila odločitev konec koncev dobra, kajti če so ti ljudje res taki, potem ne sodimo skupaj. Vi ste tudi odšli s kongresa SKD v Škofji Loki, kot je potrdil Peterle na tiskovni konferenci? To je laž. Ste podpisali sporazum z Drnovškom že 27. decembra? To ni točno. Kakšne pogoje ste mu postavili? Midva sva se pogovarjala na načelni ravni, predvsem sva jemala to kot politično potezo, s katero naj bi se nastale razmere po volitvah rešile. Ni bilo nobenih pogojev z nobene strani. Šlo je za dogovor, da podprem njega kot mandatarja in da bom podprl predlagane kandidate za sestavo vlade. Torej vam ni ničesar obljubil, npr. kakšnega ministrskega mesta? Ne, o tem se nismo pogovarjali. V obrazložitvi svoje poteze ste se sklicevali tudi na svojo vest oziroma na vest. Kaj vam pomeni beseda vest na splošno in kaj pomeni v politiki? Po ustavi smo poslanci popolnoma neodvisni in smo odgovorni vsemu ljudstvu, Izhajajoč iz tega sem se odločil, misleč, da je Slovenija v takih razmerah, da nimamo časa za zavlačevanje tako pri začetku dela parlamenta kot pri oblikovanju vlade. Zdaj, več kot dva meseca po volitvah, je očitno, da bo težko prišlo do konsenzualnega začetka delovanja parlamenta, če ne bodo vrhovi političnih strank spoznali, da brez tega preprosto ne gre. Danes so pogovori, ne vem že katerič, o sestavi parlamentarnih delovnih teles. Po mojem občutku tudi danes ne bo prišlo do dogovora, kar pomeni, da se bo seja jutri nadaljevala brez dogovora in da se bo glasovalo s takšno večino, kot trenutno v parlamentu obstaja. To pa ne more biti dobro za začetek delovanja najvišjega zakonodajnega telesa. Naši politiki pogosto enačijo politično vest z lastno voljo. To je vprašanje interpretacije, kako kdo to pač jemlje. Za vas vaša lastna volja torej ni enaka vaši vesti? Seveda ne. Mnogi se tudi sprašujejo, zakaj niste izbrali manj pogumne variante in samo tajno dali glas za Drnovška. Ta skupina strank (pomlad niki, op. A. P.) je nad svojimi poslanci opravljala neke vrste teror. V bistvu je bilo tako tudi pri glasovanju oziroma izvolitvi predsednika državnega zbora, razdelili so neke številke, ki naj bi jih vsak od teh poslancev napisal na glasovnico. Postavlja se vprašanje, ali je potem glasovanje sploh tajno in ali je sploh v skladu z zakonom in ustavo. In ker sem se po tehtnem premisleku odločil, da podprem kandidata za mandatarja, seveda nisem želel priti v konflikt takrat, ko bi me moral kdorkoli kontrolirati, kako bom glasoval. Tudi zdaj so kandidati dveh strank glasovali tako, kot so (poslanci SKD in SLS naj bi svoje listke odnašali na kontrolo, op. A. P.). Ste zdaj v poslanski skupini LDS? Nisem, sem samostojni poslanec. Ne gre za prestop, temveč samo za izstop iz poslanske skupine SKD. In niti iz stranke nisem izstopil. Toda najbrž... Saj to je procedura, ki upam, da se je bodo vsaj v tem primeru držali. Torej vas bodo iz stranke vrgli. Da. Bomo videli. Vi ste eden tistih, ki ste predlagali prenovo stranke SKD. Na določene napake, ki jih je stranka delala, sem opozarjal že leta in leta. Npr. bilo je veliko napak, ki jih je v bistvu potem vodstvo popravljalo z novimi napakami. Ena od takih je bil gotovo odstop predsednika kot zunanjega ministra. Naslednji dve leti se nismo ukvarjali z ničemer drugim, kot tistim, kako bi njemu našli neko zadovoljitev za zgrešeno potezo. Kako seje stranka obnašala kot vladna stranka, je posebno poglavje. Tak poraz, kot smo ga doživeli, sem sam napovedoval že v začetku leta 1993, takrat, ko smo stopili v vlado in se nismo znali niti prav pogajati oziroma smo v tistih pogajanjih dosegli manj kot bi morali glede na rezultat, ki smo ga dosegli leta 1992. Dejstvo je, da prenove stranke ne more biti s temi ljudmi, ki so zdaj na čelu. In če izvršilni odbor dva dni po mojem izstopu iz poslanske skupine prizna in sklene, da bo stranka šla v popolno prenovo, potrjuje to samo mojo potezo. To so bile moje besede, ki so jih uporabili po dveh dneh. Kajti sam sem zelo jasno na začetku, ko sem pojasnjeval razloge za izstop iz poslanske skupine, povedal, da je potrebno iti v popolno prenovo stranke. Zakaj v stranki Peterleta ne odžagate? Je tako močan zaradi podpredsedniške funkcije v EUCD? Stranka takoj po volitvah ni bila pripravljena preiti k analizi vzrokov tega poraza, ampak je bilo nekje sprejeto, da bi najprej oblikovali vlado teh treh strank in se šele nato pogovarjali o volilnem izidu. Menim, da je bilo to popolnoma narobe in daje bilo to samo v smislu manevra, kako obdržati pozicijo, kako postati določen funkcionar bodisi v vladi bodisi v državnem zboru in potem pozabiti na to, da smo največji volilni poraženci. V bistvu je prišla pobuda za podpis pomladniške koalicije iz vrst SDS. Toda ko bi moral se pred volitvami v šentviški gimnaziji pojaviti tudi Peterle ... Je čakal na izid volitev? Pred volitvami ni bil podpisan noben sporazum. Dejstvo je, da so sklepi, ki jih je stranka sprejela na kongresu v Škofji Loki, po mojem globokem prepričanju predvidevali najboljši rezultat med vsemi temi tremi strankami. In tisti sklepi najbrž ne bi nikoli bili sprejeti, če bi predvidevali, da bomo zadnji. To sta dve popolnoma različni okoliščini in zdaj se v bistvu vodstvo stranke lovi za zadnjo slamico, da bi na ta način obdržalo neki minimalni vpliv v vladi. V zadnjem času je tudi slišati, da je Peterle vedel za vašo nameravano podporo in da so vas v bistvu v stranki žrtvovali, ker si sami tega koraki niso upali storiti, glede na poštenost, zavezništvo ... To so špekulacije. O tej zadevi ni bil seznanjen, za tako potezo se tudi z njim ne bi nikoli konzultiral, ker sva si v določenih pogledih, predvsem v tem delu razumevanja politike, zelo narazen. Bi vas spustili v parlament? O tem nisem razmišljal. Je bila gorenjska afera lansira-na dan prej, ker so vedeli? Že po Soboti se je govorilo dan prej. Ne vem, kdaj se je po Soboti govorilo. O tem nisem razmišljal, menim pa, daje gorenjska afera del politike določene stranke. Kdo je koga prvi poklical: vi Drnovška ali on vas. Nobeden ni nobenega prvi poklical. Midva sva se pred mesecem in še nekaj srečala na stopnišču državnega zbora in sva si izmenjala poglede na tedanji položaj po volitvah. Ali mislite, da SKD še ima prihodnost, jo bo v Prekmurju še sploh kdo volil? Da, bo. Kakšna bo prihodnost, je odvisno od tega, kakšna bo in kdaj bo prišlo do prenove stranke. Prej bo prišlo, prej si bo stranka našla mesto, ki ga lahko zasede v slovenski politiki. Bolj se bo s tem zavlačevalo, slabše bo. Glede manjšine - vi se ne strinjate z odnosom pomladnikov do manjšine Z veliko ljudmi sem se srečal od volitev do tega dogodka, med njimi so bili mnogi pripadniki narodne skupnosti. In potem, ko je bila vložena pobuda za presojo statusa poslanca narodne skupnosti, so tudi moji volivci izrecno poudarjali, da nikoli več ne bi volili nobene od teh strank, ker so pod tisto pobudo razumeli, da se bo njihov status, torej status narodnega poslanca, spremenil oziroma da bo dobil drugorazredni položaj. Seveda si sam nikakor nisem mogel predstavljati, da bi bil del takšne koalicije, ki bi šla v tako radikalno spremembo ustave. Nameravate ostati poslanec ali pa puščate vrata priprta za odločitve, kot je bila v vašem prejšnjem mandatu, ko ste iz poslanskih klopi odšli na direktorsko mesto? Do nadaljnjega bom deloval kot samostojni poslanec. Razvoj političnih dogodkov bo seveda mogoče iniciral tudi kakšne moje drugačne odločitve. Zakaj je Drnovšek najbolj primeren za mandatarja? Gotovo si je s predsednikovanjem nabral določene izkušnje. Dejstvo je, da po vseh javnomnenjskih raziskavah o tem. kdo naj bi bil mandatar nove slovenske vlade, visoko vodi pred vsemi drugimi. Dejstvo pa je tudi, da na dveh tako visokih funkcijah, kot sta predsednik državnega zbora in predsednik vlade, vsaj za Slovenijo, ki je v srcu Evrope, ki se je demokratizirala, ne bi bilo dobro, da bi bila na čelu dva sorodnika, še več, dva brata. Navsezadnje so z našega konca kandidati ljudske stranke že v mesecu decembru poslali vodstvu stranke dopis, v katerem prosijo oziroma zahtevajo, da se oblikuje vlada LDS - SLS in morda še katere stranke. Mar ni bilo v tistem trenutku, ko je bil Podobnik izvoljen za predsednika DZ, na neki način Že dogovorjeno Drnovškovo mandatarstvo? To ni bilo dogovorjeno, človek bi pa logično sklepal, da se bi stvari tako razvijale. Zakaj pa mislite, da dva brata na takšnih dveh funkcijah ne moreta biti? V demokratični državi ne moreta biti, lahko pa sta v kakšni drugi ureditvi. Včeraj ste verjetno slišali za t. i. vlado narodne enotnosti. Ali pri nas obstaja možnost, da bi vlado tvorilo vseh 90 poslancev? Tu se postavlja vprašanje, ali so v Sloveniji takšne razmere, da bi se morala oblikovati vlada narodne enotnosti, po drugi strani pa ta predlog potrjuje, da je bil moj korak pravilna odločitev, kajti pred izvolitvijo mandatarja nobena stranka ni govorila o tem, ampak sta obe strani poudarjali samo to, kako imata zadostno večino za izvolitev mandatarja, in seveda, če je ta predlog, ki seveda najbrž ni dokončen, korak k razrešitvi položaja, kije nastal po izvolitvi mandatarja, to še dodatno potrjuje, da je odločitev pravilna. Toda s 46. glasovi se ne da vladati, vsaj tam ne, kjer je potrebna dvotretjinska večina. Bomo kmalu imeli volitve? Skorajda popolnoma sem prepričan, da bo prišlo do sestave stabilne sredinske vlade. Gre torej samo za de! političnega manevra? Gotovo. Vi ste bili izvoljeni z 20 odstotki glasov. Glede na to sprašujem, kakšno je bilo vaše mesto v SKD oziroma kakšno moč ste imeli v vaši stranki ali pa izida sploh niso upoštevali? Nekateri so ta rezultat vzeli za slab, nekateri so bili ne® ščljivi, ker sem dobil tolik' tretji tega niso posebej kome® rali, dejstvo pa je, da niti P prejšnjih volitvah, ko sem dok prav tako največ glasov, te®1 rezultatu nihče ni pripisov! kake moči. Kakšen vpliv na strankah politiko je imel torej prekmi ski del? Sam sem, kot sem že povei na začetku, poskušal določe® stvari spremeniti na bolje, vet dar mi ni uspelo. Ali je vaše dejanje uperjeno ti per klan Peterle - Rejc? Ne, to dejanje je namenja predvsem temu, da se začn«1 stranki resno razmišljati op® novi. Toda znano je, da obstaja * struj? Vprašanje je, ali so to strel1 ali pa so to samo posameznik1 Ste res predlagali klub pom1' skih poslancev? Da, to pobudo sem dal v P’ tek. Ko sem sondiral razm® Ijanja kolegov s tega konca, W do te ustanovitve prišlo v d® ločenem času iz razlogov, da’ tudi v državnem zboru oziro®1 koaliciji ta skupina poslane’1 imela večji vpliv in da bi se st* ri za Pomurje razvijale čim W pozitivno. Vam je zadeva Hit na neki o1 čin zavezala roke. Saj je ra^ vaš glas zmanjkal, da se poro6 lo komisije ni znašlo v dri^ nem zboru. Gre za groba podtikanj’ Kajti ko je komisija sprejem^* končno poročilo, sam nisem b’ več poslanec. Kako niste bili? Bil je drugi poslanec. Saj misija ni bila osemčlanska, at” pak devetčlanska. To so špe^. lacije posameznikov, ki niso b® sposobni pripraviti poročila, ® bi dobilo zadostno podporo^ uvrstitev na dnevni red DZ- Ampak zmanjkal je ravno glas. Poslanec, kije prišel n a n16' sto mene, je postal član vseh t1 stih komisij oz. delovnih tele® Zakaj se boste zavzemali v Že v prvem mandatu sem skušal pomagati pri prejetim1’ ki Pomurju v celoti prinašal® neki razvoj. Gotovo so tu h1 stvene spremembe v razvoju i® frastrukture, na drugi strani! potrebno dajati poseben poud rek kmetijstvu in živilski ind11 striji, ki je zaradi določenih i'" pak v preteklem času v težava® nato je pomemben razvoj P ’ delovno intenzivnega gospod® stva, kjer je potrebno z doloc® nimi vladnimi ukrepi izboljša® tudi njegovo pozicijo. Gotov bo vse to v naslednjih letih gl®r na tema, okrog katere se bo telo tako v DZ kot na sejah vi® de. Prepričan sem, da prihaja), s tega konca Slovenije poslan01' ki imajo čut za probleme Pi< murcev in Prlekov in ki im®! tudi v svojih strankah doloc® vpliv. Menim, da bi bila lam® ta skupina poslancev dokaj pešna pri zagotavljanju ust®6® nega razvoja? Bi šli nazaj v poslanski kl^ SKD, in če, kdaj? S tem vprašanjem se v t6® trenutku ne ukvarjam. Če bo1 poteza pripomogla k čimPf^ šnjemu oblikovanju stabilne S(o dinske vlade, sestavljene > obeh blokov, in če bo na dri® strani prišlo do pren0* stranke, bo to dokaz, da je b1^ moja odločitev na mestu, i*1 tem primeru tudi to vprašanj oziroma tako razmišljanje prl® v poštev. S poslan^ se je pogovarja' A. POTOČNA fotografirala g® L N. JUHNO’ vestnik, 16. januar 1997 y^ulturna obzorja 11 0 kulturnih prireditvah v preteklem in letošnjem letu Ali kultura bo? Bo! Tajnike pomurskih zvez kulturnih organizacij (ZKO so trenutno v tansformaciji v Sklad za ljubitejsko kultura, to pa seveda ne pomeni kakšne bistvene spremembe v organizaciji kulture, ali da bi bili zmedeni načrti posamezne ZKO) smo povprašali o tem, kateri so bili realizirani načrti v kulturi za prejšnje leto in kaj načrtujejo v tem letu. Pozanimali smo se, kaj vse jim je uspelo v minulem letu uresničiti, koliko je bilo kulturnih prireditev, kakšen je bil odziv obiskovalcev, koliko je bilo domače produkcije in koliko gostovanj? Zanimali so nas tudi neuresničeni načrti in prireditve, predvsem pa, kakšno je finančno stanje in razmere? Načrti za letošnje leto in morebitni večji projekti? Povprašali smo še o čem, kar zanima ljudi, ki kakšen popoldan ali večer raje kot pred televi-z'j° preživijo na kulturni prireditvi. Geza Kišfalvi, KO Murska Sobota Malo besed in veliko dejanj V domači produkciji je nastalo enajst projektov, potrebno bi bilo Poudariti slovesnost ob kulturnem Prazniku, soboške dneve in lutkovno Predstavo Uganke, zanke ... Drugih gostovanj je bilo enainštirideset, od ega je bilo deset predstav profesio-na'nih ali neodvisnih gledaliških hiš, Petnajst koncertov klasične, etno, zborovske in rock glasbe. Tako je 10 s ponovitvami vred vsega skupaj osemdeset različnih glasbenih, lu-ovnih, gledaliških, literarnih in rugih kulturnih dogodkov. Brez ki-noprojekcij, seveda, kajti v sobo-s em kinu smo zavrteli sto osem fil-?°v’ s> j>h je ogledalo 30 tisoč gle-a cev. V prejšnjem letu se je na seh kulturnih prireditvah zbralo 50 'soc obiskovalcev. V svojem progra-u Pa smo poskušali ugoditi različ-šoH^ 8'bdalcev, in sicer pred-skim otrokom, osnovnšolcem in ^“nješolcem ter drugim. Zanje že s o let organiziramo različne abonmaje. Mislim, da lahko rečem, da smo °raj v celoti uresničili svoj pro-am. Zadovoljni pa smo lahko tudi ,, lnančnim stanjem in sredstvi, ven-Udr bi lahko bilo bolje. sk sa ^Iturnometniška društva in ZVp,"16’ k' delujejo v okviru naše I« - so ze'° aktivne. V letošnjem s b želimo izpeljati program, ki smo sa zadali v takšnem obsegu kot v preteklem letu. Še večji poudarek seh110 'astn* Produkciji, še po-D ?° aktivni pa smo na gledališkem žiio^11' Duša Šk°f končuje z re-d sv°je predstave, svojo predstavo doa?U^' gledališka skupina Torpe-p? romska skupina vsako leto Pole' novo gledališko predstavo, pr ? te8a Pa nastaja tudi lutkovna Vna- S,tava Grajskih strahcev, ki jo p Jožica Roš. rav n Večjih projektih, ki jih name-gled?0 Uresnieiti, so izvedba treh stna kih ‘n lutkovnih predstav (la-nikOvPcvdukcija)' srečanje likov-Pod Avenije, vsa srečanja na graisk^" 'Mbitleljstva, Poletje na Pa kem,dvorišču in še kaj. O vsem knit,PrOt' obveščamo v Koledarju rnih prireditev. sta v >eza kišfalvi in soboška ZKO Slov anskem letu prejela od ZKO Gornja Radgona figovi poravnani toiik'etU '996 sama ZKO rti izvedla NekatPr'red'tev kot prejšnja leta, društ ere pr'reditve pa so izvedla °bm Va skuPine same, zlasti na Svetj ^".povih Qbčin (Radenci in niSo Ur'^’ Podatka o tem pa nam izved?^^dovala. Pravzaprav so Zlasti' VSe načrtovane prireditve, čan: ®re tu za medobčinska srene, z’ . so sodelovale vse tri obči-in ’|juk!ZVedb° gostovanj poklicnih gledardv'jsk'6 skupin na področju Mladi • 'n 8'asbene umetnosti za n0 in odrasle ter izvajanje ki-pr°grama. katerm'k° je Mio vseh prireditev, na neSku S° nastopale domače kultur-bii0 apine. je težko našteti, saj jih je organ6 ° Ve'iko, kot je veliko tudi hizira|Zatorjev. Sama ZKO je orga-ditev r ?sem večanj in drugih prire-vanjav Oljskih skupin. Tri gosto-gkdaipi/^btih gledališč za odrasle, (šest D Sk' abonma v SNG Maribor ValcgJ^dstav) za osemdeset obisko- (Se večje je število abonentov v Radencih). V preteklem letu je bila želja, da bi izvedli več gostovanj za odrasle in mladino, vendar zaradi finančnih težav to ni bilo mogoče, kajti vse leto smo se borili s finančnimi težavami, saj niso bile poravnane obveznosti iz leta 1995. Prav Koliko je bilo kulturnih dogodkov v preteklem letu v Pomurju - premalo, preveč ali ravno dovolj? Na vprašanje naj odgovorijo tisti, ki se s kulturo ukvarjajo, obiskujejo kulturne prireditve, predvsem pa tisti, ki skrbijo za financiranje. Fotografija je nastala na lanskem mladinskem gledališkem festivalu, kije potekal v slovenski in avtrijski Radgoni. Foto: ANR tako niso bila zagotovljena sredstva za projekt Meja na reki v letu 1996. Zadeve so se uredile tik pred koncem lanskega leta, ko smo prek zagotovljene porabe za kulturo dobili iz občinskega proračuna vsa manjkajoča sredstva in tako poravnali vse dolgove. Tako imajo zagotovljena sredstva tudi skupine, ki delujejo na območju Občine Gornja Radgona, bistveno pa so na boljšem skupine v drugih dveh občinah, saj je tam skupin manj in jim občini lahko zagotovita več sredstev. Obe občini sta pokrivali stroške za skupne prireditve. Pričakujemo, da bo poraba v letu 1996 osnova izhodišča za leto 1997, to pomeni precejšnje izboljašnje razmer, vendar če bo proračun spet tako dolgo v obravnavi kot lani, bodo ponovno nastopile težave. Vse delujoče skupine so zelo aktivne, vsekakor pa je potrebno omeniti KUD Bubla v Radencih, ki je veliko pripomogel k oživitvi ljubiteljskega kulturnega življenja v tem kraju. V tem društvu in KUD-u Sv. Jurij delujeta edini gledališki skupini na celotnem teritoriju treh občin. Letos načrtujemo izvedbo vseh dosedanjih srečanj, gostovanj in obiskov prireditev ter ponovno izvedbo treh prireditev Meja na reki, tokrat naj bi bil delež slovenske produkcije večji. Poleg tega smo organizatorji območnega srečanja literatov začetnikov. Prizadevali si bomo.za več mentorjev in njihovo vključitev v različne izobraževalne oblike. Med največji in najzahtevnejši projekt, ki jih nameravmo izpeljati, sodi vsekakor prireditev Meja na reki. Letos bo poleg gostujočih predstav ena predstava nastajala v Gornji Radgoni, to pomeni dodatno angažiranje organizatorjev pri celotnem projektu. Še vedno ni v celoti rešeno vprašanje začetka delovanja Sklada za ljubiteljsko dejavnost, s tem pa je povezana tudi nova organiziranost ZKO. Vprašanje je, ali bo na našem območju samo ena ZKO ali bosta občini Radenci in Sv. Jurij ustanovili svoji. Priprave na novo organiziranost se bodo začele konec tega meseca. Goran Ohman, ZKO Ljutomer Prevladuje domača produkcija V letu 1996 smo v glavnem uresničili vse cilje. Organizirali smo prek 60 kulturnih prireditev - od gostovanj do nastopov amaterskih skupin, enakomerno so bila zastopana vsa področja kulturnega ustvarjanja. Odziv obiskovalcev je bil različen, nekatere prireditve so bile zelo dobro obiskane, druge spet slabše. Ugotavljamo, da Ljutomerčane najbolj privlačijo gledališke predstave in prireditve, na katerih nastopajo mladi. Zelo dober je bil tudi obisk na reviji otroških in odraslih folkor-nih skupin. Sicer pa ljutomersko občinstvo najmanj pozornosti posveča klasični glasbi. Slabše so obis kani tudi posamični nastopi domačih skupin, izjema so le predstave domače gledališke skupine. V ljutomerski občini deluje deset kulturnih društev, v katerih je zdru- Ženih 36 sekcij, kulturna dejavnost pa poteka na vseh šolah. Nehvaležno je naštevati uspešnejše sekcije, saj se vsaka trudi dati svoj maksimum. Uspešnost pa ni odvisna samo od dela skupine, ampak tudi od razmer in zvrsti kulturnega udejstvovanja. Tudi v letu 1996 je prevladovala domača produkcija - dve tretjini prireditev, tretjina pa je bila gostovanj, med katerimi so prevladovale profesionalne skupine. Zelo dober je odziv pri vrtcih in osnovnih šolah, s katerimi izredno dobro sodelujemo. Uvedli smo tudi lutkovni abonma, odmevna je bila tudi prireditev v sklopu Poletje v atriju Mestne hiše, predvsem nastop folkome skupine s Tajvana. Med našimi gostovanji pa moramo omeniti predvsem izvedbo Prleškega večera v Laškem. Naše kulturne skupine redno sodelujejo na gostovanjih z Ljutomerom pobratenih mest v Avtriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Finančno stanje v kulturi pa nikoli ni bilo zavidanja vredno. Za lansko leto lahko rečemo, da je bilo za odtenek boljše kot v prejšnjih letih, žal pa smo še vedno daleč od normativov, ki jih določa ministrstvo za kulturo. Tudi napoved je nehvaležna, saj na državni ravni še naprej ostajajo odprta vprašanja glede Sklada za ljubiteljsko dejavnost, ki bi po načrtih moral delovati že dve leti. Lansko leto nam ni uspelo izpeljati načrtovanega koncerta Slovenske filharmonije zaradi prezasedenosti le-te. Zato bo ta koncert na sporedu oktobra letos. In drugi načrti? Ob slovenskem kulturnem prazniku bo gostoval Kajetan Kovič, podelili bomo tudi Miklošičeve nagrade id priznanja za uspešno delo v ljubiteljski kulturi. V aprilu bomo gostitelji območnega srečanja amaterskih gledaliških skupin SV Slov-neije, kar bo naš najobsežnejši projekt v letošnjem letu, maja bomo oranizirali tradicoinalno mednarodno Srečanje ljudskih godcev in proslavili 50. obletnico Festivala otroških in mladinskih pevskih zborov. Sicer pa bo letošnje leto leto jubilejev - Glasbene šole Slavka Osterca, pihalnega orkstra mesta Ljutomer, Volkmerja, Kovačiča ... in na vseh prireditvah, posvečenim tem obletnicam, bodo sodelovali tudi naši kulturniki amaterji. Dodam lahko še to, da pri ZKO skrbimo tudi za izobraževanje men torjev. Pogosto se udeležujemo republiških seminarjev, sami smo lani organizirali dva republiška seminarja in seminar za folklorno dejavnost. Vsi so bili zelo dobro obiskani. S to prakso bomo nadaljevali tudi letos. Ugotavljamo, da sta gledališka seminarja že dala pozitivne rezultate, saj oživljata gledališko dejavnost tudi v krajih, kjer je pred leti zamrla. Rajko Stupar, ZKO Lendava ZKO Lendava brez pisalnega stroja Če pogledamo uresničene načrte preteklega leta, ugotovimo, da so kljub statusnim težavam mreže ZKO uresničeni, marsikaj pa je prišlo med letom še zraven (npr. Fol-kart in Dežele pravljic). K uspešnemu letu so veliko prispevala društva in številni posamezniki, ki so še vedno pripravljeni marsikaj postoriti brezplačno. Izpeljali smo sedem medobčinskih prireditev, na katerih so sodelovale skupine ali posamezniki iz vsaj treh občin. Petim uspešnim skupinam in posameznikom smo omogočili sodelovanje na regijskih in državnh prireditvah. Velik del aktivnosti je bil namenjen izobraževanju. Izpeljali smo tri izobraževalne oblike, ki so se jih udeležili posamezniki iz vsaj treh občin in dve za prebivalce lendavske občine. Na srečo sicer imamo skromne, a primerne prostore na t. i. Dvojki, kamor radi prihajajo zlasti mladi in v prostih terminih vadijo, ustvarjajo. Uveljavili so se še šola za cimbale, plesna šola in tudi študijski krožki. Na kar devet izobraževalnih oblik, ki jih je organizarala republiška ZKOS, pa smo poslali prispevke in nadarjene posameznike, od katerih pričakujemo, da bodo vodili sekcije in poganjali aktivnost v društvih. Nekaj pa se jih usposablja za strokovne sodelavce in mentorje. Precej več težav je bilo v pretke-lem letu pri organiziranju gostovanj. Odkar za ta del dejavnosti ZKO nima zagotovljenih sredstev, pri nas pa tudi ni primernih prostorov, se je kulturna ponudba za občane skrčila. Pri tem bo posebno akutno na šolah, kjer od dosedanjih treh koncertov v prihodnje sprejmejo enega, poleg tega pa komaj eno lutkovno in eno mladinsko igrico. Vrzel sicer precej uspešno zapolnjujejo amaterske skupine, od katerih so nekatere prav na zavidljivi kakovostni ravni, vendar smo, kot vse kaže, v letu 1996 za šole in vrtce zadnjič organizirali po tri galsbene in dve profesionalni lutkovni predstavi. Za odrasle smo organizirali oglede dveh predstav v SNG Maribor, štiri koncerte (od tega dva zunaj občine) ter sodelovali pri organizaciji dveh koncertov ljubiteljskih skupin. V okviru »grajskih večerov« smo organizirali še eno gledališko predstavo profesionalnih izvajalcev. Če posebej omenimo neuresničene načrte, je na prvem mestu organizacija Medobčinskega srečanja pevskih zborov (otroških in odraslih). Strokovne predpriprave je vodil naš sodelavec in vodja aktiva učiteljev glasbe Jože Gerenčer, ki pa je potem organiziral občinsko srečanje v Črenšovcih. Tako so pevske skupine iz drugih občin ostale doma, madžarske pa nastopile na srečanjih v organizaciji ZKMN. Pri ZKO Lendava je trenutno najbolj akuten problem administratorke, ki je po razpadu Zavoda za kulturo Lendava prišla na plačilno listo knjižnice in se tja tudi preselila. Z njeno fizično odsotnostjo je ostal ZKO brez pisalnega stroja, kaj šele računalnika. Po drugi strani pa smcupridobili enega strokovnega sodelavca za filmsko dejavnost in v svojih prostorih uredili začasni kino. Finančno stanje je veliko odvisno od občin oz. županov, ki so pristojni za programe na ravni občin. ZKO sicer ima sredstva za sproti, vendar izkazuje računovodsko pomanjkanje še iz prejšnjega leta, ko sredstva niso bila zagotovljena. Nova organiziranost in zlasti lokalna samouprava je spodbudila nekatera društva in sekcije k intenzivnejšemu delu. Tudi nekateri župani svojim skupinam zagotovijo več sredstev, kot so jih prejemale prej, vendar še vedno manj, kot predpisujejo merila Ministrstva za kulturo RS. Posebej lahko omenim kulturna društva v Žižkih, Črenšovcih, Bistrici, Hotizi, Mostju - Banuti, Kobolju, Turnišču ter skupine v Lendavi in Veliki Polani ter seveda večino društev na dvojezničnem območju od Dobrovnika in Žitkovcev do Doline in Pinc. Načrti za letošnje leto poskušajo biti stvarni in prilagojeni razmeram, v katerih delamo. Kljub intenzivni gradnji kulturni dom v Lendavi še ne bo uporaben, za komorne prireditve pa bi radi usposobili lendavsko sinagogo. To bi bila za Lendavo idealna začasna rešitev, ki bi jo s pomočjo mednarodnih dogovorov in podpore države morali čimprej uresničiti. O porabskem Slovenskem koledarju 1997 Če bi doma gučali Vsako leto z zanimanjem pričakujemo tudi letopis naših rojakov v Porabju, ki so mu dali naslov Slovenski koledar. Izdaja ga Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru (Szentgotthar-du), v njem pa so objavljeni prispevki domačih avtorjev in »dopisnikov« iz Slovenije. Poleg koledarskega dela, v katerem lahko bralci štejejo dneve, vidijo, kdaj so prazniki (cerkveni in slovenski državni), in si kaj označijo (svoj god, rojstni dan idr.), je namreč letopis namenjem predvsem za aktualne ali zanimive zapise o življenju in delu, problemih in načrtih ter dogodkih, ki so tako ali drugače povezani z njimi, poleg tega pa so objavljeni še literarni prispevki. Zato je vsakoletni Slovenski koledar v resnici vedno nova slovenska knjiga, ki jo razdelijo skoraj v vsako porabsko domačijo. Podobno kot lani ima tudi letošnji letopis nekaj čez 200 strani besedil, fotografij in ilustracij. Uredniški odbor seje odločil, da bo dal prednost predvsem krajšim sestavkom, in to v porabskem oziroma prekmurskem narečju. Starejši domačini, ki slabo poznajo knjižno slovenščino, so tako vsekakor bolj zadovoljni. In vedno več je zahtev, da bi tudi v porabskih šolah morali učiti otroke v domačem narečju, češ da bi jim potem lahko starši oz. dedki in babice več pomagali. To je nedvomno res. Vprašanje pa je, ali bi bila to zares tudi modra odločitev, kajti potem bi se poznavanje knjižne slovenščine še poslabšalo in manjšina bi sčasoma postala še bolj odrezana od matičnega naroda. Zato ima še kako prav ravnateljica OŠ Gonji Senik Erika Glanz, ki je v sestavku Kak. leko pomagajo stariške svojim mlajšom čuvati svoj jezik, svojo kulturo med drugim zapisala naslednjo misel: »Zato vas lepau prosimo, dragi stariške, gučite s svojimi mlajši od maloga mau v svojoj maternoj rejči, kak doma gučite. Tej mlajši, šteri od doma parnasejo domanji gezik, se v šauli to dosta lažej včijo knjižni (irodalmi) gezik.« Predvsem doma je torej potrebno negovati domače narečje, ne pa da je pogovorni jezik v marsikateri slovenski porabski družini (z mlajšimi) madžarščina. Saj se tudi v Prekmurju ljudje ne pogovarjajo ob vsakdanjih srečanjih v knjižni slovenščini, ampak v prekmurščini. V šolah pa se učijo knjižno slovenščino, zato da se lahko brez.težav sporazumevajo s Slovenci v drugih predelih, da lahko berejo slovenske knjige, poslušajo radio, gledajo televizijo... Čeprav bi si skoraj vsak prispevek zaslužil, da bi o njem kaj zapisali (ga vsaj omenili), se ustavimo na kratko še ob zapisu Hilde Čabai, kije razkrila grenko resnico iz petdesetih let, ko so takratne oblasti nasilno pregnale in izselile z Gornjega Senika enajst družin. Krivi so bili, ker so bili preveč »bogati« ali pa so imeli stike z znanci v nekdanji Jugoslaviji. »Tau je pomejnilo, ka so nej zagvilšani Udje bili več. Zbrisali so je iz vsakšoga društva, od AFESZ-a i tak dale. Doj so je gledali ravnoč tak, kak či bi meli kakšni grdi betek, ka bi se od nji zgrabilo na dru-goga... Gda so za par lejt nazaj prišli, so doma nika nej najšli. Nej živino, nej pohištvo (omare, postele itd). V ništernom mesti nej okna, nej dvere, eške stebre nej bilau. Leko so znauva vse začnili. To so bile velke nevole. Če tau mladim pripovedavamo, ranč ne dajo valati. Dobro, ka je vse minolo, samo lagvi spomin osto. Bog ne daj, ka bi eške gnok takšno kaj mogla preživeti.« In najbrž so ravno ti dogodki ostali v zavesti domačinov, da iz bojazni potem mnogi niso več učili svojih otrok materne besede in da so potlačili svojo narodnostno zavest. Dandanes je seveda vse drugače. Posledice pa so ostale ... JOŽE GRAJ Začetek likovne delavnice V soboto, 18. januarja, se bo začela likovna delavnica, ki jo tudi letos vodi Mirko Rajnar. Vse, ki bi se želeli vključiti, vabijo v soboto ob 15. uri na informativni dan, ki bo na prvi osnovni šoli v Murski Soboti. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate razstavo slik, risb in grafik Jožeta Denka. Dela so nastala v letih 1986-1996. Ogledate si jo lahko do 30. januarja. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo umetniških fotografij in zbirke starih fotoaparatov Ferija Hochstatterja. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo likovnih del Ivana Hircija. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske so odprli razstavo kiparja Mirka Bratuše. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo g. Bransbergerja, člana LIKOSA. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura. ki jo vodi Branka Jasna Stoman. Sicer pa želimo poleg rednih aktivnosti ohraniti vse večje prireditve od Folkarta, Grajskih večerov. Lendavske trgatve do prednovoletnega sejma Dežele pravljic. V povezavi s klubom Lions in drugimi ZKO bomo sodelovali pri pokrivanju pomurskega prostora z vrhunskimi dogodki, na primer Kulturna praznovanja z Evaldom Flisarjem, Košičevi dnevi z Madrigalisti in orkestrom Mendelsohn strnings, Kleklovi dnevi in še kaj. Navsezadnje je to leto kulture v turizmu, v katerem bo potrebno postoriti še kaj. Aleksandra Nana Rituper n* glasbeni sceni vestnik, 1 6. januar 199; v Jazz & Blues Lanski december sta zaznamovali dve smrti možakarjev, ki sta za sabo pustila edinstven pečat, ki je še kako pripomogel k razvoju popularne glasbe. Nobeden od njiju sicer ni imel neposredne zveze z jazzom, vendar ko govorimo o takšnih glasbenikih, kot sta bila Townes Van Zandt in Bill Monroe, se nihče ne sprašuje o stilski razdelitvi glasbe. Oba sta bila predvsem glasbenika. Townes van Zandt je bil dejansko eden največjih. Čeprav je vse do svoje smrti, ki ga je doletela na zadnji dan lanskega leta, veljal zgolj za kultnega folk in blues kitarista, so ga mnogi prijatelji in poznavalci že dolgo kovali v zvezde. Številni country zvezdniki so z njegovimi skladbami kraljevali na svetovnih lestvicah. Steve Earl, ki ga mnogi vidijo kot naslednika van Zandta, je nekoč izjavil: »Townes van Zandt je najboljši pisec pesmi na vsem svetu. To vam lahko zatrdim tudi, če se v svojih kavbojskih škornjih postavim na kavno mizo Boba Dylana.« Rodil se je v Texasu v družini naftnih mogotcev. Finančna varnost mu ni bila pogodu in seje kmalu kot beatnik odpravil v Houston. V zakotnih barih so ga najprej spoznali kot samosvojega izvajalca ljudskih pesmi, kmalu pa tudi kot avtorja svojevrstnih liričnih in zafrkan-tskih, opolzkih, vedno pa globoko doživetih gostilniških balad. Svoj prvi album je izdal leta 1968 z naslovom For The Sake Of The Song. Bill Monroe, legendarni mandolist, ki je z svojo glasbo postavil nova pravila oziroma temelje v danes tako imenovani kozmični ameriški glasbi, je umrl 9. septembra lansko leto, in to samo štiri dni pred svojim 85. rojstnim dnem v bolnišnici v Tennesseeju. Veljal je za očeta bluegrassa, glasbene zvrsti, ki v svojih skladbah združuje glasbene prvine od jazza, škotskega folka, gospela, glasbe starih strunskih skupin in bluesa. S svojo skupino The Blue Grass Boys so vedno postavljali pravila bluegrassa. Bill Monroe je blestel na mandolini in ji s tem dal vodilno vlogo v blu-egrass zase- dbah, na kitari je blestel Lester Flatt, Earl Scruggs je ustoličil triprstni slog igranja na bendžo, Chubby Wise je igral na gosli, basiral pa je Howard Watts. Najpomembnejša skladba Billa Monroa je prav gotovo Blue Moon Of Kentucky, ki je doživela že marsikatero priredbo. Ta skladba skupaj s skladbama Why Did You Wander in Blue Yodel No. 4, kijih je s skupino posnel 16. septembra leta 1949, pomenijo uradni začetek bluegrassa. Petdeseta leta je Bill preživel bolj na obrobju glasbenega dogajanja, saje bil njegov bluegrass kljub Presleyevemu poklonu daleč od rock and rolla. V šeste-setih letih si je dokončno prislužil krono očeta bluegrassa, začeli so se časi velikih bluegrass festivalov, plošče so opremljali s poučnimi akademskimi besedili, ki so dajala glasbi Billa Monroa še dodaten pomen, v skupino The Blue Grass Boys pa so prišli mladi nadarjeni glasbeniki, kot so Bill Keith, Peter Rowan in Richard Greene. Snemal je do leta 1994, medicinska sestra pa pravi, daje še 7. septembra vesel pel in igral na mandolino. Na spominski slovesnosti v dvorani Ryman sta mu med drugim zapela Emmylu Harris in Marty Stuart. Odslej Skupine mladih, lepih in plešočih dečkov počasi odraščajo, nekatere tudi razpadajo, vsak od razpadlih pa potem nekako poskuša po svoje. Podobno se dogaja tudi s skupino East 17, ki je s pevko Ga-brielle še pred nedavnim posnela skladbo If You Ever ter vztrajno zavračala govorice, da bi bilo kaj narobe. Sedaj je že kot na dlani, da skupino East 17 zapušča Brian. Tako že od božiča naprej delujejo kot trio, čeprav še ni jasno, kako bo nadaljeval Braian, ki je v veliki osebni krizi, saj je zapustil tudi svojo ženo. Težave v skupini pa niso prišle kar tako čez noč. Že dalj časa se je šušljalo, da med fanti ni več pravega razumevanja, da sta jim slava in denar dodobra zamešala glave, predvsem pa so si mnogi želeli, da bi v tem času velike popularnosti iz slave potegnili čim več. Mnogi so bili prepričani, da bo po vseh zdrahah skupino prvi zapustil Tony, pa je ni. Tony zaenkrat še vedno ostaja in še več, postal je tudi novi prvi mož skupine. Prvič pa se je v javnosti zaznalo, daje nekaj pošteno narobe, ko je skupina pred več tisoč-glavo množico predstavljala novo ploščo The Journey So Far, na kateri Briana ni bilo več. Brez posebnega pojasnila so preostali člani zapeli nove skladbe in tudi skladbe, ki jih je pel le trio Brian. Videti pa je bilo tudi, da so člani skupine presenečeni, ker Brain ni prišel na koncert. Po številnih vprašanjih, ki so Ta je bila po naključju povabljena v isto televizijsko oddaj« in ker Braiana ni bilo, jim je p« magala odpeti skladbo The CM Zoran Predin in Šukurji Mentol bombon Črna levinja na brisači leži. Preko svojih hribčkov gleda moške kot smeti. Zavidam brisači, ki očitno dobro ve, kako jefajn v dolinah, kamor nihče ne sme. Nisem ji pokazal, da sem bil pripravljen dat' svojo dušo polno šarma, svojo pozno pomlad. Umival bi ji noge in sprehajal bi ji psa ... Naenkrat mi je glasno rekla: »Mentol bombon.« Narava mi je dala par ušes in par oči. Štiri priče, da je res bombon, kar so želi. Noče plesanja do zore z vrtnico v zobeh. Noče jastoga na žaru, tepihov po tleh. Če bi brala moje misli, bi me blo’pošteno sram. Svoje najbolj skrite čare sem ponujal ji zaman. Skuhal bi ji vampe, polakiral bi parket. Vsako noč bi ji pod oknom brenkal naš sekstet. Mentol bombon, mentol bombon! To je ključ od srca naše Ilonke! Sedem kilometrov plaže. Ni črpalke, ni trafik! Kup nesreče in brisača. Maža in glavnik. Kje naj najdem zdaj bombone? Sonce je že padlo dol. Grem lovit, kot ponavadi, babice tja na pomol. sledila, pa so le hladnokrvno dejali: »To je Brianova samostojna odločitev.« Še najbolj sije po Brianovem odhodu oddahnil Tony, ki je moral v vsej karieri skupine East 17 največkrat pokopati sekiro in zgladiti spore. Tony pa je tudi glavni skladatelj, kar je Braina najbolj motilo, saj tako ni bil vedno v ospredju. Želel je, da bi lahko bile njegove skladbe pogosteje na repertoarju. Poleg tega pa je bil Brain tisti, kije najpogosteje zamujal na koncerte ali pa ni prišel na televizijo, ko so imeli kakšne pogovore, vedno je znal delati sive lase drugim članom skupine ... Tako je prišlo prav po zaslugi Braianove neodgovornosti do sodelovanja s pevko Gabrielle. Znana ameriška založba Concord Jazz se ukvarja predvsem z izdajanjem latino jazz glasbe. Tako so konec lanskega leta plošče izdali skoraj vsi, ki kaj pomenijo v tej glasbeni zvrsti. Legendarni Tito Puente je skupaj s prijateljem trobentačem Maynardom Fergusonom posnel ploščo z naslovom Specila Delivery. Prav tako legendarni tolkalist Poncho Sanchez je skupaj z nesmrtnim Mon-gom Santamariom posnel odlični album Conga Blue. Pianist karibskega porekla Monty Alexander pa je posnel ploščo z naslovom To The Ends Of The Earth. Preprost naslov Ray Vega pa nosi plošča trobentača Raya Vege, ki ga poznamo po sodelovanju z Titom Puentom, Rayem Barrettom in Mongom Santamarijom. Iztok R. Novice od tu... Članice skupine Power Dan-cers tudi med prazniki niso počivale. Pripravljajo pa tudi material za novo ploščo in snemajo nove hite. Najmanj sreče pa je imela Špela, ki se je te dni opekla, vendar po krajšem zdravljenju že okreva. Do prvega plesa pa bo že tako ali tako vse v redu. Dejstvo je, da slovenska pevka Helena Blagne zbuja pozornost, pa kar koli že naredi. Če ne glasbeno, pa s svojimi dejanji. Tako Patrol: Cecilia (Heiidon) Prav ob koncu prejšnjega leta sta pri založbi na oziroma glasba začela nastajati kot reakcija na močan vpliv hrvaške dance glasbe pri nas. V ti- Helidon izšli kaseta in kompaktna plošča Cecilia skupine Patrol. Skupina je nastala leta 1994 na pobudo Tomaža Borsona, kije želel v Sloveniji ustanoviti »dance« zasedbo. Predvsem pa je njihova skupi- stem času so posneli dve skladbi Vrni se in Suženj strasti. Svojo zvočno podobo pa so predvsem izoblikovali v skladbi Nazaj ni poti, s katero so leta 1995 očarali poslušalce, najprej na karaokah. potem pa tudi na drugih nastopih. Svojo zvočno podobo pa so še bolj utrdili s skladbo Cecilija, po kateri so poimenovali tudi kaseto. Na kaseti Cecilija je posnetih deset skladb, med katerimi so tudi vse njihove večje uspešnice, kot so Ritem noči, Suženj strasti, Cecilija in remixi vseh skladb. Z enim stavkom - slovenska plesna glasba pač. se je na lestvico največjih glasbenih presenečenj uvrstila s svojo poroko. Pa naj potem še kdo pravi, da ni največja slovenska glasbena zvezda ta trenutek. ... in tam Album Greatest Hits skupine Simply Red je v Veliki Britaniji dosegel dvojno platinasto izdajo. Prodali so namreč 600 tisoč primerkov. Pri skladbi Angel pa sta sodelovali tudi skupina Fugees in Aretha Franklin. Torej, kratki lasje pevca Micka Hucknall ne vplivajo na njihovo popuarnost. Špice Girls je v zadnjem času najti tudi na črnih listah in v stolpcih črne kronike. Čakajo pa tudi, da jih pokličejo pred sodnike za prekrške. Še najmanj pa sojih veseli znani hotelirji. Dekleta in njihove slabše polovice znajo dodobra obdelati hotele, pred nedavnim so enega od hotelov verige Holiday Inn demolira-le s kaviarjem. Id. Težava je bila rešena, fantJe pa so takoj navezali stike za n3' slednje sodelovanje. KasnejeJe nastala skladba If You Evet>s katero se že vzepenjajo po g'3' sbenih lestvicah. Sicer pa velja pravilo: »NT1^ ni nepogrešljiv.« AUDIO - VIDEO - CP IHsHor 69000 Murska Sobota^ Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: (069) 37 333 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. DON'T CRY FOR ME ARGENTINA - Madonna 2. DANCE WITH UFE - Bryan Ferry 3. W0RDS - Boyzone 4. H0W BIZARRE - OMC 5. DREAM A UTTLE DREAM - Terry Hall 6. DAYS - Kirsty MacColl 7. THINK OF T0M0RR0W - Chris Isaak PREDLOGI: RAINDROPS KEEP FALLING ON MY HEAD - Manic Street Preachers THE LOVE WE MAKE - Symbol CA M SUFFIT PAS - Rubie stvic^ LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. POJDIVA V ZLATI DAN - Anika Horvat in Patrik Greblo 2. RDEČI ŠAL - Avia band 3. BODI MOJA - Napoleon 4. SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 5. V TVOJEM OBJEMU - Natalija 6. NAJ GOVORE TELESA - Aleksander Mežek 7. MR. BASSMAN - New Swing Ouartet PREDLOGI: CIGANKA - Šarm Tl Sl EDINI ZA ME - Majda Petan MARKO SKAČE - Drago Jošar LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači 2. DOMOTOŽJE - Henček 3. POROČNA - Stoparji 4. BELE STRMINE - Rom pom pom 5. TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji 6. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 7. PRESNETE GRABLJE - Dan in noč PREDLOGI: PRED MOJO KAJŽO - Ans. Braneta Klavžarja LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. januarja 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 3 Glasujem za skladbo: 'E 0.1 “domača: O ■ 45 । ‘narodnozabavna: ■§ i Ime in priimek ter naslov: «1— _______ . vestnik, 1 6. januar 1997 £?dsevi mladosti Sram me je bilo Bilo je med prazniki, ko se je stric vrnil iz Nemčije. Nekega dne sva šla skupaj po jabolka. Morala sem splezati na drevo, saj so bili sadeži le zgoraj. Ko sem se obesila na vejo, mi je stric potegnil hlačke, tako da mi jih je slekel in sem kazala golo zadnjico. Takoj bi skočila dol, toda bilo je previsoko. Kričala sem in jokala, toda nič ni pomagalo. Stric me ni hotel prijeti in mi pomagati z drevesa. Začel se je smejati in klicati brata naše snahe. Kmalu ste pritekla, in ko sta me videla, sta se začela na ves glas smejati. Končno me je stric Prijel in me postavil na tla. Hitro sem si oblekla hlačke in stekla proč. Stric pa je doma govoril, da je podnevi videl svetiti luno. Iz tega dogodka so se vsi smejali, jaz pa sem žalostna in zajo-kana stala pri vratih. Nekaj dni zaradi tega s stricem nisem govorila, potem pa sva si spet postala dobra prijatelja. Tudi jaz se zdaj smejim temu dogodku. SANELA ROZMAN, 7. a OŠ Sveti Jurij Jaz pa mislim ... (o poklicnem odločanju) Čas nezadržno hiti in za osmošolce se vse bolj bliža odločitev o poklicu oz. delu, ki bi ga v življenju najraje opravljali. Za večino (je) bo to zelo težka naloga, ko pa je na poti poklicnega izobraževanja in potem še pri iskanju zaposlitve toliko neznank. No, skoraj vsak pa ima v mislih vsaj šolo, na kateri bo nadaljeval srednješolsko izobraževanje. Danes bomo zvedeli za štiri konkretne primere, prihodnjič pa bomo (namesto ankete) še enkrat pisali o tej temi - kaj je potrebno upoštevati pri odločanju za ta ali oni poklic. KAREL KUTOŠ, Dvojezična OŠ Dobrovnik: »Ker imamo le manjšo kmetijo, ne bi imelo smisla, da bi takoj po končani osnovni šoli ostal doma in si na ta način začel služiti svoj kruh, čeprav bi me to delo še kar veselilo, in to predvsem opravila s kmetijskimi stroji. Nameravam se vpisati v obrtniški program avtomehanik v Mariboru, ker v M. Soboti tega programa ni. Tudi starši se strinjajo s to odločitvijo. Oni so mi omenjali še dimnikarja, kar tudi ne bi bilo slabo, mislim pa, da bi bil vseeno rajši avtomehanik.« ALENKA MUGER-LE, OŠ III M. Sobota: »Mislim, da bo zame najbolje, če se najprej vpišem na gimnazijo, nato pa bi rada študirala angleški jezik. Moja poklicna želja je namreč, postati učiteljica oziroma profesorica angleškega jezika. Angle- ščina me posebno zanima tudi zato, ker imam v Ameriki sorodnike, ki bi jih rada obiskala. Starši se strinjajo z mojo odločitvijo, svetovali pa so mi, naj razmislim še o tem, ali ne bi raje študirala glasbe. Sedaj obiskujem namreč tudi glasbeno šolo, v kateri se učim igrati na harmoniko.« JANJA BURMEN, OŠ Bogojina: »V tem šolskem letu smo že izpolnjevali anketo o poklicnem odločanju. Zaenkrat še nisem prepričana, kateri poklic bi bil zame najboljši, saj me zanimajo psihologija, turizem, jeziki, novinarstvo ... Mislim, da bo najbolje, če nadaljujem šolanje na gimnaziji in po štirih letih se bo najbrž laže odločiti.« JANEZ LUKAČ, OŠ II M. Sobota: »Trenutno še ne vem, kam po osnovni šoli. Rad bi se vpisal na Srednjo kmetijsko šolo Rakičan v program kmetijski tehnik, vendar me skrbi, ali ni to zame pretežka šola. Zato razmišljam tudi o izobraževanju za kuharja v triletnem programu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Starši mi pravijo, naj grem tja, kamor me veseli. Dokončno se bom moral odločiti, ko bodo objavljeni razpisi za vpis v srednje šole. Do takrat bom povprašal, ali je mogoče tudi z dobrim uspehom v osnovni šoli uspešno nadaljevati šolanje za kmetijskega tehnika.« J. G. Prvi šolski dan v novem letu - Prvi dan po novoletnih počitnicah v šoli ni bil prijeten, ker sem moral zgodaj vstati. Drugače pa mislim, da bo to leto boljše kot prejšnje. (Miran Domonkoš) - Prvo uro smo imeli zgodovino in jaz sem bila še precej slabe volje. Še vedno sem si predstavljala, kako z zadovoljnim obrazom ležim doma v topli postelji. A sčasoma me je spravila v dobro voljo Laura svojim smehom in židanim razpoloženjem. (Jasmina Passero) - Prvi šolski dan v novem letu so vsi učenci zaspani. Mene pa je preganjala misel, da bo potrebno uspešno končati osnovno šolo, se odločiti za poklic ... (Sebastijan Lovrenčec) - Zaspano, megleno in sivo. Nič kaj posebnega ni bilo. Vse je ostalo še enako ..., le novo leto je ... in drugačno. Kaj nam bo prineslo? Odprimo oči in se dajmo presenetiti. Živimo vsak dan posebej! Tega obdobja ne bomo dobili nikoli več nazaj. (Janja Biirmen) UČENCI 8. a-razreda, OŠ Bogojina Prepir Sobotno jutro je. Zbudim se že ob sedmih. Popravim si blazino, v roke vzamem knjigo in jo začnem brati. Čez nekaj časa se tega naveličam. Grem v dnevno sobo in še preden se do konca oblečem, že prižgem televizor. Iščem, ali je na katerem programu kaj zanimivega, ker čakam na mojo pribljubljeno oddajo. Ko je ura pet minut do osmih, pride v sobo »nadloga« - moj mlajši brat. Oddaja se končno začne. Ko jo pogledam do konca, se moj brat začne dolgočasiti. Udarja po meni s pestmi kot bi bobnal in me brca. Kmalu mi je tega dovolj, zato grem v svojo sobo risat. On prihiti za mano in hoče imeti Ko se veselim in uživam Vsako leto ob približevanju božiča in novega leta postanem zelo vesela. Veselim se okraševanja novoletne smrečice, kupovanja in razvijanja daril za našo družino ter opazovanja barvnih lučk po drevescih in ulicah. Uživam tudi ob zasneženi pokrajini, kepanju in oblikovanju snežakov. V tem času pomislim tudi na ljudi, še posebno na otroke, ki božiča in novega leta ne morejo preživeti tako lepo kot jaz. Ko pišem pismo Božičku, je na seznamu vedno tudi moja želja, da bi prinesel srečo vsem ljudem na svetu. Božič je družinski praznik, zato sem še posebmo vesela, da ga lahko preživim s svojo mamo, sestro in babico. SIMONA STOJKO, 5. a OŠ Križevci ravno tisti flomaster, s katerim rišem jaz. Nočem mu ga dati in rišem dalje. Naenkrat prileti vame radirka. Sploh se ne zmenim zanjo, čeprav vem, da jo je vrgel brat. Ko mi vrže v glavo še barvico, mi prekipi. Strašansko sem jezen nanj. Radirko in barvico mu vržem nazaj, on pa me namerava napasti. Umaknem se na posteljo, on pa za mano. Držim ga za roke in noge, ampak on me udari z glavo. Moram ga izpustiti. Skoči name in mi puli lase. Udarim ga in začne se cmeriti. Po sobi letijo najrazličnejši predmeti, od figuric do lego kock. Naenkrat se na vratih pojavi mama in vpraša, zakaj se prepirava. Brat pokaže name in reče: »On je začel!« Vem, da ni res, zato ga udarim. Ves besen me začne šči-pati. Mamo zanima, kdaj bova končala in naju pouči o tem, kako »koristno« je najino početje. In tako naprej brez konca ... Končava šele tedaj, ko naju mama pokliče k zajtrku in izjavi, da po tako razburljivem začetku dneva pričakuje, da bomo prosto soboto preživeli čim lepše. MATEJ HOLC, 4. b OŠ Gornja Radgona Kako smo zakorakali ” kto 1997 Ži, Pa nas, otrok, Miklav-njSo rZla^ 'n dedki Mrazi res tolikoaz°čarali. Nasuli so nam pš^ nSnega že dolgo ne. Lene bito°letnih Paznikovsi res Prazn r°®'’ zaželeti. Da pa so bili raziSr' Ires Prazniki, veseli in ^nim1"’Smo Poskrbeli z novo-dnja , razPoloženjem tudi za-sm0 j vadneva na šoli. Tako skupjn - glasbeno prireditev s res doh na kateri smo se bujeg r° zabavali. Jože Potre-P^grefVi zagreval> ogrel in Povprek v-Sa'* 'n raiahsmo vse" bito poi kinodvorana je bila na-Žilj tud'113’ Saiso se narn Pridru-V kroJ Uč®nc’ podružnične šole gočiij ?' *seiri, ki so nam omo-Sip0 0 nepozabno prireditev, s hvaležni. Slovesno in prijetno je bilo tudi zadnji dan pouka, to je 24. decembra, ko je mlajše učence obiskal in obdaril dedk Mraz, starejši pa smo se zabavali po svoje. Naš večnamenski prostor pa je že ves teden krasila novoletna jelka, darilo župana Gerenčerja. Počitnice so za nami. Polni pričakovanj smo zakorakali v novo leto in upamo, da bo uspešno ter prijazno za vse - otroke in odrasle. - UČENCI 6. c-razreda OŠ II M. Sobota Naša družina V naši družini smo štirje člani: ata, mama in medve s sestro. Atiju je ime Milan, mami Dragica, sestrici pa Sara. Stara je dve leti in pol. Je najmlajša v družini. Ata dela na terenu, mama pa v vrtnariji v Radencih. Sestra je v vrtcu, jaz pa hodim v osnovno šolo. V naši družini se razumemo in se imamo radi. Ne bi zamenjala ne atija ne mame in ne sestrice. SANDRA KOLOSOVSKI, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici Moja vas Moja vas se imenuje Očesla-vci. Delimo jo na dva dela: Oče-slavci vas in Očeslavci vrh. V njej je veliko hiš, okrog pa so njive in travniki. Imamo tudi vaški dom, zbiralnico mleka in nogometno igrišče. Največja znamenitost vasi je vrelec mineralne vode. Imenujemo jo očeslavska slatina. Ponjo pride veliko ljudi. Imajo jo rajši kot radensko, ker v njej ni toliko plina. Pri vrelcu je tudi mlaka, v kateri so ribe. Večkrat jih grem krmit. Vesel sem, da živim v Očesla-vcih. DENS ŠERBER, 2. raz. OŠ Kapela Orjak v našem gozdu V našem gozdu, na majhni jasi med bukovjem in gabrovjem, rase velik in mogočen bor. Njegove debele in razvejene korenine se širijo več metrov naokrog v zemlji in tudi nad tlemi. Z njimi je močno zasidran, tako da ga noben vihar ne more izruvati. Deblo je valjasto in rdeče-rjave barve. Obseg meri skoraj dva metra in je zelo visoko. Proti vrhu se tanjša in iz njega štrlijo veje, ki so šopasto porasle z iglicami. Rasteje v obliki široke strehe, s katere visijo storži. Bor je zelen tudi pozimi, saj spada med zimzelena drevesa. Lepo ga je gledati, kako stoji orjak med drugimi drvesi in nas v vsakem letnem času pozdravlja z zelenjenjem. S svojimi koreninami zadržuje zemljo, da je veter in nalivi ne bi odnesli. Meni je takšno staro drevo zelo koristno in lepo. MARKO BUNDERLA, 7. raz., OŠ Kuzma Če te stiska... »Stiske v življenju so neizogibne,« mi je pripovedovala mama. »Pridejo, hudo nam je, a nato nam je spet lepše.« Mama mi je še povedala, daje zelo pomembno, kako rešimo takšne stiske. Mislim, da ima prav. Vendar bi bila raje brez stisk. Občutek je hud. Strah nas je. Srce nam hitreje bije, v trebuhu nas stiska. Ponoči se prebujamo in si želimo, da bi nam kdo pomagal. Sedaj nam lahko pomagajo še starši, toda čez nekaj let bomo morali stiske rešiti sami. Že zaradi tega sem rada otrok. NINA TOPOLINJAK, 6. b OŠ Gornja Radgona POKLIČI ME -ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi pišeš na naslov. TOM, p.p. 1234, 61101 Ljubljana Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Kdaj imajo novo leto na Kitajskem? seje glasilo 15. vprašanje. Kaže, da smo vas nekoliko zmedli, razen DUŠANA ŠPL LAKA iz Doliča, ki je odgovoril, da ravno tako 1. januarja, le da zaradi časovne razlike 7 ur prej kot pri nas. Bravo, Dušan! Drugo pa je seveda praznovanje novega leta na Kitajskem (in v nekaterih drugih deželah) glede na štetje let po njihovem cerkvenem koledarju. Kot so nam povedali na kitajskem veleposlaništvu v Ljubljani, bo letos versko praznovanje novega leta pri njih šele 7. februarja. KUPON št. 17-ALI VESTE? Ali veste, kdaj bomo pri nas (spet) volili predsednika Republike Slovenije? Zadostuje, če napišete, v katerem letu. Odgovore pričakujemo najpozneje do 22. januarja. Sanje imajo svojo ceno (Moja pravljica) Nekoč, pred mnogimi leti, je živela deklica Ana, ki je imela bujno domišljijo. Vedno je sanjala, da bo nekaj posebnega, da ne bo vedno živela v revni koči ob robu gozda ter pazila mlajše bratce in sestre namesto svojih staršev. Bila je majska noč, ena tistih, ko vile dobrim otrokom izpolnjujejo njihove želje. Ana se je sprehajala po gozdu, opazovala nebo in si predstavljala, kako bi bilo, če bi bila ena od zvezdic na nebu. To si je že večkrat zaželela. Naenkrat se ji je prikazala lepa svetla gospa, jo dvignila v naročje in jo ponesla visoko visoko v nebo. Deklico je postalo strah, toda le za trenutek. Kako čudovito je bilo med oblaki! Ko je pomislila, da česa lepšega ne more več doživeti, sta z gospo poleteli mimo zlatega oblaka in se znašli v prelepem vrtu. Stopili sta po potki, posuti z zlatimi kamenčki. Tedaj se Je deklica prvič opogumila in vprašala: »Kam me pa pravzaprav peljete, neznana gospa?« Neznanka ji je odgovorila: »Ljuba deklica Ana, peljem te v grad našega princa. Izbrana si bila med vsemi deklicami sveta, da boš postala njegova žena.« Deklica se je tega razveselila. Pomislila je na lepega princa, ogrlice, obleke in lepe sobe, ki jih bo imela. Toda še isti trenutek se je spomnila svojih staršev, bratcev in sestric. Žalostna Je vprašala lepo vilo: »Kdaj pa se bom lahko vrnila domov?« »Ja, draga deklica, tvoj dom bo zdaj vedno le zvezdnato nebo,« ji je odgovorila vila. Ana pa je neutolažljivo zajokala, kajti kljub vsemu je imela svoj dom zelo rada. Na dvoru nebeškega princa so jo tolažili na vse mogoče načine - z lepimi darovi, hrano... Njenih solza pa vse do danes niso mogli posušiti. Kot biseri in zlate kroglice so padale na Zemljo, na njeno rojstno domačijo, in tako so njeni starši postali zelo bogati. Srečni pa niso bili, ker so pogrešali Ano. Obljubili so lepo nagrado tistemu, ki jo bo rešil, in še Ano za ženo. Dragi dečki, če želite obogateti, dobiti Ano za ženo, in veste, kako jo ukrasti z neba, poiščite kraj, kamor padajo biseri in zlate kroglice. Pohitite, da vas kdo ne prehiti, in rešite ubogo deklico, ki je preveč sanjala, nazadnje pa pristala v zlati kletki. BARBARA CIGUT, 5. c, OŠ Turnišče 14 Iz naših krajev vestnik, 16. januar 199; Murska Sobota v evropskem projektu! Po besedah mestnega župan Andreja Gerenčerja so se ogreli za sodelovanje na razpisu Evropske skupnosti za financiranje projektov, ki so namenjeni izrabi novih virov energije. Pri tem se opirajo na dobre izkušnje mesta Hodmezovasarhelj' na Madžarskem, ki se v celoti ogreva s toplo vodo. Ta sistem so si namreč najodgovornejši predstavniki soboške mestne občine ogledali in bili nad njim navdušeni. Predstavniki tega madžarskega mesta so jim predlagali, da se skupaj prijavijo na razpis Evropske skupnosti za financiranje projektov, ki so namenjeni izrabi novih virov energije. Pogoj za skupni razpis pa je, da se prijavijo štiri mesta: dve mesti iz zahodne Evrope oziroma iz držav članic Evropske skupnosti in dve mesti iz držav vzhodne Evrope. Sicer pa omenjeno madžarsko mesto Hodmezovasarhely že sodeluje z mestom Haarlemmeer iz Nizozemske in mestom Bernburg iz Nemčije. Ob tem so ponudili sodelovanje tudi Mestni občini Murska Sobota. Za celoten projekt je namenjenih 75.000 ecujev oziroma okrog 10 milijonov tolarjev. Zanj seje že ogrel projektni svet za geotermijo soboškega mestnega sveta, ki predlaga, da se prijavijo na razpis Evropske skupnosti za izrabo alternativnih virov energije, ki bo objavljen konec letošnjega novembra. Dogovoijeno je, da se bo nizozemsko mesto prijavilo na razpis s projektom za izrabo energije vetra, nemško mesto s projektom za izrabo sončne energije, madžarsko mesto pa s projektoma za izrabo sončne energije in izobraževanja občanov. Murska Sobota pa bi ponudila projekt izrabe geotermalne vode v turistične namene. M. JERŠE Gornji Petrovci Nova zgradba za pošto V Gornjih Petrovcih so se odločili, da občina odkupi parcelo, kjer je bila nekdanja Horvatova gostilna in je sedaj last evangeličanske cerkvene občine. Načrtujejo namreč gradnjo poslovne zgradbe, ki bo skoraj v celo- ti namenjena novi pošti. Stara zgradba, kjer je trenutno petrovska pošta, ne ustreza več sodobnim zahtevam poštnega poslovanja. Upajo, da bodo ta objekt dokončali v naslednjih dveh letih. M. J. 9 . marca srečanje v Voralbergu Novoletno srečanje v domovini so člani Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci in župan Aleksander Abraham izkoristili za prijetno in koristno srečanje s predstavniki društva Mura iz Voralberga v Avstriji, kjer še vedno živi in dela precej ljudi iz Občine Hodoš - Šalovci. Med drugim so se dogovorili za skupno prireditev, ki bo 9. marca v Voralbergu in na kateri bodo proslavili 20. obletnico uspešnega delovanja tega slovenskega društva v sosednji Avstriji. M. J. Upravni odbor stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje objavlja razpis za delovno mesto DIREKTORJA STANOVANJSKEGA SKLADA delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno obdobje štirih let. Kandidati za direktorja Stanovanjskega sklada morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana visokošolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj; - končana višješolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj; - aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika; - splošno poznavanje problematike stanovanjskega gospodarstva. Kandidati morajo vlogi predložiti program in koncept poslovanja ter dela stanovanjskega sklada in dokazilo o nekaznovanju. Kandidati naj pošijejOpisne prijave v zaprti ovojnici v osmih dneh na naslov: OBČINA LENDAVA, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava - za Upravni odbor Stanovanjskega sklada. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o odločitvi v osmih dneh po opravljenem postopku imenovanja. Zavarovalnica Triglav, d. d., največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU vse, kijih zanima prodaja zavarovalnih storitev na območju: - Grada, - Vučje vasi, Hrastja - Mote POTREBUJEMO KANDIDATE ZA ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE. Od vas pričakujemo: - najmanj srednješolsko izobrazbo - veselje do dela z ljudmi - samoiniciativnost in iznajdljivost Ponujamo vam: - ustvarjalno delovno okolje - strokovno izobraževanje in izpolnjevanje - samostojno in dinamično delo - stimulativne zasluške - varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. Na obisku v Vidoncih Kakšen boj bije vaška skupnost? Kje bo prej asfalt, to je zdaj vprašanje?! Zmotno sem mislil, da se Vidonci razprostirajo le ob gornji občinski slemenski cesti Mačkovci-Vidonci-Križarka-Grad. Prejšnji teden, ko sem obiskal ta kraj, sem namreč zvedel (in spoznal pod lastnimi nogami), da so Vidonci pravzaprav naselje, sestavljeno iz niza zaselkov. Naj jih nekaj nanizam: Bajna, Dolenski Vrej, Fickova Graba, Hajdičova Graba, Klajnberg, Klučarov Vrej, Koutarova Graba, Kovačova Graba, Majžarski Vrej... Domačinka si je upala, novinar pa ne V enem od zaselkov je tudi domačija Štefana Bernjaka, kije podpredsednik KS Grad, predsednik gasilskega društva Vodonci in predsednik vaške skupnosti, kot pravijo v tem kraju vaškemu odboru. Ko sem se s predsednikom po telefonu dogovarjal za obisk, mi je dejal, da je cesta splužena in da se bom lahko z avtom pripeljal vse do njegove hiše, saj da se je tisto jutro po njej peljala na delo njegova žena. Sam pa si nisem upal z avtom po klancu navzdol, ampak sem vozilo pustil na ravnini pri gasilskem domu in jo peš mahnil nekaj sto metrov. In dobro sem ravnal, kajti pot je bila poledenela. Mi je pa pešačenje dobro delo, čeprav sem se zasopihal, kajti naužil sem se svežega zraka. Številk 153, naseljenih pa 115 hiš Vidonci so nasplošno najbolj znani bo begunskem centru. Namen tokratnega obiska v kraju pa je bil, da bi kaj več zvedel (in o tem zapisal) o delu in prizadevanjih vaške skupnosti. Njen predsednik je, kot že zapisano, Štefan Bernjak, člani pa so: Ludvik Vlaj, Anton Kerec, Marjan Gyer-gyek, Vili Sukič in Vili Ficko. Vidonci so (takoj za Gradom) največja vas krajevne skupnosti Grad. V vasi, ki ima 419 prebivalcev, je sicer 153 številk, dejansko pa je naseljenih le 115 hiš. Razlika - 38 številk - pomeni, da je toliko domačij praznih oziroma so »propadle«, ker so starejši ljudje umrli, mlajši pa so se odselili. Iz leta v leto vse manj Vidončanov Število domačij in prebivalstva se je začelo zmanjševati v vseh letih tega stoletja. Tako je bilo v Vidoncih 1931. leta 869 prebivalcev, 1961. leta 697, 1971. leta 620, 1981. leta 540, ob popisu 1991. leta 453, zdaj pa jih je že 34 manj. Vzroki so znani: izseljevanje zaradi boljšega kosa kruha. Pa kaj bi o tem, ko pa je podobno še na marsikaterem drugem hribovitem območju. Se pa kaže tudi strinjati, da tak ali drugačen »teren« le ne more biti vselej vzrok za odhajanje. Zgled sem našel v samih Vidoncih, in to kar pri predsedniku. Štefan Bernjak, kije sicer ekonomski tehnik, se ne ukvarja s knjigovodstvom (razen z lastnim), ampak se je »vrgel« na vinogradništvo. Tam, na vidonskem območju, je kar nekaj lepih leg oziroma pobočij, in zakaj neki ne bi na njih spet rasla trta? Nekoč je menda Goričko že bilo veliko vinogradniško območje, a so trto uničili zajedavci. Mož je torej postopoma zasadil 4.200 kosov trsnih cepljenk in nekatere že polno rodijo. Pridelek je zaenkrat v sodih v stari kleti v sestavi kmečkega gospodarskega poslopja, a ščasoma si bo uredili novo veliko klet. Vinogradniške površine bo še širil, kajti postal je - poklicni vinogradnik in kletar. Kozarček vinca sem se veda zvrnil, več pa ne, saj imam slabe izkušnje s petrovskimi policisti. Deset let za mrliško vežico Da je neko območje privlačno za domačine in morebitne prihodnje naseljence, je odvisno tudi od cest. Vidončani so doslej uspeli asfaltirati 3.600 metrov vaških cest oziroma cest, ki povezujejo zaselke, makadamskih pa je še 2.600 metrov. V bližnji priho Spodbudno je, da vedno več Vidončanov spoznava, da se da tudi doma preživeti, le podvizati se moraš. Predsednik vaške skupnosti Štefan Bernjak vidi prihodnost svoje družine v vinogradništvu. dnosti bi radi modernizirali vsaj 1.500 metrov cest. V referendumskem programu je tudi ureditev mrliške vežice. To sicer »gradijo« že deset let, a z mojstri niso imeli ravno sreče, zato so potrebni novi posegi. Denar za vaške naložbe zbirajo s krajevnim samoprispevkom, ki so ga sprejeli pred dvema letoma. Iz Vidonec je zaposlenih 65 ljudi in ti tudi prispevajo največ denarja v krajevni proračun. Zdomcev, ki so tudi obvezni plačevanja samoprispevka, pa imajo 16. Nekaj denarja dobijo še od Krajevne skupnosti Grad in Občine Kuzma. Še posebno globoko pa so Iz KS Dokležovje Želijo si kolesarsko stezo in termalni bazen Ker naj bi v letih 1997/98 gradili kolesarsko stezo med Mursko Soboto in Bakovci, si v Krajevni skupnosti Dokležovje zelo prizadevajo, da bi ob regionalni cesti speljali še traso kolesarske steze od Bakovec do Dokležovja. Po njihovem bi se omenjena trasa funkcionalno vključila v krog kolesarskih stez med kraji Beltinci-Ižakovci-Dokležovje-Bakovci-Mur-ska Sobota-Lipovci-Beltinci. V KS Dokležovje pa se zavzemajo tudi za to, da naj bi Občina Beltinci naročila izdelavo študije o možnostih in upravičenosti izrabe sedanje termalne (naftne) vrtine ob magistralni cesti Veržej-D°‘ kležovje. Na ta način bi namreč lahko zgradili st/ dnje velik termalni bazen, ki bi bil za to območJ8 velikega pomena. Sicer pa je na omenjeni lokadl1 že vrtina, iz katere je mogoče črpati termalno vod°-Zato bi se morebitni objekt s termalnim bazene®1 funkcionalno vključil v predvideno ponudbo zbal' šnje gramoznice. V prihodnje se predvideva ureditev gramozni®8 za deskanje, veslanje in ribogojništvo. Z leve straf®’ gledano iz smeri Veržej-Dokležovje, bi objekt d0" polnjeval ribnik Taškal, z desne pa že urejen špoft j ni park, ki ga je ob zdajšnji komunalni infrastrukt®' ri mogoče še razširiti. c M. J ERN1 morali seči v denarnico na tistih domačijah, mimo katerih so asfaltirali ceste. Tako bo tudi v prihodnje. Na kateri cesti bo prej asfalt? Kdaj bodo modernizirali 4.300 metrov dolgo občinsko cesto številka 5643 Otovci-Vidon-ci-Radovci? To je vprašanje, na katerega tako težko čakajo odgovor. V aprilu lanskega leta so v Vidoncih celo oblikovali pisni zahtevek in ga posredovali Občini Kuzma. Najprej so zahtevali vsaj tako usposobitev ceste, da bo prevozna v vsakem vremenu. Pripraviti je treba čimprej dokumentacijo za modernizacijo. Predlagali so tudi, naj občina prosi za to naložbo denar od države iz sklada za demografsko ogrožena območja in sploh naj bo ta trasa prednostna naložba Občine Kuzma. V tem, 1997. letu, pa »naj se zgradi do prve faze, in sicer: izkop jarkov, utrditev podlage (grobi navoz), fiksiranje cestišča na drsečih podlagah (plazovi), zgradi most pri zbiralnici mleka na omenjeni cesti /.../ Zahtevamo, da se cesta prevleče z asfaltno prevleko pred iztekom mandata sedanjega občinskega sveta in županovanja Ludvika Kočarja. To pa pomeni, da mora biti cesta dokončno obnovljena do konca leta 1998.« Niso proti »Križarki«, vendar... Če sem prav razumel predsednika vidonske vaške skupnosti, potem občinki občinski svel menda še ni dal na svoj dnevni red posebne točke: modernizt cija ceste Otovci-Vidonci-Ra^ vci. Domnevni vzrok: prednost nij bi imele tri druge ceste. Dve si že asfaltirali, ta tretja pa naj h bila ceste Grad-Križarka. Vido«' sko vodstvo seveda ne nasprotuj* asfaltiranju tega odseka, ugova? pa vrstnemu redu. Po njihove® naj bi imela prednost cesta Ob vci-Vidonci-Radovci, kajti »d bi prišlo do gradnje te ceste, bi® rešila problem cestne povezav* prek 100 gospodinjstev, geogrf sko bi povezala posamezne kraj* pa tudi del občine Kuzma z občino Puconci in občino Cankova-Tišina in mejni prehod Martinj*. Posodobitev ceste je bila sicer sprejeta že 1992. leta in tedaj smo vaščani zbrali 5 odstotka* od predračunske vrednosti dd skozi Vidonce. Znesek 2.423.54’ tolarjev pa je bil položen na račun občine Murska Sobota Prvi v KS smo izpolnili pogoj. 13 ga je zahtevala takratna občina.1 Če bi kje huje zagorelo Toliko o skupnem »boju«^1' dončanov za cesto v spodnjea1 delu vasi. Samostojno pa v S°' spodinjstvih rešujejo oskrbo* vodo. Torej nimajo vaškega vodovoda. Zaradi raztresenosti domačij bi bila naložba prav gotov0 predraga. Še dobro je, da vod«, čeprav večina hiš ni v dolinah, ampak na pobočjih, celo na vrhovih, ne manjka. Problem pale ostaja. Namreč iz dveh mlaki11 enega požarnovarnostnega vodnjaka gasilci s svojimi cevni s* zdaleč ne dosežejo vseh objektov, avtocisterne pa (še) nimajo. Društvo, ki deluje od 1933. I®18: ima lep gasilski dom, motor®1 brizgalni Savica in Ziegler, 0(1 leta 1993 pa premore tudi rusko orodno terensko vozilo VA^ (džip). V gasilskem domu je ved8 dvorana, imajo pa tudi »beštekj* (jedilni pribor) za 120 ljudi, kaj11 včasih je tam kaka pojedina (g0, stija, »krstitki«, sedmina •••)' Želijo si, da bi bližnja solastnik8 odstopila nekaj svojega zemljišča, kar bi omogočilo postavitev prizidka za sodobne sanitarije. Krivca za cvetoča ušesa To pisanje sem začel z nizanjem nekaterih vidonskih zas®1' kov. Sklenil ga bom z navajanjem še preostalih: MesaroV8 Graba, Mlinarov Vrej, Nabregi11 Breg, Olabe, pozvekov Breg, $8' bolova Graba, Silašova Graba. Spodnji Del, Šlemarova Graba. Vajdova Graba, Vancarova Graba in Vukov Breg. Vse to, kar sem zapisal, set® zvedel v zaselku vaškega župa®8 v Nabregin Bregu. Srečno, le še boj zasopihan, sem prišel P° cestni vzpetini do avta, ki mele čakal pri gasilskem domu. Za t°' da so mi »cvetela« ušesa, pa st8 bila kriva gostitelj s svojo kapU1' co in zima. . ŠTEFAN SOBOČAN vestnik, 1 6. januar 1 997 naših krajev Bo imela naposled »svoj denar« tudi Bernarda Petek? »Imam dve želji,« je v svojem pismu zapisala Bernarda Petek iz Borejec. »Prva je, da bi ostala vsaj tako zdrava, kot sem zdaj. Imela sem namreč hude psihične težave in zaradi njih sem bila skoraj leto dni v bolnici. Druga želja pa je taka, da je ni mogoče kar tako opisati. Povrh pa so moje roke slabe in težko pišem. Vabim vas, da me obiščete in razkrila vam bom svojo drugo največjo željo.« Materina smrt jo je vrgla s tira Zelo me je mikalo v Borejce in ob koncu prejšnjega tedna sem našel domačijo številka 34. Stoji nekoliko zase - na koncu enega dela vasi. Bernarda, kot da bi slutila, da pride nekdo na obisk, je ravno prišla iz tople kuhinje in k njej se je zapodil pes volčjak. Verjetno je, da je »pomislil«, da bosta spet šla na sprehod. Ni ga dneva, ko ne bi šla. Bernardi hoja po svežem zraku dobro de, ko pa ima težave z živ-ci- No, tokrat je hišni čuvaj ostal sam zunaj, midva pa sva stopila v hišo - kuhinjo. Tam je na kavču sedela tašča in gledala televizijo. Med pogovorom sta prišla iz šole 15-letna hči Manuela, ki obiskuje osmi razred osemletke, in 17-let-ni sin Robert, ki se izobražuje v tretjem letniku poklicne tekstilne šole. Moža oziroma očeta Bela Pa še ni bilo domov, ampak je bil še na delu v Pomgradovem obratu AB1 v Lipovcih, kjer dela kot strojnik. »Kakšna je torej vaša druga največja želja, ki naj bi vam jo izpolnili?« sem pobaral Bernardo. Ni je kar takoj izdala, ampak sva prišla do nje »po ovinkih«. Povedala je, da seje rodila 19. maja 1958. leta v Melincih. Že kot otrok ni bila zdrava. Kot dek-le je delala v raznih gostiščih v Ljubljani, a nobenkrat je delodajalci niso socialno zavarovali. Poročila se je z Belom Baranjem (le-ta je prevzel njen priimek Pe-tek), a sklenitve poroke njeni sorodniki niso odobravali in je še zdaj ne, zato kakih posebnih sti-L°v z njimi nima več, pa tako od njih tudi ne more in ne pričakuje P°moči. Močno jo je prizadela smrt matere, kije živela v Melin-^th> in popustili soji živci. Leto dni se je zdravila v psihiatrični bolnišnici v Ormožu. Zdaj je si-cer boljše, vendar predvsem zato, ker redno jemlje zdravila, hodi na sprehode v lepo naravo okrog hiše in ker imajo domači z njo -potrpljenje. Leto dni v psihiatrični bolnici »Že leta in leta iščem redno delo, a ga nisem dobila. Odtlej, odkar sem hudo zbolela, vem, da zaposlitve ne bo. Bila sem prijavljena na uradu za zaposlovanje, ki pa mi ni ,zriktal’ dela; še na mojo prošnjo za pridobitev statusa invalidne osebe (po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb s pravico do priprave na zaposlitev po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, op. Š. S.) je izdal negativno odločbo. In to zato, kot sicer izhaja iz zdravniških izvodov, ker nisem sposobna za pridobitno delo. Na odločbo sem Ni dobro, če je človek »zaprt« v stanovanje, še posebno pa ne, če imaš težave z živci. Bernarda Petek se tega dobro zaveda, zato, četudi je sneg in hladno, s hišnim čuvajem gresta vsak dan na obhbd - čist zrak. - Fotografija: Š. S. se pritožila v Ljubljano, a pomagalo ni nič. Zadevo so potem menda odstopili centru za socialno delo.« Delo je torej Bernardina druga največja želja. Plemenita želja. Ampak kaj, ko je organiziranega dela premalo za vse iskalce. In še zdaleč premalo za tiste, ki niso ravno zdravi. Pa še ljudska zloba je, češ tisti, ki ni zdrav, naj gre v pokoj. In Bernarda? Prosila je za socialno pomoč, vendar je ni dobila, kajti moževi dohodki, »razbiti« na štiri družinske člane, so v lanskem avgustu ■ GEDEROVCI - Že na zborih občanov so se zavzeli za gradnjo kabelske televizije. Po zdajšnjih ocenah bi povezava s kabelskim omrežjem na Tišini stala okrog 2,4 milijona tolarjev. V ta namen je letos predvideno sofinanciranje Krajevne skupnosti ' Gederovci v znesku 500 tisoč SIT. M. J. ■ VANEČA - Približno kilometer dolg krak vodovoda, ki so ga speljali od Puconec do Vaneče, povzroča določene težave zaradi občasno prenizkega pritiska vode, zato vodovod popravljajo. M. J. ■ BOREJCI - Ker se z odpadnimi vodami najbolj onesnažuje podtalnica in s tem pitna voda, so se občani že pred časom odločili - pristanek je dalo 93 odstotkov gospodinjstev - za gradnjo kanalizacijskega omrežja. Če ne bi ponagajali vreme, visoka vodovodno in električno ter ‘ <*®»tans»u URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SlOVKNIJOt SI MMH MOTORS IJVB1JANA 40.#. «S£2 RhJ^^UAMOHIŠA KAroSI(l523.340),JM«AVI0n 312-028),SERVISBI7IU(50-903).S«VIST«ZIN (721-720), 8WMUO4S:AMOŠWBINEK(656-638),AVI0ŠERBIN!R-mj(779-72l),SKUHII*«43:AVTOaUt(31-A»I(L2, 193), AmEDO(824-298),SERVISNA® (754-091),SERVIS KRBA9AE(885-218), SKUPIM044: AVIOHllAlAPOSI (241-358), SERVIS ERIK(718-564), SERVISIRIIAR(332-7'1); 045:0884TIADE (21-185), (23-50^(85-128), SKUPINA 044: NOVA (392-345), SKUPINA 040: rSChUČ(0OT59 059), PSC PA/ NOVO MESTO (21-123),SERVIS OROŽNI« (44 701). PSC STIPAN (52 407), SKUPINA 04* SOS. CO«8PANY -^JO^VrORAJH (81-560). n Ml*- presegali določen »cenzus«. In kakšni so bili tedaj dohodki? Osebni dohodek 72.579 tolarjev in katastrski dohodek 3.559 tolarjev. In s tem naj se preživlja štiričlanska družina? Takoj naj dodam, da - kot je sicer na splošno znano - tudi v marsikateri drugi družini nimajo niti tolikšnih prejemkov in da zato Petkovi iz Borejec niso velika izjema. Človek pa seveda ima dolžnost do družine in pravico zahtevati pomoč. In to - neke vrste stalno pomoč (»kot jo imajo oni na Pušči,« je pristavila tašča) bi rada Bernarda. To je njena največja želja, saj ji potlej ne bi bilo treba vselej moledovati za denar pri možu, ki sicer rad da, a ne vselej, ker ne služi milijonov. Težko ji je, ko jo otroci prosijo denar za šolo, a jim ji ga ne more dati. Z velikim razumevanjem sem prisluhnil izpovedi naše redne bralke. Obljubil sem, da bom malo povprašal na centru za socialno delo, ali se da kaj storiti. Seveda dobro poznajo zdravstveno in gmotno stanje Bernarde in njene družine. Lani, pred začetkom novega šolskega leta, so pomagali z denarjem za nakup šolskih knjig, mogoče je dobiti tudi enkratno denarno pomoč za druge namene in svetovali so, naj' se oglasi na centru za socialno delo (referentka za varstvo Romov), kjer bodo prisluhnili stiski in v okviru zakonskih možnosti Š. SOBOČAN pomagali. omrežje, bi bila ta pomembna naložba, ki jo izvajajo delavci SGP Pomgrad Nizkogradnje, že končana do konca lanskega decembra. Nato se bodo priključili na severni zbiralnik soboške kanalizacije. M. J. ■ HODOŠ-ŠALOVCI - Tudi v tej občini so podprli akcijo za nakup mamografa za potrebe soboške bolnišnice. Dobro se namreč zavedajo velikega pomena te pridobitve za širše območje Pomurja. Občinski svetniki pa so dali tudi soglasje za gradnjo lekarne v Puconcih. M. J. ■ KOROVCI - Skupna vrednost del pri obnovi ceste Korovci-Gornji Črnci znaša dobrih 12,4 milijona tolarjev. Polovico potrebnega denarja je zagotovila Občina Cankova - Tišina, preostali delež pa morajo zagotoviti Krajevna skupnost Cankova in občani, ki so vložili že precej prostovoljnega dela. M. J. Novi Mondeo Nova zunanjost, posodobljena notranjost, trša konstrukcija in novo podvozje. Motor 1.8i 16V 115 KM Posodobljeni motorji in menjalnik, večja ekonomičnost, znižanje emisij izpušnih plinov in hrupnosti. ABS* in dva airbaga serijsko. ABS nove generacije, večji varnostni blazini z novim sistemom delovanja, možnost stranskih zračnih blazin, povečana odpornost proti čelnim in bočnim trkom. Največ avtomobila za vaš denar! Ugodne cene vozil, bogata oprema in zelo ugodna cena za klimatsko napravo. Človek in njegova usoda Solza na očeh, ki ne vidijo Mirko Videnšek z Mote je stoodstotni invalid. So v društvih nanj pozabili? 74-letnega Mirka sem obiskal v družbi dveh njegovih znancev. Ker je slep, ju seveda ni mogel videti, ju je pa takoj prepoznal po glasu. Nadvse se je razveselil obiska in celo razjokal se je. Morda bi v soboto dopoldne, ko smo ga obiskali, dlje počival v postelji, toda ker smo obisk najavili, nas je pričakal urejen in v topli, skoraj prevroči kuhinji. Zanj je tudi ta dan poskrbela vnukinja. Ko bi ne bilo nje in vnuka, ki je tačas sicer pri vojakih, bi Mirku huda predla, kot pravimo. Žena Mimika, ki je vzorno skrbela zanj, je pred par leti nenadoma umrla. Ker se jima v zakonu ni rodilo nič otrok, sta posvojila deklico, ki je zrasla v žensko in pred časom je žal odšla s te domačije. Še dobro, da sta ostala njena otroka, torej Mirkova vnuka. Mirko Videnšek je bil star 38 let, ko je iz dneva v dan videl čedalje slabše. »Tedaj sem bil zaposlen v ljutomerskem obratu Marlesa. Na delo sem se vozil s kolesom in velikokrat sem zapeljal v grabo, še posebno če sem se peljal v mraku. Šel sem k okulistu Pečanu in tudi pri Talanyevi sem bil. Nazadnje so me poslali na zdravljenje v Ljubljano, a mi tudi tam niso mogli več pomagati. Rekli so, da sem prišel deset let prepozno. Ne zdravljenje ne očala mi niso pomagala in od 1962. leta sem slep.« »Ločile vsaj dan in noč?« »Da. Nekaj se mi sicer svetlika tudi, kadar gori luč, pa svetlobo bliskavice fotografskega aparata sem zaznal, ne vidim pa ničesar oziroma je vse megleno. Tako tudi ne morem brati, da bi si krajšal čas, saj se nisem naučil Brailove pisave za slepe. Le tu in tam mi zdaj kaj prebere vnukinja, za novice pa zvem predvsem ob poslušanju radia.« Mirko Videnšek z Mote je od 1962. leta slep, pred nekaj leti so mu odrezali levo nogo, bil je večkrat operiran na mehurju, štiri leta je vdovec, zapustila gaje posvojenka ... Same težave. In svetli trenutki? Vnukinja in vnuk, ki lepo skrbita zanj. - Fotografija: Š. S. Mirkove oči so bile obrnjene k nam, obiskovalcem, žal pa nas niso videle. Med pogovorom so iz njih tolikokrat pritekle solze. Pa ne toliko zaradi izgube vida, ampak ... »Dokler je živela žena, so me tu in tam obiskali predstavniki društva slepih in društva invalidov. Ona mi je bila tudi spremljavalka, vodnica, na društvenih izletih. V zadnjih nekaj letih pa ni bilo več na obisk nikogar iz društev, katerih član sem. Kar pogosto pa pride k meni prijatelj Ivek iz Ljutomera, znan po tem, da rad pomaga onemoglim. Tudi gospod župnik Izidor Veleberi me vsako leto obiščejo in obhajajo. Hvaležen sem jim tudi za skromna darilca. ... Kot vidite, sem tudi na vozičku, kajti zaradi hude bolezni so mi odrezali levo nogo. Večkrat sem bil tudi na operaciji mehurja.« »Menda vam usoda ni bila naklonjena niti v mladih letih?« »Rodil sem se staršema, ki sta imela pet otrok. Živimo še trije: brat Ciril, ki je doma na Moti in ki mi rad pomaga, tudi sestra Kristina, ki je v Avstriji, mi ob obiskih vselej kaj prinese. Ko se srečamo, se pogosto pogovarjamo o svojem življenju. Mene je najbolj .udarilo’. Kot otrok sem moral za pastirja na bogato kmetijo, kjer pa niso imeli ravno posluha za moje osnovnošolsko izobraževanja. Se dobro, da mi je neki ravnatelj napisal spričevalo o vseh končanih razredih, nakar sem šel za vajenca in v poklicno šolo. Usposobil sem se za sodarja in nekaj časa delal pri mojstru, potem pa sem se zaposlil v Marlesu.« »Vvašem življenju pa so bili vetjetno tudi lepi trenutki?« »Mladost je včasih tudi norost. Ko sem bil med vojno v Avstriji, sem se tam zagledal v dekle in ji naredil otroka, vendar sem oba pustil in se vrnil domov ter se doma poročil z drugo. Hči, ki je v Gradcu in je zdaj stara 53 let, meje parkrat obiskala. Ko sem bil mlad pa tudi pozneje, ko sem odrasel, celo tedaj, ko že nisem več videl, sem bil strasten ribič. V zadnjem obdobju meje na ribolov odpeljala žena. Zaznal sem, kdaj je riba prijela za vabo oziroma trnek in navil sem žimo ter izvlekel plen. Po določenem času je žena, ki je tudi bila ribička, prišla pome.« Tako je pripovedoval Mirko Videnšek. Začuda: četudi sem občutljiva duša, sem njegovo pripovedovanje dojemal povsem normalno. Morda zato, ker je vse to njegova usoda. Vsak ima pač svojo, le da so jo »sojenice« določile enim lepo, drugim manj lepo. Tako je naše življenje. In kdor ga sprejme takršnega, kot je, je ponavadi miren. Sogovornik ni pretirano tožil čez svojo usodo (bolezen), le takrat so mu solze potekle po očeh, ki ne vidijo, ko je ugotavljal, da so nanj pozabili v društvih. So res? Š. SOBOČAN 16 Reportaža vestnik, 16. januar 1997 Srne in enoletne mladice smo videli in ujeli v fotografski objektiv na nižini, v bližini rakičanskega letališča. Drago Kuronja redno skrbi za krmljenje velike divjadi na območju Mačkovec. Lovci so urr dili vzorno krmišče s posušeno travo in koruzo, v najemu pa imajo tudi njivo, kjer so pustili neobrano koruzo. Divji prašič je lahko zelo nevaren, še posebno, če je ranjen. Tile so sicer zrasli za ograjo, toda zaupati ne gre niti »Lujzi«, kakor je ime eni od prvih samic. Pozimi je potrebno za divjad skrbeti -Poleg snega so njeni največji sovražniki in preganjalci potepuški psi 15. januarja seje uradno končal lov na srnjad in jelenjad. Lov na divje prašiče traja skoraj vse leto, obvarovane so le svinje z mladiči. Pravzaprav je tudi lov na enoletne srnje mladiče podaljšan do 31. marca, toda le izjemoma, dokler ne dosežejo načrtovanega 50-odstotnega odstrela enoletnih živali oziroma premladih, prestarih, bolnih ali ranjenih in vseh, ki bi težko preživele v naravnem okolju. Živali naj ne bi mučili, preganjali. Načrtovani odstrel je potreben, pa najsi je nekdo še tako velik zagovornik naravnega življenja in ljubitelj vseh živali. Pomembneje je doseči, da živali ne bodo trpele - da ne bodo trpele lakote, da jih ne bodo mučili in preganjali psi, da jih ne bodo preganjali in ranili »raubšiceri« ali ne- Imeli smo srečo; z zasnežene njive s koruzo so prihajali jeleni. Če bi hoteli biti natančni, bi se morali vprašati, ali so bili teleta, junice ali košute ali morebiti lanščaki in jeleni. pazljivi šoferji. Srnjadi je na severovzhodnem območju povprečno okrog 7 tisoč, okrog tisoč pa jelenjadi, čeprav točne številke ni mogoče napovedati. saj se jeleni in divje svinje selijo glede na primerno bivanjsko okolje in dostopnost hrane. Minuli teden, ko smo se s člani Zveze lovskih družin Prekmurja odpravili na teren, ni bil cilj potovanja lov in streljanje »telet«, ampak iskanje krmišč za veliko divjad in preverjanje, kako lovci skrbijo za živali. Najlepši stavek, ki smo ga slišali, je bil prav gotovo Jančijev odgovor na vprašanje, za koliko krmišč skrbi: Ne vem, za veliko veliko več, kot je določeno in zapisano v programu. Živali pozimi ne morejo do hrane, zato moram skrbeti zanje. Najprej smo se ustavili na Vaneči, kjer smo lahko videli divje prašiče prav od blizu - seveda za ograjo. Drago Kuronja, član LD Pečarovci, jih ima namreč doma . Po ogledu krmišča v gozdovih nad Mačkovci smo se odpravili še v Gornje Petrovče, kjer smo se pridružili Janezu Kerčmarju in njegovemu varuhu Enu. Nato smo se za konec odpravili še proti Muri. BERNARDA B. PEČEK foto: JURE ZAUNEKER Naravno krmišče za veliko divjad: streha dveh borovcev skrbi za to, d8 krme ne prekrijeta sneg in žled. VARIŠ Lendava, d. d., je podjetje za proizvodnjo sanitarnih celic, tlačnih posod in cevnih radioatorjev. Z dnem vpisa v sodni register smo delavci VARISA postali večinski lastniki podjetja. Če želite z nami soustvarjati prihodnost podjetja, VABIMO K SODELOVANJU - dipl, gradbene inženirje - gradbene inženirje. Od kandidatov pričakujemo: - delovne izkušnje s področja gradbeništva, - aktivno znanje nemškega jezika in - opravljen strokovni izpit. Kandidatom nudimo: - stimulativno plačo, - možnost nadaljnjega izobraževanja, - prosto stanovanje. Janči in njegov pes En sta v 11,5-hektarskem lovišču GL Kompas varuha in skrbnika divjadi, ki je v snegu še posebno nemočna in ogrožena. Uradno imajo 16 krmišč za veliko divjad in 135 za pernato, neuradno veliko več. Na območjih, kjer se giblje večje število jelenjadi, jim morajo redno voziti koruzo - del sredstev, ki jih zaslužijo z lovom in prodajo divjačinskega mesa, porabijo za nakup krme, drugi del za odplačevanje škode. PISNE PRIJAVE zbiramo v službi splošnih zadev VARIŠ Lendava, d. d., Industrijska 4b, Lendava, 8 dni od dneva objave. INFORMACIJE po telefonu: 75 31 1 (direktor) ali 76 111, int. 398. VARIŠ - PODJETJE MOJE PRIHODNOSTI KMETIJSKA ZADRUGA HOTIZA - POLANA, Z. O. O. razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri, - da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj. Delovno mesto se razpisuje za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kmetijska zadruga Hotiza - Polana, z. o. o., Hotiza 151,9220 Lendava, v 15 dneh od objave z oznako »za razpisno komisijo«. Prepozno prispelih vlog ne bodo obravnavali. Skupaj z vlogo morajo kandidati po sklepu upravnega odbora zadruge predložiti v pisni obliki tudi program nadaljnega razvoja in delovanja zadruge za razpisano obdobje, ki bo kriterij pri odločitvi za izbiro. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po njej. vestnik, 16. januar 1997 Reportaža previdno z iglo! Oddelki vzgoje in izobraževanja Po čustvih bližji Sli smo od vrat do vrat, da bi spoznala njihovo šolo. Fantič, črnolas in črnook, z nasmeškom do ušes je ves zadovoljen hodil korak pred menoj in odpiral vrata, da lahko pokulala v njihovo knjižnico pa učilnice in tehnične delavnice, kuhinjo. d n* ^.odpirati vrata, včasih tudi neprava, daje zmotil delo v razre-od\ prav^**a sem se 'n seveda mojega malega vodnika, ki je kar žarel 0 1 ,ece’ da je lahko hodil z mano in učiteljico Dragico, ko sva bili na Se| u so'e- Ustavljali sva se pri bogato okrašeni novoletni jelki in domi-noven? °krasju za stene, seveda je bilo vse v znamenju novoletnega praz-naii Ja’ Pa re^e smo kakšno o prijaznosti in domačnosti šole, toda Vratae,KU ma*emu v°dniku se je mudilo najprej, saj bi rad odprl prav vsa vrat l - SVa izpusti*'tisti dolgi hodnik, ki je imel levo in desno toliko m da je tam pač še več učilnic, se je oglasil in z roko kazal, da je u "t ° Se ^a' Sam seveda rad odprl še tistih nekaj vrat, toda ubogal o in se vrnil v svojo skupino. Jako bežno mi je name-e nasmešek in odšel brez besed. aJ bi mi sploh povedal, če bi da bnarava dala dar govora? Mor-ter 'razkrd svoje misli in čustva SeK Voje doživljanje sveta okoli leč «m°r^a bi razkril, kako dakot S' narazen’ svet, ki ga in vidi zaznava sam, in kakor ga Poln110 VS’’ k* spadamo v svet lahke®?.Uma- Da mu ni vedno razkor i nlorda povedal, saj je t^o v r med svetovoma vendar zani 6 'k’ njuno približevanje pa N J mnogokrat prezahtevno, ni ni°Va5azdalja do našega sveta nič manjša ali mnrda šp aVk°’ kaj boš povedal? L ta,]:. ot na primer moje videnje med nama. mi otPreP^sto delati z drugačni-Potreh° ■ Otroc' s posebnimi vedo D'lrri' terJaJ° celega človeka, saj« °Vedati njihove učiteljice, braževV oddelkih vzgoje in izo-setletj anj.a Jazdajajo morda de-žeiii e ab še manj, potem pa si lo 2 lini5U8am- Razdajanje in de-otrok eznP° Je most do takšnih nutko^P^^manje njihovih tre-žaloStj ,na^'onjenosti kakor tudi btuhOv er strPno prenašanje iz- N'-hZe’ zavračanja, uporni-sPon kJ'hova čustvovanja nimajo stnoSti°ntr?le’ zat0 v svoji pri-dfugjj ZnaJ° biti tako prisrčni, vražni ?a sPet neobvladljivo so-Pač So P Vseh okoli sebe. Takšni ^manip1? Je brezP°gojno spre-Piost za ta . n*h, kot so, je lahko M sta s' Z°bzevanJe dveh svetov, ^nda' Vendar tako vsaksebi, a ^Pstvi^01-^3 ta^° bbzu p0 8oče s ' ljubeznijo se je mo-^°vekae^°^iti °d človeka do Vs° razr-P^^Pll' vse razdalje, 'cnost, vse meje. ^arinitk0jeza ?"arjanje ^Ptič^0; črnolasi in črnooki Ppjitiob' 'Je ves čas spremljal ls* na četrti murskosobo ški osemletki ali na oddelkih vzgoje in izobraževanje, je vskupi-ni otrok, ki jih vodi defektologinja Eva Sarjaš. »Danes smo bili zelo pridni, kajne,« je pohvalila svoje varovance. Barbara je brez premora šivala gobelin in zadovoljna s Svojim izdelkom ga je rada je pokazala še meni in Juretu. Skoraj dokončan izdelek je zanjo zelo velik uspeh, je povedala njena učiteljica, saj je še pred kratkim odklanjava vsakršno zaposlitev, sedaj pa vztraja Osnovna šola s prilagojenim programom vključuje tako osnovnošolsko izobraževanje s prilagojenim programom od prvega do osmega razreda kakor program vzgoje in izobraževanja. Oddelki vzgoje in izobraževanja delujejo po svojem predpisanem programu, ki ga je odboril strokovni svet pri pristojnem ministrstvu. Na murskosoboški šoli s prilagojenim programom delujejo trije oddelki, otroci pa so vanje uvrščeni glede na zahtevnostno stopnjo programa. V prvostopenjski oddelek pridejo otroci, ki so obiskovali razvojni vrtec ali so jih obravnavali na psihohigienskem centru, njihove motnje pa so različne, telesna prizadetost, nizke intelektualne sposobnosti, govorne motnje ali tudi kombinirane motnje. Gre za srednje prizadete otroke. V oddelku prve stopnje otroke učijo samostojnosti, osvajajo osnovna znanja o naravi, njihovi družini, spodbujajo gibanje in šport, ritmiko ob glasbi ter jih spodbujajo k likovnemu ustvarjanju. Najpomembnejša pa je zaposlitev z ročnimi spretnostmi. Ko otrok obvlada program prve stopnje, se po presoji učitelja defektologa in varuhinje vključi v program drugega oddelka, kjer ob večji splošni poučenosti že začne spoznavati številčne predstave in glede na sposobnosti tudi abecedo. Za te otroke so že tudi pripravljene različne delovne tehnike, tudi šivanje z iglo. Oddelek tretje zahtevnostne stopnje obiskujejo mladostniki, ki se pripravljajo na delo v delovno-varstvenem centru. Ti otroci znajo zapisati svoje ime, orientirajo se v okolju, znajo vprašati, se samostojno z avtobusom pripeljati v šolo. Naučijo se vztrajnosti pri delu, bodosi ob statvah ali šivalnem stroju. Za otroke, ki so vključeni v oddelke vzgoje in izobraževanja, je od leta 1994 predpisan 40-urni obvezni program dela na teden, tako da so otroci v varstvu od sedmih do treh popoldne. Mičo dela gobelin. Z iglo zadene vsako luknjico, kar je zanjo zelo velik napredek. »Sicer pa so vsi lepo napredovali,« je bila zadovoljna njihova učiteljica. Mirko je sicer bolj nemiren fant, toda tisti dan je iz kartona pridno izrezoval ptičjo krmilnico. Zdravko in Uroš sta z zanimanjem opazovala Juretov fotoaparat, Marjan pa je bil bolj zadržan, a Barbara se ni dala kaj dosti motiti in je še naprej pridno zabadala v blago. V skupini je manjkala še Helena ali Lenčka, kot jo kličejo. »So zelo prijetna skupina,« je o svojih varovancih povedala uči- Nasmešek, prosim! teljica Eva, »toda delo z otroki, pri katerih gre za kombinirane motnje, terja veliko individualnega ukvarjanja. Zato bomo pripravili predlog, da bi dobili še varuško,« je povedala ter naju z Juretom povabila v naslednji oddelek. Pospremila sta naju še Barbara in seveda Zdravko. V sosednjem razredu so bili varovanci pri programu tretje zahtevnostne stopnje. Po čustvih bližji »Starši so zadovoljni in radi prihajajo na šolo. Naši učitelji so ob koncu leta pripravili čudovit projekt in prišli so vsi starši. Ta občutek, da starši spoštujejo njihovo delo, je največje darilo in zahvala učiteljem,« je povedala ravnateljica murskosoboške šole s prilagojenim programom Marija Pavlič. Priprava na življenje zunaj Mičo in Tomi pa Viktor, Zoran, Marija, Anita, Tadeja in Sonja so zavzeto opravljali svoje delo. Mičo in Tomi sta ob pomoči učiteljice Dragice Vlaovič prepisovala s table, drugi pa so izpopolnjevali znaje ročnih spretnosti in pri tem imeli v pomoč profesorico defektologije Andrejo Živko. »Drugi so prepis že naredili, Mičo in Tomi pa sta bolj počasna,« je pojasnila Dragica, ki ob delu v vzgojnem in izobraževalnem oddelku opravlja tudi logopedsko pomoč otrokom na šoli. Z veseljem je predstavila tudi delo v slednji skupini. »Dosti vezemo. Letos smo že naredili te vezene prtičke, delali so jih Marija, Viktor in moj Mičo, ki pa danes piše. No, kako daleč smo?« ga je opomnila učiteljica Dragica, ko je z usti in ušesi poslušal, kaj sva se pogovarjali. »Midva vadiva samo gole črke, kajne Mičo. Pri Mariji pa ne, oho, pri Mariji pa že čitamo, pišemo, kajne? Je tudi zelo spretna pri šivalnem strojem. Želimo jo čim bolje pripraviti na delo v delavnicah. Cilj te skupine je namreč, da se mladostniki, ko zapustijo našo šolo, zaposlijo v delavnicah pod posebnimi pogoji.« Sicer pa se tudi preizkušajo v računanju do deset, pišejo, odvisno od sposobnosti posameznega varovanca, spoznavajo svet okoli sebe - v septembru so spoznavali sončnico in poljske pridelke, v oktobru sadje, v novembru ptice, decem- Ne damo se motiti. bra so se posvetili pričakovanju dedka Mraza, v januarju pa so načeli temo o časih. Vsako obravnavano temo so upodobili tudi v izdelkih ročnih del, saj je pri njih ročnim spretnostim dan največji poudarek. Izpopolnjujejo jih tudi v delavnicah tehnične vzgoje, za njihovo čim popolnejše osvajanje različnih znanj pa skrbi kar sedem učiteljev različnih strokovnosti. Sicer pa, da bi jim čas, ki ga preživijo skupaj, minil čim bolj prijetno, radi zaplešejo in zapojejo, gredo na sprehod ali pa se pomerijo v družabnih igrah. Tudi športna dejav- Tomi nost jim je zelo blizu, saj se vsako leto udeležijo iger specialne olimpiade, z dobljenimi medalija-mi pa se seveda radi pohvalijo. Kako se tudi ne bi, saj pri njih vedo, koliko dela in truda je bilo treba vložiti v na videz tako majhen korak in kako velik je vsak dosežen rezultat. Zato se nadvse razveselijo vsakega uspeha na športnem tekovanju, kakor tega, da varovanca, ki obiskuje oddelek s programom prve zahtevnostne stopnje, naučijo zapeti gumb na srajci. Zapeti gumbek je uspeh Lea, Romana, Darko in Aleš ter Drago, ki pa je tisti dan ostal doma, so varovanci defektologinje Mirjam Bregar in varuške Renate Perdigal, in ker ne bi bilo ravno lepo, da bi ob napovedanem obisku odšli od doma, so načrtovano dričanje po bregu preložili na naslednji dan. Tako sta povedala Mirjam in Renata, »Imamo lepo šolo, toda vidimo, da bi našim otrokom morati dati še nekaj, življenje v naravi. Če bi zanje imeli kako kmetijo...«je razmišljal učitelj tehničnega pouka Ivo Kurnjek. saj njunim otrokom iz skupine ni dano, da bi govorili. Za naslednje dni načrtujeta tudi kopanje v Diani in morda še kakšen sprehod po mestu, domislili pa se bosta še česa, s čimer bosta raz veselili otroke. Z vsakim posebej je treba delati in vedno znova si izmišljevati nove zaposlitve, da se ne dolgočasijo, hkrati pa jih je potrebno pripeljati do željenega cilja, to pa je, da so samostojni pri osnovnih življenjskih nalogah. »Letos še nobeden iz skupine ne bo napredoval v drugi oddelek,« je povedala njihova učiteljica, toda z vztrajnim delom in učenjem ročnih spretnosti bo nekaterim le uspelo narediti korak dalje za večjo samostojnost. Morda jim bodo pri tem pomagale tudi pravljice, ki jih tako radi poslušajo in ob katerih se pomirijo in zasanjajo. Televizija ni zanje, ker se svet na njej prehitro vrti, pa tudi hrup in kričanje jih begata, radi pa poslušajo prijetno glasbo. Tudi tisti dan so jo, ko sem bila njihova gostja. MAJDA HORVAT foto.: JURIJ ZAUNEKER OMERKUR VlWb 3.990^® 59.9904® auknetht rastita NOVO! ssOig/S 159.9?^ 136.990^ ^U\'A na Merkurjevo posojilo na 5,6,9 ali mesecev brez pologa orodje v kovčku, VETO, art. 1000, 650 kosov lopata, MUTA, Alu 9, nasajena medeninasta kljuka za vrata, ARIENI, Deneb, 5050, za ključ ali cilinder medeninasta kljuka za vrata, ARIENI, Alcor, 5040, za ključ ali cilinder garnitura kladiv, VETO, 2/1, teža: 500 g in 200 g WC-školjka, 0LYMPIA, Ambra, simplon lepilo za lamelni parket, AGRORUŠE, Rustik-u, 20 PVC-stojalo za čevlje, SNIPS, 21062, tip 12, za 12 parov čevljev WC-kotliček, SAN BY GORENJE, Fontana, nizkomontažni WC-deska, lesena, plastificirana, bele barve skobeljnik, SKIL, 1506, moč 500 W, nastavljiva globina skobljanja do 0,6 mm, širina HSS-rezi! 82 mm, hitrost 15000 vrt/min, globina utorov od 0 do 14 mm predalčnik, PLASCO, Multi-Box, 33 predalčkov, mere: 415 x 305 x 145 mm kovinski regal, WEISS, mere: 150 x 75 x 30 cm, bele barve pomivalni stroj, BAUKNECHT, GSF 4751 W, 5 programov, za 12 pogrinjkov, pomivalna temperatura 55° C, 65° C ali 70° C, zelo tiho delovanje, dvojna zaščita proti izlivu vode, prikaz porabe soli in tekočine za sijaj, ekonomična poraba: 19 I vode in 1,4 kWh elektrike hrastov lamelni parket, TVIN, Standard, mere: 160 x 160 x 8 mm zložljiva lopata, MUTA, dolžina 60 cm, širina 16 cm, rdeče barve sušilec las, SIEMENS, MH 51501, moč 1500 W, dve stopnji delovanja: 750 ali 1500 W televizor, S0NY, KV 21 T1, ekran 55 cm, HI Black Trinitron, časovno programiranje, teletekst, daljinsko upravljanje šBBRTOIJE GA, K 611, hitrogrelna in normalna električna kuhalna plošča, dva termoelektrično varovana plinska gorilnika, že prirejen za uporabo tekočega plina, mere: 85 cm x 60 cm x 60 cm, bele ali rjave barve z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje > kreditno kartico Diners-Merkur 4% cenej* garnitura predpražnikov, OGOS, art. 7100, za zunanjo in notranjo uporabo, iz kokosa in polipropilena, mere: 40 x 60 cm povratna žaga. BLACK & DECKER, KS 631 moč 400 W, globina žaganja do 65 mm, hitrost nihajev 3200 na minuto, nagib lista do 45°, odsesavanje ali odpihovanje prahu pralni stroj, BAUKNECHT, WA 2340 WS, boben in kad iz nerjavnega jekla, ožemanje pri 600,800 ali 1000 vrt/min, dodaten program za izpiranje, kontrola porazdelitve perila, direktno vbrizgavanje vode z detergentom v boben, ekonomična poraba pri 60°C: 581 vode in 1,1 kWh elektrik® pralni stroj, GORENJE GA, 906 X, nerjavna kad, tuš sistem, IWS - program za volno, samodejno uravnavanje vode glede na količino in vrsto perila, trije ritmi mencanja, poraba pri 60° C: 65 I vode in 1,15 kWh elektrike • za gotovino na 2,3 ali 4 čeke IZDELKE PO VROČIH CENAH LAHKO KUPITE Vroče cene veljajo od 9. do 25. januarja 1997 za izdelke v zalogi ( 1 l I 4 1 1 j l 1 { 5 1 j j >. t 4 I t 1 I 1 I I 1 ■■ vestnik, 16. januar 1997 »Satira 19 Ce obleka »spodrsne« človeka »Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela ...«Ne verjamem, da bo vzela samo Mirka (čeprav ga niti ne poznam oz. mi ni jasno, zakaj bi se le v določenega Mirka tako zapičila), saj nas vse včasih tako zazebe v nos ali v prste, da jih niti več ne čutimo in se skoraj upravičeno lahko vprašamo, ali nam jih zima res ni vzela. Še posebno takrat, ko se nam začne spet pretakati kri po žilah, nas v njih začne tako cukati, kakor da jih skušamo izvlečti iz luknje, ki je manjša kot prsti. Zima je sicer »velika«, ampak njen mraz se tako nakopiči, da ga nič ne raz-žene. Včasih nas zima spravi v še kakšen kočljivejši položaj. Neki gospod si kupi v Murini trgovini novo obleko in že naslednji dan skuša z njo narediti dober vtis Pri lepi tajnici. Zaradi poledice je tisto jutro kar gost promet in gospod se odloči, da bo šel v službo peš, saj je le nekaj metrov oddaljena od njegovega stanovanja. Na poti sreča tajnico in ves vznemirjen ji ponudi svojo ro-k°: »Primite se, gospodična, ker ie cesta zelo spolzka in bi bilo res škoda, če bi si zlomili te lepe toge!« Komaj pa je stavek izgovoril do konca, je njemu same-mu spodrsnilo, nekaj sekund se Je zdelo, kakor da teka po te- kocem traku v nasprotni smeri, nato pa je padel natančno na neko razmajano ograjo. »Oh, gospodična, res mi je nerodno, toda dovolite mi, prosim, da vas pospremim do konca!« Tajnica mu je ponudila roko, da bi se lažje pobral iz ležečega položaja, in ko se mu je že skoraj uspelo postaviti na noge, mu je spodrsnilo še drugič. Tajnico je potegnil za sabo in tako sta pristala v objemu. »To pa je že vrhunec nesramnosti!« seje razjezila. »Kako neolikani ste, pa še moj nov plašč ste ravnokar uničili! Prosim, da mi povrnete škodo!« Gospodova slepa zaljubljenost se je kmalu prelevila v debel cmok v grlu. No ja, osel in pa led, saj veste, kako to gre. V roko ji je potisnil svojo vizitko in se nato le skobacal z ograje. Jezen je zavil v najbližjo gostilno in zvrnil nekaj kozarcev žganega. Ko je vendarle prispel v službo, je zgrožen ugotovil, da v sprejemni sobi sedita že dve (lepi in nesramni) tajnici. Ampak to je bila le posledica dvojnega vida, ki mu gaje povzročila pijača. Ta gospod je imel pravzaprav ženo, vendar se nista kaj prida razumela. Vsak večer ga je priganjala k delu: »Daj, popravi že enkrat pipo v kopalnici!« »Kaj pa misliš, da sem vodovodar?!« ji je zmeraj zabrusil. To seje ponavljalo že kakšen teden. Gospod pa za kaj takšnega ni imel časa, saj je moral misliti na lepo tajnico. Seveda le do »poleta« v ograjo. Tisti dan pa je tudi žena navsezadnje poklicala pravega vodovodarja. »Veš, da sem lahko obliko plačila izbirala sama,« mu je povedala, ko se je še na pol omotičen vrnil iz službe. »Rekel mi je, naj mu spečem torto ali pa mu namenim usluge v postelji.« »Torej si mu spekla torto in je bil račun poravnan?« se je začudil gospod. »Kaj pa misliš, da sem slaščišarka?!« mu je zabrusila. Tokrat je gospoda poleg računa za popravilo tajničinega plašča čakalo še poravnavanje računov z ženo. In kdo je kriv za vso zmedo? Saj gospod vendar ni želel nič drugega kot pokazati svojo novo Murino obleko. Ker se je vse začelo s padcem - zima! Res je, da ni vzela gospoda, ampak odnesla mu je celo pla- čo! NI-GRA Trije kroli n, našo bila v napovedo Ali gda gospouda kandidata preminoučon leti. Un jo takso, kakša je. so pa narazno Drnovška po je tudi tak. za gviišen, ge je, što laže aferaj je toužo za sprevido. mandatara, pa što je, trgali njegovon te je ] pa pa fšlili referati pa ka je. pa što po istini guči. Po pa tildi zgiijbo pregled, j razžalitef, ka boukše ka pa što nej. nej več Nej je delo kak buu znau toga što de vodja vsej skibejo, pa ga je vekša pločnikaj v Soboti. Te si glavou ne > tej sefele što de koga Nazadnje je tere okouli tej, ka se tak med sebof briga mej la zavolo leda po je biiu spodaj, ešče bole nevaren je pa bitu of zgoraj. .Nad mnougiini pločniki so s streje visele ledene svejče, pa tak pomali dol kapale, pa je kak što pod tejmi je štera treščila । glas spotrla skoro mOu prilike viditi, Bela vse žmirtlu, gda je vido. svejčami odi. 1 dol ha pločnik, na mak-ficleke. ■ či je kumi na Gela je pa vido edno mamico, ka pod svejčami, je je Sakši telko časa , pa se fejst na . Na srečo je nej glavou spadnola. ; dejte v kolicaj Što bi pa mogo kakše lejko ta na brUjtif nosili. lejko kolica takša špičasta s špicon na njemi samo ešče vižgane glavou spadnola, te ka jo svejčo na bi njemi pelala vdiljek n joj povedo, pokaštiga, či zračuno, ka či opozorilne znake na pločnike postaviti v takši primeraj, pa nej mogo gor prijti. Brat Džouži pa kcoj skočo, pa Boug od odzgora pisti. Bela je vd Rigoletof fiičkec vuno tak zriikali, ka je potli te še celi tjeden rigoleto pela no se drla: »Aufbiks, Lajtnšperk!« Trosilo jo je, te pa so joj skuhali cintoborof čoj, jo zamotali v guje no okoli nog vjesihi namočene ontiče, pa jo je še pajtlalo. Drugi den je šla f službo. Tan pa je reka šef: »Na to je treba neke spiti, ka je za novo leto naš mili zveličar, precednik Kučan, na televiziji toki lepi guč meja met samimi rožikami!« Prlečke so si ne dale dvokrat reči. U, ti žiirč na guti, kak luštno so se nasekale s šefon, ta ka se je šef sa- V osnovni šoli na Kuzmi /H4 '] ZAIGRAJMO Radio Murski val 94,6 MHz mega sebe vika.» cednika, kak je Milan, nemo nig-dor več meli. On je kak ti naš človik vajeni fsega hudega, pa tildi dobrega!« je predova šef. Te pa so pili na jegovo zdrovje pa na lepši jener v novoj vlodi. Vilna je ne bila vajena teko piti, pa jo je vnoči zgraba rigoleto, ka je bila zaron kaperdeka pokozlona; vajnkoš pa je bija toki, kak da bi v jen kuhali kisilo župo. Toti rigoleto pa je vtini na-fajhta tildi lase, ka so joj kviški stali kak kokemi hipeki. Glih te, gda je fstonila, je vdra-pna mujmo je neki pošišani ra-per kak tikef, pa je zdigna dvo prsta: »Haj, pis!« Vilna je mela malo tistega nočnega rigoleta v viihah, pa je ne praf čula, pa je pje skočila viin s štampeta: »Čil ti, kalavin! Ka ti nemo jas dola aufbiks z greblcoj po ptikli!« Te pa je priletela jena ščerka: »Ježoš, mamika, hejaj! Ne deri se nad mojin čehon, ker je celo noč m o j e n l štampeti | spa, ti pa si ga žrla f službi!« Vilni so karte ostale, pa je za-cmuckala: »Bog te nema rat, Marija pa te ne pozna, samo tokega ne guni k hiši!« Ščerka pa je rekla: »Mene Bog že pozna, samo tebe ne, ka si durh poflodrana no pokotana. Idi se muj!« Te pa se je viina ali le f špegel poglednila, pa je rekla: »O, kruci na dila! To je neka zdiita coprn-ca, ge pa sen te jas?« »Lepo se vmij, pa boš že vid-la!« jo je potoložila ščerka. Ka čete, jenera se pač rigoleto poje! MIROS inZAPOJMO Po DOMAČE/ V soboto, 18. januarja, ob 18.00 VODITELJ GEZA FARKAŠ Jrendi, Korado Buzeti, Metulji, Darko Kegl, ^vantura, Tamara, Irina in Peter, Nuša, Sergeja, ?umič in Remenar, Pištek, Frenki, ansambel Špik, Drago in Damir, Mladi prijatelji. Pričakujejo tudi vas žrebanje vstopnic in Vsak družabne igre obiskovalec bo 1 nagradami dobil darilo, Predprodaja vstopnic v Potrošnikovi trgovini na Kuzmi. Dobili jih boste za samo 500 tolarjev. klavni pokrovitelj KEOR, Beltinci, Ravenska 27. S°Pokrovitelja: MOJ DOM - SRŠA, BELTINCI SERVIS TRAJBAR, CANKOVA Lendavski pereči Pozdravljeni! Sredi novembra sem se v Perečih pohvalil, kako sem volil na zadnjih volitvah: «... Nihal sem med KPS, nazadnje pa sem nekako samodejno zaokrožil SKD. »Moral« sem tako ravnati, ko pa me je dosedanji (in zdaj tudi prihodnji) poslanec prepričava/, kaj vse je naredil. Prebral sem namreč njegovo knjigo Štiri leta pozneje. Tudi anketiranci so ga hvalili na vse pretege, pa še njegova družinica se je strinjala, da še enkrat poskusi volilno srečo.« Javno sem torej priznal, da sem volil Varašanca Cirila Pucka, ne pa kakih komunistov. Zdaj, ko pa je oddal svoj glas drugače, kot mu je narekovala stranka, bi kot »njegov« volilec moral biti spodaj podpisani - zelo jezen. Zanimivo, mar ne: odločitev, da je dal svoj (odločilni) glas za mandatarja doktorja Drnovška, sem sprejel povsem mirno. Podobno kot večina drugih njegovih prekmurskih volivcev, ki ga niso šli zmerjat z izdajalcem Judežem. Mar ni nekje zapisano: Ne stori nikomur nič takega, česar si ne želiš, da bi kdo drug storil tebi? Bi vam, dragi bralci, bilo prijetno, ko bi vam kdo govoril grde reči? Ne! In kaj je pravzaprav storil naš Ciril tako hudega, vnebovpijoče-ga? Glasoval je tako, kot mu je velela vest. S svojim tako razvpitim in odločilnim 46. glasom je omogočil izvolitev mandatarja (zaupnika), ki mu potem menda niti roke ni dal. Pa druge posledice? Stranka ga menda hoče izključiti, prejšnji »krščanski« kolegi se ga izogibajo... Sam osebno menim, da morajo kritiki ta hip spremeniti negativno mnenje o poslančevem ravnanju. Poglejte, dragi moji: ko bi zadnjič ne izvolili mandatarja Drnovška, ki naj bi zdaj sestavil vlado narodne rešitve, bi se utegnilo zgoditi, da bi prišla v roke ene rodbine tako zakonodajna kot izvršilna oblast. Mislim seveda na Podobnike, ki imajo predsednika državnega zbora, ambicije pa imajo še po vladanju. Naš Ciril je »podkuril« torej tudi njihovi »pomladni« stranki. Pa še nekaj je, kar ne gre pozabiti! Če ne bi padel odločilni glas, bi zasedanja državnega zbora trajala v nedogled; televizija bi jih še naprej prenašala, ljudje, nori na spremljanje strankarskih razprtij in hudih obtožb, pa bi to še naprej gledali. Pa delo? Kaj pa delo? Človek ne more le filozofirati in politizirati, ampak mora tudi delati, mar ne? Hvala, Ciril, da si nam odprl oči. Zdaj vsaj vidimo -vemo, kje smo. Kje smo? NAC1 Geza Džuban - Termal je v teh dneh obremenil svoj prtljažnik v avtomobilu, h kosilnici in škropilnici je dodal še priključek za kosilnico, in sicer puhalnik za sneg. Tako je v teh prostih dneh ponovno jezil mirne gosposke stanovalce Murgel, ko je odpihoval sneg Arturju in Jančiju, sedaj pa že brni v okolici Školjčeve-ga in Kopačevega vikenda na Tolminskem. *** Ciril Pucko - Dribler je po solo akciji na levem krilu lepo prodrl pred svoja vrata in zabil avtogol odrešitve. Gol-man Lujz Peterle ob avtogolu najprej ni niti trznil, nato pa seje razjezil na svojega libera (prostega branilca) Rejca. Ugotovil je, da ni trznil zaradi pomanjkanja kondicije, zato je po tekmi zahteval od beltinskega župana Jožeta Kavaša - Telžu-pa kondicijsko kolesarsko turo v dvoje od Beltinec do Turnišča. To je tudi trasa od prve do tretje lige. *** Potem ko je visoki gasilski častnik in skrbnik za vodo moravske občine general Klančar povečal pristojbino za vodo, je moravski župan začel piti samo Bakusovo vodo. To pa ni ostalo brez posledic, saj je v dvojezični vasi Motvarjevci ljudstvo zamenjal za peseke. Posledic, ki jih pušča Bakusova voda na presvitlem županu, še niso znane. Dr. Magdič se po političnem šoku in onečastitvi soboškega spomenika ne more opomoči. Poskusil je sicer z jahanjem, ki je blagodejno vplivalo na njegovo dušo. Toda sedaj je prikovan na svojo ambulanto, kjer celi rane prizadetim dušam zaradi avtogola leta, ki gaje dal Ciril Pucko - Dribler po samostojnem prodoru po levem krilu. *** Jožef Kocuvan - Deviški ex poslanec seje vrnil s prisilnega političnega dopusta in se sestal s prihodnjim gospodarskim ministrom Ferijem Horvatom - Rdeča linija. Ponudil mu je brezplačno smučarsko vozovnico za jurjevski breg, če postavi za sekretarja v gospodarskem ministrstvu levo krilo SKD Cirila Pucka - Driblerja in mu tako vrne mandat. Pravoverni se vračajo, je vzkliknil po pogovorih. *** Soboški župan Andrej Gerenčer - Broker mora sprejeti diplomatski zbor vzhodnoevropskih držav z diplomati vseh držav nekdanje SZ, ti namreč ostro protestirajo zaradi oskrunitve soboškega Trga zmage. *** Miran Gydrek je včeraj po-letel v New York, kjer bo pred palačo OZN začel predvolilno kampanijo za soboškega župana. Zatem bo še poletel v pobrateni Bethlehem, kjer bo imel eno svojih nastopnih pridig v eni od bethlehem-skih cerkva. Stroške plača mestna občina. Ni pa nam znano, ali je na poti tudi njegov osebni press adjutant. KEŠEM« KOBJ 20 Šport vestnik, 1 6. januar 1 997 ' Športno društvo Gerlinci Uspehi nogometašev Športno društvo Gerlinci na Goričkem, ki je bilo ustanovljeno leta 1991, je v kratkem času doseglo zavidanja vredne uspehe. Društvo ima v svojih vrstah zelo delavne člane, ki se uveljavljajo pri organizaciji in na tekmovanjih. Že prvo leto delovanja so si vzorno uredili športni center z zaščitno mrežo in parkirišči. V ligaškem tekmovanju (mali nogomet) pa vsako leto napredujejo v višji razred. Poleg tega so dosegli številne zmage na raznih turnirjh doma in v sosednji Avstriji. Brez podpore krajanov in pokroviteljev tega gotovo ne bi zmogli. Prijetno so presenetili tudi v jesenskem delu tekmovanja v travnati B-ligi, kjer so na petem mestu in imajo lepe možnosti, da v nadaljevanju zasedejo eno od prvih treh mest, ki Nogometni klub As Beltinci Prišli Boštjan Damiš, Mitja Judež in Damir Vrabac Pred pripravami na spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi je imel beltinski prvoligaš tiskovno konferenco, na kateri sta predsednik kluba Marjan Maučec in tehnični vodja Janez Breznik novinarje seznanila s kadrovskimi spremembami, programom priprav in načrti v nadaljevanju prvenstva. NK As Beltinci je v zimskem odmoru zapustilo kar sedem igralcev: Jeraj, Sirk, Nei-man, Komar, Tadič, Granov in Vidovič. Prišli pa so: Boštjan Damiš (Dravograd), Mitja Judež (Ljubljana) in Damir Vrabac (Črnuče). Pogodbi sta podaljšala Nogometni klub Mura Murska Sobota Odšli Bakula, Breznik in Ščulac Nogometaši soboške Mure so se pod strokovnim vodstvom trenerja Pere Nadoveze v ponedeljek začeli pripravljati na spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi. V tem zimskem odmoru so klub zapustili trije igralci: Bakula, Breznik in Ščulac. Bakula je odšel v Zadar, Breznik v Velenje, Ščulac pa se dogovarja s Primorjem. Doslej pa je prišel le Matjaž Vidovič (Beltinci). Dogovarjajo pa se z vratarjem Maribora Branika Laličem in igralcem SCT Olimpije Lukičem. Ker je bil prestopni rok nogometašev podaljšan do 1. marca, pri soboškem prvoligašu pravijo, da je še dovolj časa za okrepitev moštva. Doslej so se dogovorili za dve prijateljski tekmi (16. in 19. 2.) z lendavsko Nafto. F. M. Namizni tenis Drugo mesto Moravskih Toplic V odlični organizaciji NTK Moravske Toplice Sobota je bilo v Murski Soboti šesto državno ekipno prvenstvo za mladince. Sobočanom ni uspelo obraniti naslova iz zadnjih dveh let, vendar je tudi drugo mesto izjemen dosežek, saj so tokrat nastopili brez odličnega Horvata, ki tekmuje med člani. V predtekmovanju so igralci Moravskih Toplic Sobote (Kocuvan, Solar, Koščak in Šbiil) premagali Gra-lan (Zalog) s 4 : 0 in Preserje s 4 Štefan Bertalanič - državni podprvak ————— S toplozračnim balonom čez Triglav V Moravskih Toplicah je bil pred dnevi drugi festival balonaijev, ki ga je organiziral šestinštiridesetletni Štefan Bertalanič iz Brezovec, član balonarske sekcije Aerokluba Murska Sobota. Festivala se je udeležilo sedem slovenskih toplozračnih balonarjev, ob lepem vremenu pa bi jih bilo gotovo enkrat več. Prvo srečanje je lepo uspelo, organizator pa je za drugo leto že napovedal dvodnevno srečanje v Moravskih Toplicah, ki se bo začelo prvo nedeljo januarja. - Kdo vas je ogrel, da ste postali eden prvih toplozračnih balo-narjev v naši pokrajini? »Za balonarstvo me je pred štirimi leti navdušil takratni predsednik Aerokluba Murska Sobota zdaj že pokojni Drago Žižek, ki ima tudi največ zaslug, daje bila v klubu ustanovljena balonarska sekcija. Bilo je to pred evropskim prvenstvom v Rakičanu, ko sem tudi opravil izpit za pilota balona. Pred enim letom pa sem si tudi kupil toplozračni balon.« Odbojkarski komentar Sobočanke v prvi A-ligi - največji uspeh vodijo na območju nekdanje so-boške občine v najkakovostnejši razred. Za tekmovalne uspehe v zadnjih dveh letih ima poleg igralcev veliko zaslug tudi trener Darko Barber. Če bodo s takim delom nadaljevali, uspehi tudi v pri-hoidnje ne bodo izostali. G. G. Nogometaši Gerlinec, stojijo od leve: Dravec (teh. vodja), S. Vogrinčič, Lukač, Gomboc, Durič, Mencinger, Bonifarti, Barber (trener); čepijo: A. Gutman (predsednik), Holsedl, F. Gutman, Grah, J. Vogrinčič, Le-genstain, Kouter; manjkata Hari in Gider. Fotografija: V. Juhnov Goran Gutalj in Marinko Šarkezi. Novi trener Janko Irgolič s pomočnikoma Jožetom Sečkar-jem in Francem Tratnjekom pa bo na priprave popeljal še devet večinoma mladih nogometašev iz sosednjih klubov. To so: Prekazi (Sirs Bratonci), Krapec in Bru-nec (Les Ižakovci), Buzeti, Gabor in Fras (Bakovci), Franko (Radgona), Neuvirt (Lenart) in Novak (Ljutomer). Po prvem delu priprav bodo od sedanjih 27 igralcev izbrali 20, ki bodo v spomladanskem delu prvenstva branili barve kluba. Beltinski nogometaši so začeli s pripravami v ponedeljek in se : L V finalni skupini od 1. do 4. mesta pa so premagali drugo ekipo Olimpije s 4 : 1 in Radlje s 4 : L V odločilnem dvoboju za naslov državnega prvaka so po dramatični igri tesno izgubili s prvim favoritom MM Olimpijo s 3 : 4. Zmago so si Ljubljančani zagotovili predvsem po zaslugi najboljšega slovenskega mladinca Tokiča, ki se je letos preselil iz Šampionke v Ljubljano in bil najboljši igralec prvenstva, edini brez poraza. Pri Sobočanih je tre- - Kdaj pa ste se prvič predstavili kot tekmovalec in kakšni so vaši dosedanji rezultati? »Na tekmovanju sem prvič nastopil kot kopilot z najboljšim slovenskim pilotom Avijem Šor-nom v Avstriji. Najina posadka je bila pred zadnjo disciplino na drugem mestu, vendar sva na koncu zasedla deseto mesto. Lani sem kot pilot skupaj s kopilotom Nikom Hochstetterjem nastopil na državnem balonarskem prvenstvu v Banovcih in bodo do sobote pripravljali doma, nato pa bodo za štiri dni odšli na Pohorje. Ob koncu tedna bo moštvo sodelovalo na nogometnem turnirju v Mariboru. V začetku februarja bodo za sedem dni odpotovali na priprave v Ankaran, kjer načrtujejo, da bodo odigrali dve ali tri prijateljske tekme. Sicer pa imajo Beltinčani dogovorjene prijateljske tekme z Železničarjem v Mariboru (9. 2.), z Nafto (12. in 23. 2.), z SCT Olimpijo (16. 2.) in Radgono (19. 2). NK As Beltinci bo imel februarja skupščino kluba, ko nameravajo okrepiti vodstvo. F. M. Nogometni klub Nafta Lendava Priprave se začnejo 20. februarja Nogometaši Nafte iz Lendave bodo začeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi 20. februarja pod vodstvom trenerja Stanka Preradoviča. Dogovorili so se že za nekatere prijateljske nogometne tekme. Igrali bodo z Aluminijem (1. 2.), ZTE-jem iz Zalaegerszega (6. 2.) in z Beltinci (12. in 23. 2.). Za tekme se dogovarjajo s Topolco iz Madžarske in Bjelovarjem s Hrvaške. (F. Horvat) ba pohvaliti vse igralce za veliko borbenost. Rezultati: Kocuvan 6 : 1, Solar 6:1, Koščak 3 : 3, dvojice Kocuvan - Solar 3 : 0 in Ko- ■ Judo - V Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno tekmovanje v judu. Med okrog 200 tekmovalci so sodelovali tudi Sobočani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med kadeti je Peter Rančigaj (60 kg) zasedel tretje mesto. V članski konkurenci pa so Sobočani dosegli naslednje uvrstitve: Goran Hašaj (60 kg) in Aleš Šeruga (78 kg) sta bila tretja, Gorazd Kerec (78 kg), Žoran Kos (86 kg) in Franc Pozde-rec (95 kg) so bili peti, Ludvik Pavlič (71 kg) pa deveti. Danijel Vehab (65 kg) je zaradi poškodbe odstopil. (T. Kos) zasedel drugo mesto, čeprav bi po doseženem rezultatu moral biti prvi. Poleg tega sem sodeloval na drugih raznih balonarskih prireditvah po Sloveniji.« - Kakšne načrte pa ste si zastavili za letos? Sklenjen je bil redni del prvenstva v državnih' odbojkarskih ligah, kjer je imelo Pomurje kar štiri predstavnike: Pomgrad Pomurje iz Murske Sobote v moški in Zavarovalnica Maribor Ljutomer v ženski L A-ligi ter Ljutomer v moški in Sobota v ženski L B-ligi. Že samo sodelovanje štirih pomurskih ekip med najboljšimi ekipami v državi pove, da je pomurska odbojka dosegla kakovosten napredek, Murska Sobota in Ljutomer pa sta se uveljavila kot slovenski odbojkarski mesti. Odbojkarji Pomgrada Pomurja iz Murske Sobote so po prvem delu tekmovanja pristali na odličnem tretjem mestu. To je uspeh, s katerim so v klubu lahko zadovoljni, čeprav bi lahko bila njihova bera točk večja. Nepričakovano so namreč izgubili tekmo v Izoli, kar je bila edina zmaga Izole, ter doma s Krko iz Novega mesta. Sicer pa so Sobočani uspeli premagati vse nasprotnike razen Salonita, ki je bil v tem delu prvenstva nepremagljiv in izgubil vsega tri nize. Za doseženi uspeh Pomgrada Pomurja imata poleg igralcev veliko zaslug tudi trener Roman Ratkai, ki je znal v določenih kriznih obdobjih motivirati ekipo, in Boris Cipot, ki je gonilna sila v klubu. Povsem po nepotrebnem pa so Sobočani izpadli iz pokalnega tekmovanja. Kakšne so realne možnosti Sobočanov v nadaljevanju drugega dela prvenstva, ki se je že začel? Ker so se nekatere ekipe okrepile, bi bili Sobočani zadovoljni, če bi obdržali tretje mesto. Vsekakor pa bodo zadovoljni tudi s četrtim mestom na lestvici. Sicer pa iz lige ne izpade nihče. Odbojkarice Zavarovalnice Maribor Ljutomer so po prvem delu tekmovanja zasedle četrto mesto, kar je uspeh, saj so prvič tekmovale v najvišjem razredu. S to uvrstitvijo so v Ljutomeru zadovoljni, saj so prve tri ekipe po kakovosti boljše, čeprav bi lahko dosegle tudi kakšno točko več. Ženska odbojka v Ljutomeru je namreč v zadnjih letih naredila velik korak naprej, saj so dekleta kar preskakovala iz lige v ligo in naposled pristala v najvišjem razredu, kar je tudi največji uspeh ženske odbojke v Ljutomeru. Za doseženi uspeh imajo poleg igralk veliko zaslug tudi trener Zoran Kolednik in vodstvo kluba na čelu s predsednikom Borisom Lebarjem. Posebej velja omeniti igralko Lukienkovo, ki je s svojo igro motivirala tudi druga dekleta. V nadaljevanju prvenstva Ljutomerčanke želijo obdržati četrto mesto, hkrati pa si pridobiti Odbojka Dve zmagi Pomgrada Pomurja Začel se je drugi del prvenstva v državni moški in ženski odbojkarski 1. A-ligi in moški 1. B-ligi. Doslej sta bili na sporedu dve koli. Najbolje so se izkazali odbojkarji Pomgrada Pomurja, ki so dvakrat zmagali. V prvem krogu tekmovanja v moški državni odbojkarski 1. A-ligi ščak - Šbiil 1:1. Najboljše ekipe so prejele lepe pokale, medalje in praktične nagrade. M. U. »Letos bi rad naredil izpit za inštruktorja, saj je v Pomurju veliko ljubiteljev balonarstva, ki bi želeli narediti izpit za pilota in se s toplozračnim balonom dvigniti nad zemljo. Do sedaj so namreč inštruktorji prihajali v Pomurje iz Ljubljane. Za atrakcijo nameravam letos z balonom poleteti čez naš najvišji vrh Triglav. Na tekmovalnem področju pa se želim dobro pripraviti za sodelovanje na svetovnem prvenstvu s toplozračnimi baloni, ki bo septembra na Japonskem. Lanskoletni uspeh, to je drugo mesto, bi rad ponovil tudi na letošnjem državnem prvenstvu. Sodeloval bom tudi na balonarskem zavarovalniškem festivalu na Češkem ter na številnih drugih balonarskih festivalih po Sloveniji.« Feri Maučec je Pomgrad Pomurje v Murski Soboti premagal novinca Šoštanj Topolšico s 3 : 1 (16:6, 11 : 15, 15: 5, 15 : 9). Sobočani so zmagali pričakovano, vendar po nepotrebnem izgubili drugi niz. V drugem krogu je ekipa Pomgrada Pomurja gostovala v Kamniku in premagala novinca Kamnik s 3 : 0 (15 : 11, 15:7,15:11). Pomgrad Pomurje: Berdon, Bruno Marič, Bačvič, Bogdan Marič, Čeh, Kerec, Novak, Poredoš, Topovšek, Bakovič. V prvem krogu drugega dela prvenstva v ženski državni odbojkarski 1. A-ligi je bila tekma med ekipama Kaepa ŠOU Vitalfrupi in Ljutomerom Zavarovalnico Mari- ■ Kegljanje - Na 5. kegljaškem turnirju Top 16 v Celju je pri moških zmagal Ljutomerčan Hary Steržaj pred Juvančičem, Omanom, Založnikom, Sivko, Štrukljem, Štokla-sem in Lešnikom. Pri ženskah je bila najboljša Tkalčičeva pred Koširjevo, Le-sjakovo, Zajčevo, Petakovo, Kar-dinarjevo, Podlesnikovo in Šeško vo. Športniki ljutomerske občine ’96 Športna zveza Ljutomer bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 18. uri na športno-zabavni prireditvi v športni dvorani v Ljutomeru razglasila rezultate ankete za izbor športnika leta ’96. Razglasili bodo najboljšega športnika in športnico, perspektivnega športnika, športno društvo in šolsko športno društvo. (NŠ) Športniki gornjeradgonske občine ’96 Športna zveza Gornja Radgona organizira tradicionalno športno-zabavno prireditev Izbiramo športnika ’96, ki bo v četrtek, 16. januarja 1997, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gornji Rdagoni. Na prireditvi bodo razglasili športnika leta, športne ekipe, perspektivne športnike in športnike šolskih športnih društev ter jim podelili priznanja in nagrade. ------—------;----;--:-----:---^8—----—----2 določene izkušnje za tekmovanje v novi tekmovalni sezoni. Odbojkarice Sobote so po prvem delu prvenstva zasedle prvo mesto in se prvič v zgodovini uvrstile v najvišji razred, kar je doslej največji uspeh soboške ženske odbojke. Nekoliko okrepljena ekipa Sobote, med katerimi je gotovo največ pokazala Tatjana Osipčnik.je s prihodom trenerja Draga Drevenška, izkušenega odbojkarskega stratega, vsekakor veliko pridobila. Z osvojenim prvim mestom so v klubu zelo zadovoljni, saj so dosegli želeni cilj, in to z eno samo profesionalko. Kot nam je povedala prizadevna predsednica kluba Danica Cipot, so v drugem delu prvenstva štartali oslabljeni, brez bolne Osipčnikove ter poškodovanih Draševe in Novakove. Zaradi zelo kratkega prerstopnega roka ekipe niso mogli okrepiti. Na startu drugega dela prvenstva se je v ekipi zlasti poznala odsotnost Osipčnikove. Sicer pa se nadejajo, da bodo v tem delu tekmovanja dosegli dve ali tri zmage ter si pridobili potrebne izkušnje, ki bodo še kako potrebne v novi tekmovalni sezoni. Upajo tudi, da bodo do nove tekmovalne sezone dobili glavnega pokrovitelja. V klubu pa niso zadovoljni s sistemom tekmovanja v drugem delu prvenstva, saj morajo tedensko odigrati po dve tekmi, kar je za neprofesionalce velik napor. Odbojkarji Ljutomera so po prvem delu prvenstva zasedli šesto mesto, kar je manj, kot so pričakovali. Treba pa je povedati, da je v ekipi prišlo do precejšnjih igralskih sprememb. Danilo Berlot je prenehal igrati in se je posvetil samo treniranju. Prav tako je prenehal igrati Savič, na katerega so v klubu računali. Pestile so jih poškodbe, saj Belec, Gnit in Šmauc nekaj časa niso igrali. Mladi in zelo nadarjeni Primac, ki je prišel v klub, pa se ni najbolje znašel. Tako so se odbojkarji Ljutomera znašli v nezavidljivem položaju, vendar upajo, da bodo ostali v ligi, kar je v tem trennutku najpomembnejše. Kot nam je povedal dr. Jože Šumak, ki je gonilna sila v klubu, bodo po končanem prvenstvu morali razmisliti o nekaterih spremembah tako v vodstvu kluba in kot pri igralcih. Vsekakor pa se ljutomerski moški odbojki obetajo boljši časi, saj dobro delajo z nižjimi selekcijami, kjer imajo nekaj perspektivnih igralcev, ki jih bodo vključevali v člansko ekipo. Feri Maučec u I t 1 J l j 1 1 ( s I J ( $ s I t 2 1 5 I 1 I I 1 J I I 1 ( 1 1 1 1 1 1 ( 1 t ] ( bor preložena na 27. januar. V drugem krogu pa je ekipa KemiplaSt Koper premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 15:9, 15:4). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak. Luk1' enko, Adamina, Kodila, Pirber, Kolar, Vrečko, Kosi. Odbojkarice Sobote, ki so novinke v najvišjem tekmovalne*11 razredu, so v prvih dveh kolih nastopile oslabljene, brez treh igralk Osipčnikove, Novakove in Drašo-ve, ter obe srečanji izgubile. V pr' vem krogu je Krim v Murski Soboti premagal Soboto s 3 : 0 (15 : 15:6, 15 : 13). V drugem krog" pa je TPV Novo mesto premagal0 Soboto s 3 : 0 (15 : 1, 15:7, 1$: 10). Sobota: Drevenšek, Zver, R6' sanovič, Kuhar, Moreč, Šlebingef’ Časar, Cipot. V prvem kolu tekmovanja v državni moški odbojkarski 1. B-ligi j6 ekipa Termo Lobnik iz Škofje Loke premagala Ljutomer s 3 : 0 O5 : 4, 15 : 3, 15 : 6). Tekma druge?3 kola med Črnučami in Ljutomerom pa ni bila odigrana. Ljutomer Rajnar, Primec, Onišak, Babi°> Šmauc, Dobošič, Zidar. V soboto bosta v Murski Sobo11 v športni dvorani OŠ III. dve Pr' venstveni tekmi. Od 18. uri Sobota : Spečerija Bled (ženske) in ob 20-uri Pomgrad : Krka (moški). (NS’ FM) 21 vestnik, 16. januar 1997 Judo klub Murska Sobota in Tarik Mazouzi. Sobočasni zopet Članska ekipa soboškega judo kluba je v drugi državni judo ligi zasedla prvo mesto in se po osmih letih zopet uvrstila v prvo državno judo ligo. Poleg tega so v nižjih kategorijah zasedli deset prvih mest in postali državni prvaki. Goran Hašaj in Maja Perme, ki sta bila najuspešnejša klubska tekmovalca, sta sodelovala na evropskih turnirjih, Goran Ha ' pa celo na svetovnem mladim 't' venstvu. To so uspehi, n so ponosni, zlasti še, ker s segli z mladimi in obetavnih, movalci, ki so jih sami vzgojili. Za te uspehe so poleg tekmovalcev zaslužni tudi neutrudni predsednik kluba Tonček Kos in strokovno vodstvo na čelu s trenerjem Da-"ijelom Kisilakom. Za barve kluba med osmimi najboljšimi ekipami v prvi državni judo ligo bodo nastopali: Goran Hašaj (60 kg), Danijel Vehah (65 kg), Aleš ‘ i-8a (71 kg), Ludvik Pavlič (78 1, v prvi državni ligi Zoran Kos (86 kg), Gorazd Kerec in Franc Podlesek (95 kg) ter Robi Šadl (nad 95 kg). Rezerve pa so še: Bojan Žilavec, Matjaž Lazar Judo klub Murska Sobota ima sprejet tudi zahteven program za letošnje leto, ki ga bodo lahko uresničili le ob primerni finančni podpori. Računajo na pomoč mestne občine in pokroviteljev ter razumevanje staršev, ki so jim že doslej veliko pomagali. Na Soboški judoisti. Stojijo od leve: Kisilak (trener), Meničanin, Šadl, Kerec, Pavlič, Kos, Pozderec, Š. Vehab (trener); čepijo: D. Vehab, Žilavec, Lazar, Hašaj in Šeruga. Šport od tod in tam Atletika - Na mednarodnem polnočnem teku v Varaždinu sta med 125 tekači iz treh držav sodelovala člana TS Radenske Stanko Perme iz Lendave in Slavko Kumek iz Gornje Radgone. Med mlajšimi veterani je bil Kumek prvi, Perme pa tretji. Košarka - V zadnjem kolu prvenstva v SKL vzhod za starejše deklice je ekipa Pomurja Skinyja doma premagala ekipo Rogaške s 55 ; 35. Strelke: Matejeva 22, Kolmanova 11, Kerečeva 9, Svetinova 9, Pušenjakova in Mora-včeva po 2. Mlade košarkarice Pomurja Skinyja si z Mariborom delijo prvo mesto in bodo igrale sklepnem delu prvenstva, kjer Atletika ----------------- igrajo po tri ekipe iz vzhodne in zahodne skupine. (ZT) Namizni tenis - V 4. kolu prve občinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali: Servis Razlag : Logarovci 15:0, Logarovci I : Agroma 15:0, Partizan S’ervis Razlag 4 : 5. Vodi Servis Razlag z 12 točkami. Rezultati 4. kola v drugi ligi: Vučja vas : Agroma III 3 : 5, Logarovci II: Agroma IV 5 : 4, Logarovci II : Palma Mekot-njak 5 : 0. Vodi Agroma III z 8 točkami. (NŠ) Mali nogomet - V Ljutomeru je bil turnir v malem nogometu, ki ga je pripravil NK Makoter s Cvena. Med 15 ekipami je imelo največ uspeha prvoligaško mo- štvo Interier MF iz Ključarovec, ki je v finalu premagalo Križevce in zasedlo prvo mesto. Tretja je bila ekipa SIP Žibrat s Cvena, četrta pa Krka. Srečanje med žensko ekipo Pande iz Gornjih Petrovec in ekipo lokalnega radia Maxi se je končalo z zmago Pande s 7 : 4. Korpičeva je dosegla pet golov. (NŠ) Mali nogomet - Nogometaši Železnih Dveri Meteorplasta so sodelovali na mednarodnih turnirjih v malem nogometu v Gradcu in Čakovcu. V Gradcu so zasedli drugo, v Čakovcu pa četrto mesto. (NŠ) Soboti mednarodni kros Toyota nu ■ e*Sk' klub Pomurje Murska Sobota organizira v nedeljo, 19. ja-tek ?a °b 10.30 pri Fazaneriji v Murski Soboti 3. mednarodni Vani P°-al Toyota Stockreiter. Prijave bodo zbirali uro pred tekmo-^OOsrr ^tartn'na Je 250 SIT za mladinske in mlajše kategorije ter IT za člane in članice. Odojka moški - 1.A ^"igrači $radis Salonit ^mpija Krka ^štanj ^inar Kamnik 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 2 6:1 6:1 6:1 3:3 4:5 3:6 1:6 0:6 Odojka ženske - 1 Branil J' ^esto Koper Bled 2 2 2 2 2 1 0 0 1 6:1 6:2 5:3 Krim 2 1 1 4:3 biu‘onner •°bota 2 1 1 0 1 1 3:3 0:3 Sou a 2 0 2 0:6 1 0 1 0:3 ^°šarka Šentvid >urie Y°met G'Ca ml-S Žale 6senice 2 2 2 0 2 0 171:65 158:87 2 2 2 2 1 1 1 1 0 2 0 2 139:132 119:129 86:180 79:159 4 4 4 2 2 0 0 o A 4 4 2 2 2 0 0 0 PKL - moški Rezultati - 6. kolo Miarte : Brod 106:80 Claudia shop : Lindau 103:53 Radgona (v.): Sobota (v.) 85 : 62 Sebeborci prosti Claudia shop 4 4 Radgona v. 4 3 Miarte 4 3 Sobota v. 4 3 Brod 5 1 Lindau 4 1 Sebeborci 4 0 (K. G.) 0 375:264 8 1 326:246 7 1 358:341 7 1 294:279 7 4 330:416 6 3 268:320 5 4 258:340 4 4 4 3 3 2 2 POKLIČI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi pišeš na naslov: TOM, p.p. 1234, 61101 Ljubljana tekmovanju prve državne judo lige računajo, da bi lahko z mlado ekipo zasedli četrto ali peto mesto. Posebno skrb pa bodo namenili evropskemu mladinskemu prvenstvu, ki bo novembra v Ljubljani, na njem pa bo nastopil Goran Hašaj (60 kg), kije bil lani razglašen za najboljšega kadeta Slovenije. Veliko si obetajo tudi od nastopa Petra Rančigaja (60 kg) na olimpiadi mladih na Portugalskem. Seveda pa računajo na dobre rezultate tudi na državnih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih v raznih starostnih kategorijah. Kar s petnajstimi tekmovalci bodo sodelovali na tradicionalnem tekmovanju za pokal Alpe - Panonija. Načrtujejo, da bodo letos skupno sodelovali na 35 tekmovanjih doma in v tujini. Feri Maučec Igra z zvenečo žogico Sobočani šele četrti Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je pripravilo v telovadnici Osnovne šole Puconci državno prvenstvo v igri z zvenečo žogico. Sodelovale so štiri ekipe, med njimi tudi ekipa Murske Sobote. Sobočani so v predtekmovanju enkrat premagali Ljubljano z 8 : 4, dvakrat pa izgubili z 1 : 8 in 5 : 6 ter se v tekmi za tretje mesto pomerili z ekipo Zmajev iz Ljubljane. Boljši so bili Zmaji, ki so zmagali s 7 : 6. Ekipa Sobote, za katero so nastopili Potočnik, Maučec, Vogrinčič in Korošak, njihov trener pa je Magdič, je zasedla četrto mesto. Zmagala je Ljubljana, ki je v finalu premagala Celje s 4 : 3. (TK) Tekaška sekcija Radenske je pripravila pretekli teden v hotelu Radin v Radencih srečanje in pogovor z našo najboljšo maratonko in olimpijko Heleno Javornik ter njenim trenerjem Borutom Podgornikom. Srečanja se je udeležilo okrog štirideset ljubiteljev teka, od tega trideset članov TS Radenske. Gosta sta na udeležencem primerni ravni predstavila način treninga, prehrano, obutev in drugo, kar je pomembno za slehernega tekača. Odgovarjala sta tudi na vprašanja. Srečanje je gotovo doseglo svoj namen, saj je vsak udeleženec slišal in videl kaj koristnega. Fotografija: Jura Zauneker Smučanje v Pečarovcih Za pokal Vestnika in Murskega vala Gasilsko in turistično društvo ter klub malega nogometa iz Pe-čarovec organizirajo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu in smučarskoh skokih ter v kombinaciji za pokal Vestnika in Murskega vala s pokroviteljema Občino Puconci in Zavarovanico Triglav Murska Sobota. Tekmovanje v veleslalomu bo v nedeljo, 19. januarja 1997, ob 11. uri pri gasilskem domu v Pečarovcih. Prijave zbirajo od 9.30 do 10. 00, ko bo žrebanje številk. V nedeljo, 26. januarja 1997, ob 13. uri pa bo v Pečarovcih tekmovanje v smučarskih skokih. Strelstvo " 1 1 11 Bukovec in Ljutomer Roland Horvat - trener KK Mura-ken Ob petletnici vidni rezultati Karate klub Mura-ken iz Murske Sobote, ki se je leta 1991 preimenoval iz Karate kluba Štefana Kovača, se je v petletnem obdobju uveljavil predvsem pri delu z mladimi. V zadnjem obdobju pa dosega vedno boljše rezultate tudi na tekmovalnem področju. O delu, uspehih in načrtih smo sc pogovarjali s trenerjem Rolandom Horvatom. - Leto, ki se je izteklo, vam je prineslo nekatere dobre rezultate. Kako ste Z njimi v klubu zadovoljni? »V preteklem letu so naši tekmovalci in tekmovalke sodelovali na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Z rezultati, ki so jih dosegli, smo zadovoljni. Pri tem naj navedem najpomembnejše iz državnega in pokalnega tekmovanja. Na prvi pokalni tekmi v Lenartu sta se predvsem izkazali Sandra Bejek (48 kg) in Miranda Huber (53 kg), ki sta v borbah v svojih starostnih kategorijah zasedli prvi mesti. V katah je bil Matjaž Novak (malčki) tretji. Na drugi pokalni tekmi v Ljutomeru je bil Miha Huber v katah (ml. dečki) prvi, Matjaž Novak (malčki) drugi, Miranda Huber (st. deklice) tretja, Sanda Bejek (ml. deklice) in Matjaž Kamničar (st. dečki) pa četrta. V borbah je bila -Sandra Bejek druga, Sanja Jezernik in Miranda Huber pa tretji. V skupni uvrstitvi je Sandra Bejek pri mlajših deklicah pokalna zmagovalka, Matjaž Novak je bil pri malčkih drugi, Miranda Huber pa pri starejših deklicah tretja. Ekipno so malčki zasedli v katah drugo, mlajše deklice pa četrto mesto. Na državnem prvenstvu v katah za malčke je ekipa Mura-kena (Golubovič, Benkič, Gomboc) zasedla četrto mesto, med posameznicami je bila Tamara Ribarska pri st. deklicah tretja, Matjaž Novak pri malčkih pa peti. V borbah je Miranda Huber (53 kg) pri st. deklicah osvojila naslov prvakinje, Sandra Bejek (48 kg) pa je pri ml. deklicah zasedla drugo mesto. Na državnem prvenstvu v borbah za ml. mladinke je Tanja Bagar v svoji kategoriji zasedla drugo, Anita Krahler pa peto mesto. Med ml. mladinci je bil Marko Marič tretji, Simon Pertoci pa peti. Pri st. mladincih je Peter Kamničar zasedel peto mesto. Na pozivnem turnirju v Ljutomeru je Tanja Bagar v lahki kategoriji zasedla prvo mesto. Na državnem članskem prvenstvu v borbah je Goran Vučko zasedel peto mesto. Omeniti velja še mednarodne turnirje. V Ingolstadtu je bila v borbah Tanja Bagar tretja, Anita Kahler pa peta. V Trbovljah je zasedla Anita Krahler tretje, Tanja Bagar pa peto mesto. Na mednarodnem turnirju v Murski Soboti sta Miranda Huber in Peter Kamničar zasedla tretji mesti.« - Kaj pa načrtujete za letos? »Tudi letos bomo sodelovali na vseh uradnih tekmovanjih za državno in pokalno tekmovanje, udeležili pa se bomo tudi nekaterih mednarodnih tekmovanj. Poleg tega bomo organizirali dva strokovna seminarja za vse kategorije. Načrtujemo tudi organizacijo enega od pokalnih tekmovanj. Sicer pa računamo, da bomo na tekmovanjih dosegli še boljše rezultate kot v preteklem letu.« - V svojih vrstah imate nekaj mladih in perspektivnih tekmovalcev. Od katerih lahko največ pričakujete? »Največ pričakujemo od Mirande Huber (st. deklice) in Tanje Bagar (ml. deklice), ki sta se že uveljavili v prejšnjem letu. Poleg njiju pa pričakujemo dobre rezultate tudi od nekaterih drugih tekmovalcev in tekmovalk.« Feri Maučec Košarka Druga zmaga Pomurja Skmyja V drugem kolu tekmovanja v ženski državni košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurja Skinyja v Murski Soboti prepričljivo premagala Ježico mlade iz Ljubljane s 67 : 43 (37 : 24). Sobočanke so tokrat zaigrale dobro, zlasti so se odlikovale v skokih in s hitrimi protinapadi. Posebno seje izkazala Kazminova, kije dosegla 20 točk in ujela 30 žog. Pohvaliti pa kaže tudi mladinki Orijevo in Horvatovo, kadetinjo Jocičevo in pionirko Svetinovo. Strelke za Pomurje Skiny: Kazminova 20, Orijeva 14, Horvatova 13, Drožinova 10, Svetinova 6 in Jocičeva 4. (BG) Pomembna zmaga Radenske Nogometaši Goričanke iz Rogašovec - člani tretje državne lige. Stojijo od leve: S. Vogrinčič, Kosed-nar, B. Šalamon, Žilavec, A. Šalamon, Kren, Felkar, Kolar, Gomboc (trener), Bokan (predsednik); čepijo: Šuša, Horvat, Ficko, Donosa, Poredoš, Smodiš, Nemec; manjkajo: F. Vogrinčič, Husar, Buček, Gomboc in Vidonja. Fotografija: Nataša Juhnov V Ormožu je bilo 6. kolo tekmovanja v športnem strelstvu v pomursko-avstrijski strelski ligi. V vodstvu je SD Ljutomera s 1752 krogi pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 1743, SD Janka Jurkoviča, 1740, SD Ormož, 1710, in SD Bad Gleichenberg, 1708 krogov. Med posamezniki je na prvem mestu Branko Bukovec (Tišina) s 589 krogi pred Ernstom Hube-rjem (Gleichenberg), 588, Rajkom Robnikom, 585, Darkom Horvatom, 584, in Manuelo Rudolf (vsi Ljutomer), 583 krogov. (Lukner) V petnajstem kolu prvenstva v državni moški B-ligi je Radenska v Mariboru premagala Maribor z 71 : 58 (47 : 33). Radenčani so že na začetku povedli z desetimi točkami, v nadaljevanju pa z borbeno in disciplinirano igro vodstva niso izpustili iz rok. Strelci: Ojsteršek 23, Ulaga 20, Banič 11, Novak 8, Pavlin 5 in Bratkovič 4. V soboto igra Radenska doma derbi tekmo z Roglo. Z zmago bi se približala končnici prvenstva. (BG) Šah --------------------- Danilo Hari drugi V Radencih je bil drugi letošnji konectedenski šahovski turnir, ki ga organizira ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 75 šahistov. Zmagal je Selim Dizdar (MB) s 7,5 točke pred Danilom Ha-rijem (Radenska Pomgrad), Darkom Supančičem (MB), Dušanom Brinovcem (Žalec), Miha- elom Lindnerjem (MB), vsi po 7, S. Osmanbegovičem, Francem Brinovcem, Milanom Lesjakom, Albinom Žgancem, vsi po 6,5, Štefanom Režonjo (Radenska Pomgrad), Jožetom Vučkom (Lendava), Samom Valenčičem, Brankom Ressmanom, Tomijem Špilakom (Bratonci), Jožefom Gabrom in Alešem Lazarjem, vsi po 6 točk. Tretji turnir bo 26. januarja 1997 v Bakovcih. n* zgodi se vsak dan vestnik, 16. januar 1997 zvezde vam kažejo OVEN Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko ponjenilo. Toda nikar ne bodi užaljena, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Nikar ne poslušaj tistega, kije najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. BIK Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico, in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo zaplul v mirnejše vode - obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta koristi oba. " DVOJČKA Ona: S svojim novim partnerjem prihajaš v obdobje popolne harmonije in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil. RAK Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ne bo kaj prida. LEV Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet in te prizadel tako čustveno kot materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepi- ru. On: Nihče ti ne bo pomagal, kar pa bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile težave. DEVICA Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kot si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdravniku. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot je bil doslej. TEHTNICA Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali pa celo izjalovijo. On: Le kje je tista tvoja zanesljivost in prepričanje v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to nadomestil. ŠKORPIJON Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega. STRELEC Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo-vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, pa če- tudi le moralna. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar se bo splačalo. Vprašanje je le, kaj bo storila ona ... KOZOROG Ona: Dobila boš dobonameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito spoprimi z nastalim položajem. Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. VODNAR Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš namenil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. RIBI Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko sdfho zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar pa bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kako škoditi. In nikar se ne zagovori. Ne ne, tile fini dečki niso iz poslanskega kluba LDS niti nobena Thalerjeva druščina niti niso z Drnovškovega letaka za 46. glas. Ne, ti fini dečki delajo reklamo za silvestrovanje v noči v novo tisočletje. Bodo naši politični dečki do takrat vzdržali? Greenpeaceovci bodo poskrbeli za vaš grob Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace dobiva denar tudi iz najrazličnejših dediščin, ki jim jih zapuščajo premožni simpatizerji. Da bi »darovali večje vsote denarja tisti, ki jim ni vseeno«, so greenpeaceovci ubrali kar nekaj reklamnih potez. Obljubili so, da bodo skrbeli za grob preminulega in poskrbeli celo za njegovega hišnega ljubljenčka. Ponujajo tudi notarja, ki posreduje pri pisanju testamenta in pri prodaji premoženja. V brošurici z naslovom »Dediščina« dobijo interesenti tudi nami- ge, kako svojo dediščino ubranijo pred davki, seveda za »svetovno delo za okolje«. Ozadje dediščinske kreativnosti: v prihodnjih letih naj bi bile samo v Nemčiji nekatere dediščine vredne okroglih pet bilijonov nemških mark - premoženje, do katerega se ob Greenpeaceu poskušajo dokopati tudi drugi okoljevarstveniki. Greenpeace že zdaj dobiva z dediščinami od pol do enega milijona mark letno. Da pa ne bi podedovali tudi dolgov, skrbno preverjajo bonitete svojih darovalcev. čni boj Uboj pred publiko: kuhar živi želvi odtrga telo od oklepa. Pri tem si pomaga z nožem. Kitajska. Drugačne navade in običaji. Brutalno za evropsko oko. Manj humano kot strel svinji v glavo? Sinatra v bolnišnici Franka Sinatra so zaradi lažje srčne kapi vnovič prepeljali v bolnišnico v Los Angelesu. Njegova tiskovna predstavnica je odločno zanikala govorice, da Sinatra boleha za alzheimerjeto boleznijo (izguba spomina). P6' včev zdravnik pa je zagotovil, d8 so možnosti za Sinatrovo okr®' vanje po infarktu zelo dobre. Štirinajst dni sta okrog Zemlje krožili dve opici, nameščeni'1 ruskem vesoljskem biološkem satelitu Bion 11. Čeprav je bil polet uspešen, je opica Multik, stara tri leta, poginila na operacijski mizi. P° odvzemu vzorcev mišičnih in krvnih celic je doživela srčni napad' Rešiti je ni mogla niti skupina slavnih ruskih, ameriških in francoski!1 zdravnikov. _ Humprey Bogart - tretji Turek petletnega sina zavil v mamilo V Nemčiji je cestna policija na avtocesti med Frankfurtom in Wuerzburgom v bližini bavarskega Weiberbrunna prestregla Turka in njegovega petletnega sina. Tridesetletni prekupčevalec z mamili, kije na Nizozemskem kupil okrog 1000 tabletk mamila ecstasy, je tabletke ovil okrog sina in ga ogrnil z vol- % neno odejo. Očeta so aretirali, otrok pa je do prihoda svojih sorodnikov prebil v policijskem varstvu. Prihodnje leto bodo na ameriških znamkah upodobili tudi nepremagljivega Hum-preya Bogarta. Je tretji filmski junak, ki ga je doletela čast, da ob Marilyn Monroe in Jamesu Deanu krasi ameriške znamke. Glavni poštni upravnik Marvin Runyon je ob predstavitvi načrtovane znamke dejal: »Kot eden najbolj priljubljenih nepremagljivih in samoniklih junakov ameriškega filma je Humprey Bogart na filmskem platnu izoblikoval edinstven lik, ki kljub temu, da so ga mnogi želeli posnemati, ostaja nepo-# novljiv. Zaradi svojega prispevka k zlati dobi filma je Bogart nadvse primeren kandidat za upodobitev na znamki.« Znamko bodo oblikovali po plakatu za film Veliki sen (The Big Sleep) iz leta 1946. Bogart ostaja nepozaben tudi v filmih Malteški sokol (1941), Casablanca (1943) in Afriška kraljica, za katero je leta 1951 prejel Oskarja. ^3 vestnik, 16. januar 1997 Za vsakogar nekaj Don 7 Cry For Me Argentina Evita & Madonna Katerokoli radijsko postajo poslušate zadnje dni, vedno jo slišite, kaj drugega kot Don t Cry For Me Argentina. Madonna v ambiciozno zastavljenem hollywoo-dsketn poskusu, da bi na filmu ovekovečili pop opero Andrewa Lloyda Webra in Tima Ricea iz leta 1978, igra Evito za samo milijon dolarjev. Pustimo ob strani, ali je z vlogo v tem filmu postala dobra igralka. Glede na glasbo je za gledalce zagotovljena prava doza sentimentalnosti. Evita je film, ki resda traja 135 minut, toda to je predvsem mega spot, ki dela reklamo za Evo Peron. Slavna Madonna je Evito označila kot svetnico in kurbo. Toda v resnici je bila Evita za kurbo prehladna in za svetnico preveč pokvarjena. Je ena najbolj občudo-vanith in preziranih ljudi tega stoletja. Patetično obarvani muzikal je kritike zmedel tako kot življenje Provincialnega dekleta in fotomodela, igralke in borke za ženske Pravice, ki je kot predsednikova žena svoj čas iritirala uvodnike v časopisih. Nezakonska deklica je bila rojena v Pampi, s petnajstimi je sledila Plesalcu tanga in se znašla v Buenos Airesu. Kot statistka pri filmu ni imela nobenega uspeha, legala je iz postelje v posteljo, toda postaja slavna s pomočjo »soap« oper, k' so jih predvajali po radiu. Po-tem je omrežila Juana Perona, nato ujčkala delavce, obdarovala revne, osvobajala ženske, s 33 leti Pa umrla za rakom. Številni so jo objokovali - življenje, ki obstaja samo na platnu. Deset režiserjev )e Poskušalo obuditi veličastno tru-Plo, med njimi tudi Ford Coppola, Michael Cimino, Richard At-ienborough in Oliver Sone. Za vlogo Evite so se potegovale od Me- Streep, Lize Minnelli, Barbara btreisand do Michelle Pfeiffer. oda uspelo je nekdanjemu mode-u Louise Ciccone, od začetka osemdesetih znani kot Madonna. .. Kritiki pravijo, da je film povr-Slnski, da petje razburja, da je dota.— ®ustva d° nar<,(,a so naredila Evito tihce* ^1° °d diktatorja Perona, ki je Argen-ZaVitni hotel prinesti poseben tip socializma, dir ®v fašistični stil. Evita, mogočna »blon-Posta? SVetnica, je umrla mlada in za vedno s0 v a nesmrtna. Njeno konzervirano truplo sPrevodu častili trinajst dni. ero^-6 abstraktno, ker je Madonna premalo MTyC?a’ ker je filkn rezan kot videoclip na s0 Po platnu »leta« preveč statistov, ker 0SVedjeni, kot če bi delali reklamo za Zar^? obstaja tudi nekaj dobrih razlogov, ^Irtr p, ater>h bi Evito lahko imeli za dober ^ialo 'h ^^Poveduje zgodbo v slikah in ne v kaj Madonnin glas je lep kot še nikoli itd. Vedeli*' ° ki vam je všeč, ne da bi prav dalce ’• '■ Zagotovo pa je, da film polni gle- H1O„ ' °bčut.ji, čustvi, hrepenenjem, željo po bankej''11 dejanjih, po revoluciji ali ropu slikanja P° uslanov'tv' ženske organizacije ali L>Uar(ta je b’'a rojena leta 1919 kot Maria Eva odraSL lnJe skupaj s štirimi brati in sestrami a v ilovnati koči. Oče: neznan. Mati: ena Pozimi nam prija, da so naši bivalni prostori čim toplejši. Večkrat se zgodi, da pravi ljubitelji cvetja namensko zapirajo ventile centralnega ogrevanja, kajti kar je za ljudi prijetno toplo, je za mnoge lončnice prevroče, zato se ob majhni zračni vlagi sušijo listi, npr. božični zvezdi, ker ji je prevroče. Sobnim rastlinam se bivalne razme-. re pozimi poslabšajo - ozračje se precej osuši. December in januar sta najbolj temna meseca in tudi toplote je najmanj. To je čas počitka za večino lončnic. Zelene lončnice močno omejijo svoje aktivnosti, zato tudi omejimo gnojenje. Z njimi imamo tako rekoč manj dela. Tudi zalivamo dosti manj, vendar pa je zalivanje odvisno od več dejavnikov: kakšna je rastlina (koliko ima zelene mase), od temperature prostora, od zračne vlage, od velikosti posode, v kateri je rastlina, in od substrata. Tako je vsa nega omejena na previdno zalivanje. Nekoliko drugače ravnamo s cvetočimi lončnicami. Če bomo skrbeli za pravilno prehrano in zračno vlago, nas od milijonov argentinskih revežev, katerih dobrotnica je postala Evita. Žgečkljivi dogodki v mladosti: mladi playboyi sojo poskušali posiliti. Pozneje bo razred fevdalcev njen največji sovražnik. S petnajstimi leti je šla v Buenos Aires, metropolo blišča na eni in gospodarske krize na drugi strani. Evita je stradala. Poskušala je preživeti z delom v gledališki skupini. Imela je mnogo moških. Tudi bogate in vplivne, ki soji omogočili vzpon. Postala je napovedovalska zvezda radia. Prek radia je podpirala Juana Perona, oficirja, politika, mussolinijevega častilca, novega »liderja« delavcev in ubobožanih. 1945 seje Peron s pomočjo splošne stavke, v kateri je sodelovala tudi Evita, povzpel na oblast. Evita se je poročila. Kot predsedniku in diktatorju je Peronu uspelo ustanoviti »revolucionarno« enotno stranko. Ženske je silil v feministične organizacije. Peronizem je tako samosvoj socialistično-fašistični konstrukt: zoper veleposestnike in za Žalovanje za Evito, prizor iz filma uboge. Krščansko skrben, antiparlamčntamo usmerjen, militanten, nacionalističen. Evita seje zavzemala za pravice žensk; skrbela za reforme, programe pomoči, množični šport; za šole, pobolj-ševalnice, bolnišnice. Preproste ženske se niso mogle izogniti njeni avtoritativni kontroli. Evita je ljubila luksuz: tudi obleke za vsak dan so izdelali najboljši modni krea-torji. Njeni krzneni plašči so bili shranjenih v kamrah po vrstah krzna. »Evi-tisti«, njeni občudovalci v vladi, so jo hoteli imeti za premierko, toda kaj, ko je bila hudo bolna -rak v trebuhu. V trpljenju je izdihnila Kako ravnamo z lončnicami pozimi stara komaj 33 let. Do leta 1955, ko je padel režim, je bil vsak večer prekinjen radijski program z melodramatično izjavo: »Ura je dvajset in petindvajset minut, čas, ko je Evita Peron dosegla nesmrtnost.« Ob filmu še knjiga »Santa Evita« je naslov romana Tomasa Eloya Martineza, Evitine mitografije, literarnega plesa smrti resničnih in izmišljenih figur, romaneskno sporočilo o resnični poti ženskega trupla. Smrt Evite Peron v juliju 1952 je bil dogodek, ki je spravil v agonijo ves narod. Celo fašistični in religiozni deliriji dvajsetega stoletja niso povzročili takšne množične psihoze kot Evi-tina smrt. V upanju, da jo bodo obvarovali pred minljivostjo, so počenjali vse mogoče: postavljali rekorde v nošenju vreč, tekmovali v kuhanju testenin, neki plesalec je plesal tango 127 ur, neki igralec biljarda je zaporedoma kar 1500-krat zadel v polno. Dve ženski sta šli po kolenih od Plaze de Mayo do Sehora Carrizas, hoja je trajala skorajda pet ur, dokler niso bila njuna kolena povsem oguljena. Po vsej deželi, na vseh ulicah, kočah, so postavljali oltarje za »Don t cry for me«: Madonna - Evita z Jonathanom Pryceom kot Peronom Cene sadja in zelenjave Zelenjava M.Sob. Tržnica G. Radg. Ljutomer paprika krompir 420 28 500 50 390 30 jabolka 90 120 80 šolala 340 400 350 pomaranče 150 220 200 korenje 100 260 180 banane 157 170 159 čebula 66 100 90 grozdje 600 450 390 fižol v zrnju 321 300 299 limone 260 300 199 jajca 18 20 20 paradižnik 360 400 240 zelene zelje 46 100 60 »mater Argentine«. Ob poljskih rožah so gorele sveče, ob njih Evi-tine slike. Ob mraku so njene slike odnašali na svetlo, da bi se tako lahko nadihala svežega zraka. Kuhajte z nami Kmečka mesna omleta Evito Peron mnogi Argentinci častijo kot »največjo Samaritanko«. Toda diktator Juan Domingo Peron ji je do zadnjega zamolčal njeno bolezen. Odstranil je radio, da ne bi slišala stokanja množic, in odstranil ogledala, da bi ne videla svojega umirajočega telesa. Dva milijona ljudi je ob njeni smrti privrelo na ulice, pol milijona je pozneje počastilo njeno krsto. Na tržišču so se takoj pojavile prve relikvije, smešni predmeti, ki naj bi se jih Evita dotaknila. Npr. kozarec za šampanjec, iz katerega naj bi pila Evita. Steklenička olja, s katerim naj bi si »duhovna voditeljica naroda« pomagala pred prehladom. Peron je spodbujal ljudi, naj umrli pišejo pisma. Pogreb seje zavlekel za trinajst dni. Z najrazličnejšimi sredstvi so preprečili razpad njenega telesa. Ženska, ki je poklonila mnoga stanovanja, milijone, zdravila, pohi V družinskih gospodinjstvih često ostanejo (npr. ob obiskih, po praznikih) večje količine kuhanih ali pečenih mesnin. Te zdrave ostanke takoj primemo shranimo - v hladilniku zavite v alu folijo za dva dni ali v zamrzovalniku za 10-14 dni. Iz teh mesnih ostankov in nekaterih dodatkov lahko družino ali goste presenetimo s hitro pripravljeno »novo« jedjo. Zraven ponudimo skledo sestavljene ali zelene sezonske solate in obrok je popoln. Pomembno je, da so bili mesni ostanki ob shranjevanju še sveži in neoporečni. Za 6 oseb potrebujemo: 15 dag mesnate slanine (kuhane), 15 dag šunke ali drugega prekajenega mesa, 15 dag pečenke ali kuhane govedine ali podobno, 1 kg kuhanega krompirja v oblicah, 3-4 srednje debele čebule, 3/4 del olja, 6 jajc, 3 žlice mleka, 1 žličko sladke paprike, 1/2 žličke sveže mletega črnega popra, 2 žlici drobno sesekljanega zelenega peteršilja. Olupljeno čebulo drobno sesekljamo in na polovici maščobe svetlo popražimo. Mesnine narežemo na manjše kocke (1 cm3). Čebuli najprej dodamo nakockano slanino, malo pregrejmo in pomešamo, nato dodamo še druge mesnine. Med mešanjem pražimo 2-3 minute. Dodamo kuhan, olupljen in na ploščice narezan krompir. Pečemo v primerni ponvi ali plitvi kozici približno 8 minut, vmes večkrat premešamo (pazimo, da se čebula ne sežge). Jajca stepemo z mlekom, papriko, poprom, peteršiljem in soljo. V pomaščeno ponev ali manjši pekač vlijemo približno tretjino jajčne zmesi, dodamo mesno-krompirjevo maso in prelijemo z preostankom jajčne zmesi. Poškropimo z žlico tekoče maščobe in rahlo potlačimo s hrbtom žlice. V pečici zapečemo pri 200 ’ C, da začne svetlo rjaveti, kar traja približno 10 minut. Ponudimo z že uvodoma omenjeno solato. V zimskem času je prileže tudi solata iz kislega zelja (pomešanega z zajemalko kuhanega fižola), zabeljena z bučnim oljem ter odišavljena s česnom in kumino. Cilka Sukič Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 23 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Golf JXD 1987 134.000 7.200 DEM Renault 19 Chamade 1992 38.000 11.000 DEM Renault 4 GTL 1989 37.000 3.000 DEM Jugo 55 Koral 1990 61.000 4.300 DEM Zastava 126 P 1991 58.000 1.900 DEM Zastava 128 1987 81.000 1.800 DEM Fiat Uno 1,3 1987 75.000 3.700 DEM Opel Kadett 1,3 1990 73.000 12.500 DEM štvo, obleke, šivalne stroje, igrače. Obubožani so že zgodaj zjutraj stali v vrsti pred njenim prebivališčem. Mit, ki je zaznamoval Argentino v dvajsetem stoletju. bodo še dolgo razveseljevale, posebno v tem času, ko si najbolj želimo cvetja in ko se v stanovanju več zadržujemo. Afriške vijolice, ciklame, škmiclji, božične zvezde, flamingovci zahtevajo, da jih vsakih 14 dni dognojujemo z mineralnimi tekočimi gnojili. Gnojila izberemo od različnih proizvajalcev, le da imajo več P in K. Nekatere sobne rastline prenesejo več gnojila, druge pa so občutljive za zimsko gnojenje, zato jih gnojimo večkrat po malem. Manj občutljivi so flamingovci, begonije, primule. Najbolj občutljive so praproti, ehmeje, vresovke. Najizdatneje lahko gnojimo aralijo, ščitovko in škr-nicelj. Zaradi preobilnega zalivanja se zelo pogosto pojavlja gniloba, zaradi katere propade veliko prezimovajočih rastlin. Splošno veljavnega napotka za zalivanje ni. Temeljno pravilo je, da ne zalivamo po urniku, pač pa po potrebi. Olga Varga SESTAVIL MARKO NAPAST ZAPRT PROSTOR ZA PREDA- VANJA TEŽNJA, KI HOČE KAJ REVIDIRATI NEKDANJI BRITANSKI PREMIER (ANTH0NY) ABRAHAMOVA ZENA STRAH PRED IZPITOM SPOJINE KEMIČNIH PRVIN S KISIKOM AMERIŠKI GENERAL V 2. SVETOVNI VOJNI NAPAKA PRI SKOKU V DAUINO UČENKA, KI SKRBI ZA RED NAJVIŠJA GORA NA SVETU VRSTA RAZSTRELIVA PRVA ČRKA AZBUKE MISTER PEVEC DARIAN TEKOČINA ZA NARKOZO KRAVJI ORGAN VEZNIK NAJVIŠJA GORA V TURČIJI VELIKA TELESNA ODVODNICA TRAVA DRUGE KOŠNJE VELIKA ŽITNA KASCA LILI NOVY GRŠKI BOG LJUBEZNI JAP. FILM. IGRALKA SOLI SOUTRNE KISLINE JUNAKINJA ROMANA M. MIHELIČ „ APRIL" ORANJE, ZORANA ZEMUA TUNIZIJA PORTUGALSKI NOVEC IME TREH MAKEDONSKIH KRALJEV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - PLATANA, RAMADAN, STOPALO, TARIM, SOBA, VELEBIT, OTIRAČA, DAMIR, OŽ, JAVA, MEHANIK, ERA, JAR, TAM, ANA. 24 do 23. januarja vestnik, 1 6. januar 1 997 v TV SLOVENIJA 1 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.35 Na robu, ameriška nanizanka 11.20 Striptih, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.50 Omizje 15.20 Zborovska oddaja 15.50 Portret Berte Meglič 17 .00 Obzornik 17.10 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 18 .00 Po Sloveniji 18.40 Podarim - dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Planet In 21.35 Raziskovalci National Geographica, ameriška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Filmski maraton, kronika 23.15 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.35 Rabljeva freska, slovenski film TV SLOVENIJA 2 12.15 V 40 dneh skozi puščavo 12.45 Roberto Rossellini, francoska dokumentarna oddaja 13.40 Pisave 14.10 Forum 14.20 Zgodbe iz školjke 14.50 Alina, kanadsko-belgijski film 16.15 Pokončni policisti, angleška nanizanka 16.45 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.15 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 18.05 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), posnetek 18.50 Izobraževalna oddaja 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Življenje in časi sodnika Roya Beana, ameriški film 22.10 10.000 obratov 23.10 Pohorska godba, dokumentarna oddaja POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Nevarni Havaji, nanizanka -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Roseanne, nanizanka - 13.30 Argument - 14.00 Veliki Gatsby, ameriški film -15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka -16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Vohun na severu, ameriški film - 0.00 Lovec na glave, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.05 Poročila - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program -16.10 Ponovitve - 16.40 Govorimo o zdravju -17.10 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.35 Obnova Hrvaške - 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.30 Dokumentarna oddaja - 22.00 Pol ure kulture - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub, d. d. -23.20 Dokumentarni film - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.40 Koledar - 13.50 Seinfeld, serija -14.15 Nove priložnosti, serija - 15.00 Grozljivka - 16.00 Oliver Twist, britanski film -17.40 Zvezdne steze, serija - 18.35 Divje srce, nadaljevanka - 19.00, Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v Los Angelesu, serija - 21.10 Kdo je šef, serija - 21.40 Težka odločitev, ameriški film - 23.25 Srce zahoda, serija - 0.15 Izvidnikova čast, ameriški film -2.15 Glasba - 2.35 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne - 9.10 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Julijin program z nedeljskim kuharjem -14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Madžarska danes - 16.05 Posel -16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 MC -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dallas - 20.55 Desert - 21.55 Ekskluzivno - 22.15 Kultura -22.30 General, ameriški film - 1.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.05 Robin Hood, risanka -15.30 Friderikus - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Risanka - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Zaljubljene ženske -20.00 Klimt, dokumentarni film - 20.50 Mojstrovine - 21.00 Policijska poročila - 21.05 Šport - 22.00 Dnevnik - 22.15 Dandanes -22.45 Kend - 0.50 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vsi pod eno streho - 9.45 Ekipa A - 10.30 Boj svetov -11.55 Wickie in krepki možje - 11.55 Otroški program - 13.25 Confettie - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Clifhanger, film - 22.20 Mad Max II, film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Sho-wdown v L. A. - 2.50 Osamljeni job TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dan, ko je začelo deževati, film - 10.35 Bogati in lepi - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Če bi sosedje vedeli, komedija -14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Akti XY - 21.15 Naš svet -22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi -23.00 Akti XY - 23.15 Zlata Evropa '96 RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Bar-bel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Pogovor - 21.15 Rudijev počitniški šov -22.15 Life! - 23.15 Happiness - 0.00 Dnevnik - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.50 Magnum SOBOTA 18. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 7.40 Radovedni Taček: Promet 8.00 Pod klobukom 8.45 Zgodbe iz školjke 9.15 Cerkveni DPZ Cerklje 9.50 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 10.40 Hugo 11.05 Tednik 12.00 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska naniz. 14.50 Sprehodi v naravo, otroška oddaja 15.10 Maurinine sanje, španska film 17.00 Obzornik 17.10 V divjini, angleška serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.40 Zatv-kamero 21.50 Bloške smučine, dokumentarni film 22.20 Odmevi, vreme, šport 23.00 Retrospektiva TV SLOVENIJA 2 7.35 Življenje in časi sodnika Roya Beana, ameriški film 9.35 V slogi je moč, avstralska nanizanka 10.00 Življenje v računalniški dobi, ameriška serija 10.25 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), 1. tek 11.25 Roka rocka 12.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.), prenos 13.25 Veleslalom (ž.), 2. tek 14.15 Podarim - dobim 14.35 SP v smučarskih tekih 15 .05 SP v smučarskih skokih 16 .25 Košarka NBA 17.55 Liga prvakov v rokometu, Pivovarna Laško : Gog Gudme 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Christophe Columb 1492., ameriški film 22.30 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 23.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 0.20 V vrtincu 0.50 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija - 8.30 Junak akcije, mladinska serija -9.00 Zvezdne steze, risana serija - 9.30 Maska, risana serija - 10.00 Max Glick, mladinska serija - 10.15 Flipper, mladinska serija - 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka -12.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Velika dežela, ameriški film - 16.00 Svet športa - 17.00 Ekstremisti - 17.30 Hokej - 18.00 Prijatelji, nanizanka - 18.30 Varuška, nanizanka - 19.00 Računalniški guruji, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Rambo 1, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Zadnji odcep za Brooklyn, ameriški film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Prizma - 12.00 Dnevnik -12.20 Ona, britanski film - 14.00 Filipovi otroci - 14.35 Briljantina - 15.20 Skupaj v vojni - skupaj v miru, informativno politična oddaja - 15.50 Televizija o televiziji - 16.20 Poročila - 16.25 Dokumentarna oddaja -17.15 Pogovor s sencami - 18.00 Sinovi neviht - 19.30 Dnevnik - 20.15 Batman se vrača, ameriški film - 22.05 Tudi to sem jaz, show program - 23.05 Opazovanja - 23.35 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.55 Koledar - 16.05 S knjigo v glavo -16.50 Zakon v Los Angelesu - 17.40 Mladi Indiana Jones, nadaljevanka - 18.25 Dokumentarni film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nove priložnosti, serija - 21.00 Grozljivka - 22.00 Neskončno potovanje, serija - 23.00 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje - 12.00 Poročila - 12.10 Festival Kalaka - 12.30 Ponovitve - 14.20 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Živali iščejo dom - 15.00 Drug za drugega - 15.25 Imre Gyon-gyossy, in memoriam - 16.45 Štorije - 17.00 Magazin za srčne zadeve - 17.45 Za boljši jezik - 18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Deklamacija - 20.15 Ognjena lisica, ameriški film - 22.35 Satelit -23.20 Popolni gibi, ameriški film TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Računalništvo - 11.30 Kamera v nahrbtniku -12.00 Sporočilo z Marsa - 12.30 Slikar Istvan Orjan - 13.05 Zmagovalci in poraženci, serija - 13.55 Pratika - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 17.00 Športni program - 19.05 Familija, serija - 19.40 Prihodnji nacionalni parki - 20.05 Glasbena ura - 21.10 Manjšinske samouprave - 22.30 Mullerjevi plesalci, tv-igra - 0.40 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.55 Aliča v čudežni deželi - 10.25 Blinky Bill - 12.15 Harry in Hendersonovi - 12.35 Kalifornijski klic v sili -13.20 Življenje in jaz - 14.10 Princ iz Bel-Aira - 14.35 Blossom - 15.00 SeaOuest -15.45 Beverly Hills - 16.30 Melrose Plače -17.10 Savana - 18.30 Šport - 19.00 Na svidenje v magičnem krogu - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Skorajda poet, film -22.50 Havajska zveza - 0.20 Malice, intriga, grozljivka - 3.30 Vesoljska ladja Enterprise TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mesečniki - 9.30 Stalingrad - 11.40 Robin Hood - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Maškarada - 14.45 La Paloma, komedija - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da... -22.25 Večer dveh komediantov 23.55 Čas v sliki - 0.00 Obsojeni po krivem, film - 1.30 Pogledi s strani -3.10 Šport RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyevteam - 11.05 Power Rangers - 12.40 Salty, morski levček - 13.05 Polna hiša - 13.55 Princ iz Bel-Aira - 14.25 Nanny - 14.50 Grozno prijazna družina - 16.50 Melrose Plače -17.50 Central Park West - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv - 20.15 Onstran Afrike -23.25 RTL v soboto ponoči - 0.25 Maniac Cop - 1.50 Melrose Plače - 2.55 Poročila -3.30 Beverly Hills - 4.15 Central Park West -5.00 Princ iz Bel-Aira - 5.25 Risanka NEDELJA 19. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 8.15 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 8.40 Živžav 9.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 9.55 Nedeljska maša 11.05 Podobe narave, kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.40 Planet In 15.00 Knjiga o džungli, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.25 Po domače 18.30 Naravni parki Slovenije 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.55 Zrcalo tedna 20.15 ZOOM 21.20 Rondo kviz 21.40 Moški, ženske 22.30 Odmevi, vreme, šport 22.50 Filmski maraton, kronika 23.05 Kitajska metoda, nemški film TV SLOVENIJA 2 8.25 Retrospektiva 9.25 SP v alpskem smučanju, slalom (ž.), 1. tek 10.10 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek 12.25 Slalom (ž.), 2. tek 13.10 Slalom (m.), 2. tek 14.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 15.00 V slogi je moč, avstralska nanizanka 15.30 Košarka NBA 16.00 SP v smučarskih tekih/ 17.30 SP v smučarskih skokih 18.30 Posnetek slaloma 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, angleška nadaljevanka, 1/4 20.55 Slovenski magazin 21.25 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 George Gershwin 23.55 Slovenski magazin POP TV 8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Peter Pan, risanka - 9.00 Kapitan Zed, risanka - 9.30 Kimba, beli levček, risanka - 10.00 Maček Felix, serija - 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija - 11.00 Glavni kuhar, nanizanka - 11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Argemnt - 12.30 Razprtije, nanizanka - 13.30 Smučarska patrola, ameriški film - 15.00 Svet športa - 16.00 Teksaški mož postave - 17.00 Družinski album, ameriška nadaljevanka, 1 /4 - 18.00 Mama nima časa, ameriški film - 19.30 24 ur - 20.00 Nilski dragulji, ameriški film - 22.00 Hokej -0.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 9.10 Poročila - 9.15 Risanka - 9.40 Skrivnostni svet A. Clarka, serija - 10.10 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mirin dobrota - 14.15 Opera Box - 14.45 Risanka -15.05 Oprah Šhow - 15.50 Glasovi, ameriški film - 17.35 Poročila - 17.45 Družinski kviz -19.30 Dnevnik - 20.15 Smogovci, serija -20.50 Klarino srce, ameriški film - 22.40 Opazovanja - 23.10 Vodnik za dober seks, serija - 23.40 Smrt v Brunsvvicku, avstralski film - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.30 Koledar - 12.40 Zlati gong - 13.35 Dosjeji X, serija - 14.20 Polnočna premiera, ponovitev - 15.40 Vse, vse ali zdravje -16.10 Neskončno potovanje, serija - 17.10 Portreti - 18.05 National Geographic, serija -19.00 Popaj, risanka serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport -22.30 Zakonski pristan, serija - 22.55 Vi-dikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Črno mesto, serija - 10.00 Matineja - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Baptistični verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Cirkuški film - 18.00 štiristo tisoč dni - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 Deklamacija - 20.15 Jobov upor, madžarsko-nemški film - 21.55 MC - 22.00 Ko bom zrasel, serija - 22.30 Aplavz - 23.20 Cvet in človek, Gyogy Kurtag TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Družinski zdravnik -8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin - 10.00 Ekspedicija Ekvator - 10.30 Zgodovina tehnike -11.00 Športni program - 13.00 Poje Lajos Lovass - 13.30 Carstvo žuželk - 14.00 Angleško podeželje - 14.30 Iščemo izginule odrasle - 15.05 McKenna, serija - 16.40 Festival Kalaka - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.50 Vreme - 18.00 Kviz - 18.30 Po poti - 19.00 Pravljica - 19.15 Mojster Janos Ferencsik -20.05 Varstvo mest - 20.30 Rokopis - 21.00 Govori se - 21.50 Telešport - 23.25 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.30 Naša mala farma - 10.05 En, dva ali tri - 11.15 Šport -12.25 Louis in vesoljci, komedija - 13.55 Šport - 13.55 Tudi šerif potrebuje kdaj pomoč - 16.45 Šport - 17.30 Mr. Bean -18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine -18.30 Šport v soboto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Twisters, film - 21.45 Šport - 21.55 Detektiv Hanks - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Yentl, film - 1.30 Marine fighter, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Prosim za ples, film -10.30 Teden kulture - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.40 Divje življenje - 15.10 Cesaričin sel - 15.40 Do zlate krone, komedija - 17.00 Čas v sliki -17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova ulica -18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes- 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Grajski hotel Orth -21.00 Sosedje - 22.05 K stvari - 1.20 Dober dan, Koroška RTL 5.40 Otroški spored - 10.05 Maskirani jezdec - 12.10 Disneyeva filmska parada -12.25 Kriki izgubljenih - 14.10 Ekipa A -15.10 SeaOuest - 16.05 Hercules - 17.00 Xena - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili -20.15 Dennis, film - 22.10 Spiegel TV -23.00 V navzkrižnem ognju - 23.55 Prime time - 0.10 Bojni psi - 0.45 Aljaska - 1.35 Ponoreli policijski revir - 3.15 Hans Meiser -4.05 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer -5.45 Ekskluzivno PONEDELJEK 20. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 10.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.35 Kitajska metoda, nemški film 12.10 Zatv-kamero 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.00 ZOOM 15.00 Ljudje in zemlja 15.35 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Nit 17.30 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.15 Risanka 19.23 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Mednarodna obzorja 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba, ameriška nanizanka 22.55 Sveta Klara, izraelski film I / 0.20 Osmi dan TV SLOVENIJA 2 10 .00 Na potep po spominu ..., otroški P( 11 .05 Pot v nebesa: Gorska cesta do L! Plaza । 11.35 Šport v nedeljo 12.20 Cerkveni DPZ Cerklje 1 12.55 Raziskovalec, ameriška serija ■ i 13.45 Obzorja duha i 14.15 George Gershwin i 15.35 Ljubezen na stranskem tiru, angleška nadaljevanka, 1/4 16.25 V slogi je moč, avstralska nanizani 16.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizani« 17.20 Viper, ameriška nanizanka . 18.05 Sedma steza . 18.50 Oddaja o zdravju 19.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizani« 20.50 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.50 Roka rocka 22.50 Slovenski jazz 23.30 Oddaja o zdravju POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 San« ; Barbara - 11.00 Razprtije - 12.00 POJ' I 14.30 Flipper, nanizanka - 15.00 Max Gl® mladinska serija - 15.30 POP 30 - 16'00 ; Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara' < 17.30 Na zdravje! - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur 20.00 Rdeča vročica, ameriški film - 22.0" Športna scena - 23.00 Nevarni Havaji, na* zanka - 0.00 Obalna straža, ponovitev - 1 ™ 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30 ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino' 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija' 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka' 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni P1* gram - 15.20 Otroški program - 16.15 Do" in svet - 16.45 Zgodovina v ženskem roko? su - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kol" sreče - 18.40 Hrvaška in Federacija BiH' 19.30 Dnevnik - 20.15 Kvartet, drama' 21.10 Hrvaška in svet - 22.00 Moč denarja' 22.15 Opazovanja - 22.45 Filmska noč z J* ejem Dantejem - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.05 Koledar - 14.15 Vidikon - 15.00 S® ; vno življenje lana Fleminga, ameriški film' ; 16.40 Aplavz, prosim - 17.35 Mestec* , Peyton - 18.25 Risanka - 18.35 Divje sr^ serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik' , 20.15 Prijatelji, serija - 20.45 Petica, špo^ oddaja - 21.55 Obljubljena dežela, serija' | 22.45 Zakladnica, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 [ 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.0“ Dopoldne - 9.10 Športna akademija - H-jL < Disenyjeve risanke - 12.00 Poročila - 12-° Posel - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostna oddaje - 15.00 Repeta, matematika za s* larje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Tu* stični magazin - 17.30 Vklopi! - 18.00 0"e -18.10 Begavčki - 18.15 Posel - 18>3“ Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Mp' 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Deklamacij«' 20.10 Dosjeji X, serija - 21.00 Kultura' 21.10 Bodite eno uro z menoj - 22.15 D« movina, serija - 23.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.25 Napoved programa - 15.30 Po9® me, Amerika - 17.05 Poletje v Lesmonu, rija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dne niki - 18.15 Znanstveni poročevalec - 18A Barvna lisa - 19.00 Šport -21.10 Klip m?' 21.20 Policijska poročila - 21.30 TelesreC" igra na srečo - 22.00 Dnevnik - 22.15 A* tualno - 22.35 Kend - 22.40 Pesem oze«1 Iji, glasbeni film - 23.50 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.05 En, dva ali tri' 8.55 Vsi pod eno streho -11.15 Wickie in pki možje - 12.20 Calimero - 14.55 N«s mala farma - 15.45 Vesoljska ladja EnterprlS - 16.30 Ekipa A - 17.10 Vsi pod eno streh« ' 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Grozno ph® na družina - 19.00 Levo, takoj za mesecem' 19.30 Čas v sliki- 20.00 Šport - 10.15^ lumbo - 21.55 Med ljubeznijo in častjo, film' 23.20 Čas v sliki - 23.25 Bandolero, vestem' 1.10 Vsa resnica, kriminalka - 2.45 Yentl TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.30 Bogati in lep'' 11.45 Vremenska napoved - 13.00 čas sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ko , družina vedela - 14.45 Lipova ulica - 15-1 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak da« 7 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avs« - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sl®' 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Lepe zgo^ s Helmutom Fischerjeip - 21.05 Tema 22.30 Čas za kulturo RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - G’3 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med namj, 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi čas' 9.00 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalif«/ nijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11", Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvobei 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 glej, kdo razbija - 13.00 Magnum - 1^-°, Barbel Schafer - 15.00 llona Christen 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopard/x 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer . 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19-4 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columb« x 22.10 Deset pred enajsto - 0.00 Poročil«/ 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - I-3 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Magnum vestnik, 16. januar 1997 do 23. januarja torek lA januarja TV SLOVENIJA 1 9.15 10.15 11.00 12.30 13.00 13.05 14.20 15.15 16.05 16.20 17.00 17.10 18.00 18.40 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.30 23.15 23.50 10.50 11.20 11.50 12.20 13.05 13.25 13.55 14.45 15.15 15.30 16.15 16.45 17.15 18.05 18.50 19.25 20.00 21.40 22.10 23.35 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka Viper, ameriška nanizanka Nuni na begu, ameriški film Naravni parki Slovenije Poročila Lingo Po domače Mednarodna obzorja Turistična oddaja Mostovi Obzornik Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka Po Sloveniji Kolo sreče Risanka Dnevnik Gore in ljudje Studio City Odmevi, vreme, šport Umor prve stopnje, ameriška nadaljevanka, 14/23 Svet poroča Studio City SLOVENIJA 2 8.50 Sobotna noč Dlan v dlani Oddaja o zdravju Nedeljska reportaža Sedma steza Murphy Brown, ameriška nanizanka Osmi dan Stoletje ljudstva, angleška serija Slovenski magazin Potrošnikov kažipot Angel, varuh moj, ameriška nanizanka Pustolovščine in odkritja, italijanska serija Simpsonovi, ameriška nanizanka Vesoljska policija, ameriška nanizanka Tenis Grand Siam Oddaja o invalidih V slogi je moč, avstralska nanizanka Zločin in kazen, finski film (č.-b.) Zapik Somrak stoletja, francoska dokumentarna oddaja Šepet iz naslonjača Barba °brojutro, Slovenija - 10.00 Santa POp a ' 11-°0 Nevarni Havaji - 12.00 l3.0n i? ' 12-30 Grdi raček, risana serija -scšna kubarske mojstrovine - 13.30 Športna 15 3n'14-30 Zaznamovani, nanizanka -16^30 e P 30 - 16.00 Mulci, nanizanka -l8 0n D^ta ®arbara - 17.30 Na zdravje! -19 30 ?P0P'kviz - 18.30 Obalna straža -21 on m ur ~ 20-00 Ograje našega mesta -' 22 3neWyora^a P°lic'ia ’ 22-00 M.A.S.H. straža ° ^evarni Havaji - 23.30 Obalna 1,Oo pnDnovitev _ O-30 24 ur, ponovitev -up 30, ponovitev ^UVASKA1 Poročnčila ' 8-°° Dobro jutro - 10.00 12qa1~ 10.05 Za otroke in mladino -13^05 ,nevn'k - 12.20 Marisol, serija -14,10 ž'an,a Barbara - 13.50 Risanka -sanka - - 14.15 Lolek in Bolek, ri- Hovitva 14-25 Otroški program - 16.15 Po-vaškan ~ 16-45 Pazi. steklo! - 17.15 Hr-rističnianes ~ 18.05 Kolo sreče - 18.40 Tu-Pret ' magazin - 19.30 Dnevnik - 20.15 ' 2o 4?? sedanjosti, dokumentarna oddaja 22.50? v~parlament - 22.15 Opazovanja -vmemlini, ameriški film - 0.35 Poročila ^^VASKAZ oddaja ,®dar - 16.25 Zakladnica, glasbena li, doki? '7-10 Kvartet, drama - 18.00 Profi-serija . e^arna serija - 18.35 Divje srce, 20.15'0,, -DO Hugo - 19.30 Dnevnik -belo v hiranski učinki, serija - 21.00 Črno arvah: Anastazija, ameriški film sJ^^OZARSKA 1 ^°PoldnS^a TV " 600 Sončni vzhod - 9.00 we ~ 9-10 Marienhof, serija - 11.10 serija - 1 2.00 Poročila -^azjja ' 14.00 Poročila - 14.10 Gim-®°larje _ ' 15.00 Repeta, zgodovina za Pot sOnI 16-30 Skrivnosti peska - 17.00 Re, katoliška j®93 b°9a - 17-30 Vklopi! - 17.55 ' I9on oika ' 18.15 Posel - 18.30 Kviz nik, L^^ljica - 19.15 MC - 19.30 Dnev-2o.5O ' 20.00 Kritično stanje, serija - strah vrat dl° ’97 ' 21.35 Kultura - 21.50 ' 23 p e ar)a Pred enajstmetrovko, nemški film Dnevnik ^DJARNkA 2 Si, SprPe'D°nava-Jadran - 17.05 Trije do-bi dnevnik® ' 17-50 Vreme - 18.00 Regional-' 2q.q0 'ln. magazini - 19.05 Magnum, serija 2l-1O Kri O|strovine - 20.10 Stiki brez meja -bič, kvi> ^'balistični magazin - 21.30 Vse ali 22.35 kZ 22-0° Dnevnik - 22.15 Aktualno -srbski fiin° ' 22.40 Tvoja božanska postelja, Tv Mm - 0.20 MC |T55Wi°L- pr°9ram - 10.30 Columbo -“®ny . < 'ckJe in krepki možje - 13.15 Tom in > ' 14 ?c , Ugankarski grad - 14.15 Arte-2ib ~ 1 ’ 5 Nazaj v prihodnost - 14.50 Mini Rilska li?. Naša mala farma - 1 5.45 Ve-/•15 vt ■ EnterPrise - 16.30 Ekipa A -Ukaj šef? Pod eno streho - 17.45 Kdo je ' 18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno_prijazna družina - 19.00 Nor nate -19.30 Casvsliki - 20.00 Šport - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Akti X- 22.45 Rent-a-cop, film - 0.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Do krone, komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.05 Schilling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ko bi sosedje vedeli - 14.45 Lipova ulica -15.15 Bogati m lepi - 16.00 Šchiejokvsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 23.05 Sergej Eisenstein, film RTL 6.05 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga - 21.15 Balko - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers -1.00 Zlata dekleta SREDA L 22. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.50 Oglejmo si, angleška serija 10.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 11.05 Zločin in kazen, finski film (č.-b.) 12.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Resje! 16.00 V divjini, angleška serija 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Paradiž, tv-trilogija 21.05 Generacije znanosti 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 23.05 Veliki rop, ameriški film (č.-b.) TV SLOVENIJA 2 11.10 Svet poroča 11.40 Oddaja o invalidih 12.10 Somrak stoletja, francoska oddaja 13.35 Zapik 14.05 Visoka družba, ameriška nanizanka 14.30 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 15.20 Studio City 16.05 Umor prve stopnje, ameriška nadaljevanka, 14/23 16.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.20 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.45 Koncerti za mlade 18.50 Domače obrti na Slovenskem 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Evropska liga v odbojki 21.30 Tenis - Grand Siam 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.15 Slavnostni koncert v Sarajevu 1.00 Domače obrti na Slovenskem 1.30 EP v umetnostnem drsanju, pari POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Nevarni Havaji - 12.00 POP kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Maček Felix - 13.30 Newyorška policija -14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara -17.30 Na zdravje! - 18.00 POP kviz - 18.30 Obalna straža - 19.30 24 ur - 20.00 Cotton Club, ameriški film - 22.00 MA.S.H. - 22.30 Gasilci, nanizanka - 23.30 Obalna straža, ponovitev - 0.30 24 ur,.ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija -13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka -14.05 Poročila - 14.10 Za otroke in mladino - 16.10 Ponovitve - 16.40 Tudi letos ... -17.10 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik -20.15 Poslovni klub - 20.50 Živa resnica -21.20 BBC v Vietnamu, dokumentarni film -22.15 Opazovanja - 22.45 Z namenom in razlogom - 23.45 Območje somraka, serija -0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Stranski učinki, serija - 15.25 Črno belo v barvah, ponovitev -18.25 Risanka - 18.35 Divje srce, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Srčna dama, britanski film - 22.15 Modra kri, serija - 23.10 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne -9.10 Športna akademija - 11.15 Acapulco H.E.A.T., kriminalka - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, biologija za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Smernica - 17.05 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Deklamacija - 20.10 Slab zdravnik, tv-film - 21.35 Kultura - 21.45 Koncert - 23.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 1 5.15 Robin Hood, risanka - 15.40 Malo Juga -.16.10 Krožnik z marjeticami, tv-film -17.20 Pomagač - 17.50 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Dempsey in Makepeace, kriminalka - 20.00 EP v umetnostnem drsanju -21.10 Klip mix - 21.20 Policijska poročila -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -21.15 Aktualno - 22.35 Keno - 22.40 EP v umetnostnem drsanju - 23.00 Jona, ki je živel v trebuhu kita, koprodukcijski film - 0.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.25 Clarence, levček - 11.55 Otroški program - 13.15 Tom in Jerry - 14.15 Artefix - 14.25 Nazaj v prihodnost - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.35 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Grozno prijazna družina - 1,9.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Conan, film - 22.30 Moje vroče solze TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.45 Lipova cesta -17.00 Čas v sliki - 18.50 Klic v sili - 19.30 Poročila - 20.00 Pogledi s Strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Hitlerjevi pomočniki - 0.20 Pridi, ostani z mano - 1.45 Pogledi s strani - 3.20 Dobrodošli v Avstriji RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kako razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeo-pardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Posiljena ...! Žrtve, 1. del ČETRTEK 23. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 10.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.55 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija 11.25 Big Steal, ameriški film 12.35 Podobe narave, kanadska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.25 V vrtincu 15.55 Paradiž, tv-trilogija 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, ameriška risanka 17.35 Hugo 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Pokončni policisti, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 0.00 Tednik 0.55 Forum TV SLOVENIJA 2 10.20 Karaoke 11.20 Domače obrti na Slovenskem 11.50 Slavnostni koncert v Sarajevu 13.40 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 14.10 Šport 15.50 Pohorska godba 16.20 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka 16.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.20 Na robu, ameriška nanizanka 18.05 Tenis Grand Siam 18.50 Oddaja o računalništvu 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Tankovski bataljon, češki film 21.30 Oddaja o filmu 22.00 Večer študijske igrane etude iz tv-režije 23.00 Oddaja o računalništvu 23.30 Oddaja o filmu 0.00 EP v umetnostnem drsanju, moški POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Kuharske mojstrovine - 13.30 Poroka v Las Vega-su, ameriški film - 15.00 Ekstremisti - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje! - 18.00 POP-kviz -18.30 Obalna straža - 19.30 24 ur - 20.00 Ko pride polnoč, ameriški film - 21.30 M.A.S.H. - 22.00 Argument - 22.30 Gasilci - 23.30 Obalna straža - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila -14.15 Za otroke in mladino - 16.15 Ponovitve - 16.45 Besede, besede - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.15 Željka Ogresta in gostje -22.15 Opazovanja - 22.55 Gremlini II, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 BBC v Vietnamu, dokumentarni film - 16.20 Glasbena oddaja -16.50 Zgodilo se je v Rimu, britanski film -18.25 Risanka - 18.35 Divje srce, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X, serija - 21.05 Pod vulkanom, ameriški film - 22.55 Filmska gibanja - 23.35 Seinfeld, serija TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 10.30 Dvorec Frankenberg, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 14.00 Poročila -14.10 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta, književnost za_ šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Ekumenski program - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, serija -20.40 Kultura - 20.55 Življenje in nenavadne dogodivščine vojaka Ivana Čonkina, koprodukcijski film - 22.40 Habsburžani, serija -23.30 Willie Dixon, glasbeni film - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 1 5.00 Zamejski Madžari - 15.30 Naravno zdravilstvo - 15.50 Sotrpini - 16.00 Tenis iz Melbournea - 17.00 Zaupno poslanstvo, serija - 17.25 Pratika - 17.30 Lestvica popevk RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHŽ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Za-murjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik Ra-Slo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini -19.05 Šola zakonolomstva, serija - 20.00 1100 let v središču Evrope - 20.15 Horizont - 20.45 Ura bogov - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.1 5 Aktualno - 22.35 Keno - 22.40 EP v umetnostnem drsanju -0.00 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Otroci iz Buleer-biija - 9.40 Ekipa A - 10.25 Prišel je kot tujec - 12.20 Calimero - 13.00 Am, dam, des - 13.15 Tom in Jerry - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Glej, kdo razbija - 19.00 Nori par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Nash bridges, krimi - 21.55 Harley Davidson, film - 23.30 Čas v sliki -23.35 Zavojevalci severa TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Nebeški valjček, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 12.05 Milijonsko kolo - 13.10 Ljuba družina - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 23.55 Apropos film RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami -8.00 Poročila - 8.40 Springfieldska zgodba -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Operacijski blok - 21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Moja mala nočna glasba -24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country -09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/ V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 M ursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.00 Menjalniški tečaji bank-09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 S kr-ščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 vestnik, 16. januar 1997 Obiščite nas v ULICI STANETA ROZMANA 3 v PLETILSTVO D. D. PROSENJAKOVCI O S F A Tel.: (069) 44 005, 44 016 KMALU TUDI V GORNJIH PETROVCIH moške hlače že od 2.500,00 SIT ženske hlače « 1.500,00 « ženske bluze « 1.400,00 « ženske tunike « 2.000,00 « ženske »špic« hlače in hlače trenirke že od 1.500,00 SIT ženski puliji že od 1.300,00 SIT ženska krila « 2.200,00 « moški bluzoni « 2.500,00 « moški puliji « 1.100,00 « otroški bluzoni « 2.000,00 « otr. puliji « 1.300,00 « otr. pižame « 1.600,00 « otr. pajke « 1.100,00 SIT Ul ZASTOPSTVO IN GARANCIJSKI SERVIS! - PHILPS - GRUNDING - Panasonic - Telmics - Schneider - UNITEC - Gold Star - SAMSUNG servis RTV trgovin^ TWIST Jože URŠIČ, s. p., Trstenjakova 42,9000 Murska Sobota, tel./faks: (069) 22 022 KMETIJSKA MEHANIZACIJA, MOTORNA OLJA, VRTNE KOSILNICE, TRAKTORSKE GUME IN AKUMULATORJI... PRIČAKUJEMO VAS Z UGODNIMI CENAMI Trgovina na drobno VERE HORVAT ŽIŽKI 61a Teh:(069)70 211 TRENIRKE: za odrasle že od 2.440,00 SIT za otroke že od 1.775,00 SIT PULOVERJI: otroški že od 900,00 SIT moški, ženski že od 1.200,00 SIT KAVBOJSKE HLAČE PERILO, POSTELJNINA IN BRISAČE SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA ROŽE vestnik, 16. januar 1997 TO C TO N S. rt CM .TO TO* TRGOVSKO PODJETJE 1 TKANINA d d ■ LJUBLJANA, WOLFOVA 10/a Prodajalna v Slovenski ulici v Murski Soboti Velika zimska posezonska razprodaja ženske in moške konfekcije ter perila. Mercator Mercator SVS, d. d., Ptuj Zimsko posezonsko znižanje cen tekstilnih izdelkov v vseh tekstilnih prodajalnah MERCATORJA SVS v Lendavi, Gornji Radgoni, Lenartu, Ormožu in Ptuju. - 35 % nižje cene zimskih plaščev in jop - 30 % nižje cene druge konfekcije: kostimi, hlače, krila, moške obleke, sakoji... s i i & s * $ * A >S S d.o.o. Skakovci Telefon: 40 300 Posezonska prodaja umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. V zalogi pesni rezanci, sončnične tropine in soja. Ugodna ponudba bele tehnike, vodovodnega in toplovodnega materiala. 28 vestnik, 16. januar 1951 ^RGOVIN^ 3 M X * * * M CQ O CZ) M rr? 0T£l diana m. so^0^ 1 r X ZIMSKEBUNDE za 20 % ceneje v JANUARJU ponujamo UGODEN NAKUP hlače iz džinsa (CASUCCI, SEXES...), srajce iz džinsa, polpuliji in puliji za odrasle in otroke, otroške podložene hlače iz džinsa, otroške trenirke. M TRGOVINA ZA NOSEČNICE IN MOČNEJŠE POSTAVE TO, KAR STE VEDNO ŽELELI’ Na voljo so športni in klasični modeli konfekcije najbolj priznanih slovenskih izdelovalcev (LISCA, PIK MARIBOR, GORENJSKA OBLAČILA, MIK PREBOLD, OBLAČILA TRIGLAV... ) Za močnejše ženske postave in bodoče mamice prilagojeni modeli spodnjega perila in nogavic. Za bodoče mamice spalne srajčke, pižame, trenirke, kopalke in hlačne nogavice ... MOBITEL in GSM-APARATOV, SAT. ANTEN, AVTOALARMOV SERVIS - MONTAŽA - VZDRŽEVANJE - PRODAJA servis IrajBa? Cankova 67b, 9261 CANKOVA tel.: (069) 40 099 BAKOVSKA 2 (nasproti Lesnine), Murska Sobota PRODAJA IN MONTAŽA (069) 40 099 OPRAVLJAMO TUDI KNJIGOVODSKE STORITVE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE. POKLIČITE (069) 40 373 »EMAL« o Poslovna enota Cankarjeva 33 9000 Murska Sobota Storitveno in trgovsko podjetje Tišina d.o.o. Prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije, ter rezervnih delov. * AVTOMATIKA - REGULACIJE (SELTRON, FIRST...) * REZERVOARJI ZA KURILNO ODE * RADIATORJI (AKLIMAT, VEHA ...) * VES INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA VODOVOD IN OGREVANJE MONTIRAMO NAPRAVE ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD! UPRABNIKI TRAKTORJEV, POZOR! Prišel je čas PRIPRAVE traktorjev in kmetijskih strojev za začetek spomladanskih del, zato vam 0 d rJ z NAGRADNO ŽREBANJE >Z PONUJAMO: ■ rezervne dele za trakotrje IMT in traktorje IMT 539, - rezervne dele za motorje IMR in motorje, - rezervne dele za traktorje TORPEDO, - akumulatorje, - rezervne dele SIP in CREINA ter GRAMIP DOBRAVA, - traktorske snežne verige in gume, - razni material splošne porabe, - oljne filtre in maziva. * BOŽANOVIČ i Trgovsko in proizvodno podjetje MURSKA SOBOTA d.o.o. Klavniška 9, 9000 Murska Sobota Tel.: (069) 22-987; Fax. (069) 22-986 ZIME ŠE NI KONEC -POHITITE V TRGOVINO V KLAVNIŠKI 9 KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO (FERROLI, SIME, EKOTHERM, WVTERM, KIV, ITPP ... ) GORILNIKI (LIBELA, OLYMP, FERROLI izredna izbira pustnih mask in oblek V TEHNIČNI TRGOVINI V LJUTOMERU >0 C & o LU C/) GO >N C\j iri Turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o. MARKO SLAVIČ V PRODAJALNAH MARKA SLAVIČA OD 15. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA 1997 VREDNOST NAGRADE JE ENAKA VREDNOSTI NAKUPA ob nakupu: - v trgovini v KLJUČAROVCIH v vrednosti 50.000,00 SIT - v trgovini v BREZOVCIH v vrednosti 50.000,00 SIT - v tehnični trgovini v LJUTOMERU v vrednosti 50.000,00 SIT - v živilski trgovini v LJUTOMERU v vrednosti 10.000,00 SIT vestnik, 16. januar 1 997 29 motorna vozila MAZDO 323 F, 1,8, letnik 90, prevoženih 65.000 km, dodatno opremljeno, prodam za 12.000 DEM. Tel.: 27 336. mtu RENAULT 18, letnik 1985, obnovljen, prodam. Tel.: 49 182. mtu JUGO 55, registriran do oktobra, prevoženih 32.000, prodam. Markovci 116, tel.: 52 046. m 11056 GOLF JX, letnik 1990, registriran do avgusta 1997, prodam. Tel.: 53 074. ml 1060 JUGO 45, letnik 1987, bele barve, in AUDI 80, starejši letnik, ugodno prodam. Flisar, M. Črnci 44. ml 1067 SUZUKI VITARO, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 062 20 934. ml 1071 TOYOTA CELICA STI 1.6, letnik 1990, prevoženih 94.000 km, registrirana do julija 1997, z veliko dodatne It* zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Zavarovalnica Triglav, d. d., največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima prodaja zavarovalnih storitev na območju: ■ Grada, - Vučje vasi, Hrastja - Mote POTREBUJEMO KANDIDATE « ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE. Od vas pričakujemo: ■ najmanj srednješolsko izobrazbo - veselje do dela z ljudmi - samoiniciativnost in iznajdljivost Ponujamo vam: - ustvarjalno delovno okolje - strokovno izobraževanje in izpolnjevanje - samostojno in dinamično delo ■ stimulativne zasluške - varno zaposlitev vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. Prevozi šolskih otrok Tri žrtve________________________ nesreči na Pohorju: policija posebej J^^rolitra šolske avtobuse v šolskem letu 1994/95 se je smrtno ponesrečilo deset otrok, v šol-skcm letu 1995/96 pa trije otroci, ki so se vozili v šolo s »šolskimi« avto-asi. V omenjenih šolskih letih je bilo hudo poškodovanih 60 oziroma 56 lahko poškodovanih pa je bilo 111 oziroma 96. Žrtve so bile tudi Pomurskimi šolarji: v Apačah in na Hotizi. s Problematika šolskih avtobu-• Je spet aktualna te dni, ko se otrPLeVrn^ avt°bus, ki je peljal Sr S smučanja na Pohorju. K. bij.!So jo malčki odnesli brez cjj h Poškod. Na očitke, da poli-v$ Premalo stori za varnost pre- Za otrok v šolo, se je odzvalo . 'Pistrstvo za notranje zadeve, „ r Pravijo, da ni tako. Da bi za-st ov'b čimboljšo varnost v cera prometu’ policija kontroli-br 0 । rednem delu tudi tehnično je znibnost vozil in v ta namen p "aza^Je izvedla akcijo, ki je P°d geslom Varna zine h"1 Vožnia- Preverjanju tehnič-gih rezhibnosti avtobusov in dru-cij v°zil za prevoz otrok pa poli-MN7amenja " ,ako sPoročajo iz ~ posebno skrb, zlasti na ^strahoval naj bi domače y Prejšnji četrtek je bilo vroče v Babincih v ljutomerski občini. asčan J. ž„ ki tisti hip ni bil trezen, je z zračno puško, prede-r>o v malokalibrsko, ustrahoval domače. Celo streljal je in en aboj je zac]e| (jggno nogo storilčeve žene, zaradi česar so jo g Pe|jali v bolnico. Policisti so vročekrvnežu odvzeli orožje in a bodo prijavili državnemu tožilcu. v’omilec v Partizanski ulici p noči z 10. na 11. januar je nekdo vlomil v prodajalno Bel-, v Partizanski ulici v Lendavi. Uspelo mu je odnesti večjo o||čino kozmetičnih preparatov in drugo blago, s čimer je p°vzročii za 200.000 tolarjev škode. t ''isti noči je bilo vlomljeno še v bližnjo videoteko Mlaj. Kase--p 8a očitno niso zanimale, pač pa je iskal denar in našel drobiž. e8a je tudi odnesel. Za storilcem poizvedujejo. Š. S. opreme, po ugodni ceni naprodaj. Tel.: 55 116. ml 1089 FIAT PUNTO 75 HSD, letnik 1995, ugodno prodam. Ivanci 26, tel.: 22 288, popoldan, ml 1091 VW 1303 J, letnik 1974, registriran do aprila 1997, cena 2.300 DEM, prodam. Tel.: 27 616. ml 1095 začetku novega šolskega leta. Nadzore opravljajo policisti s posameznih območnih uprav za notranje zadeve, na območju celotne Slovenije pa prometni policisti republiške postaje prometne policije, ki deluje (policija) v okviru zaščitne policijske enote. Lanskega septembra so zaradi ugotovitve tehničnega stanja vozil pregledali 253 šolskih avtobusov in pet kombiniranih vozil. Stanje ni bilo slabo: vozila so bila tehnično brezhibna, razen dveh. Glede na nedavno nesrečo avtobusa, ki je prevažal otroke, je policija še povečala nadzor nad tehnično brezhibnostjo vozil, zlasti avtobusov za prevoz otrok. Š. S. RENAULT 19 CHAMADE, letnik 1990, prevoženih 67.000 km, s katalizatorjem, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 43 462. ml 1098 ZASTAVO 101 skala, letnik 1988, golf, letnik 1981, golf, letnik 1978, in fiat 126 P naprodaj. Rogašovci 6, tel.: 57 171, 57 330. ml 1102 RENAULT 4, karamboliran, letnik 1987, prodam. Tel.: 46 540. ml 1105 GOLF, letnik 1984, prodam. Tel.. 26 347 ali Veščica 55a, p. M. Sobota, ml 1119 RENAULT 14 TL, registriran do 97/ 7, centralno zaklepanje, ES, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 24-195. mlll21 FIAT 126 P, letnik 1988, registriran, dobro ohranjen, opremljen za zimske razmere, prodam. Hladen, Cezanje-vci 1 le. ml 1130 Živali POGREŠAMO LOVSKEGA PSA, ozkodlakega jazbečarja. Tel.: 22 455. ml 1112 KRAVO, staro 8 let, brejo 8 mesecev, prodajo. Prvomajska 9, Turnišče. m!1120 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA MLADA DRUŽINA išče vsaj dvosobno stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 22 132, od 19. do 21. ure. SEDEŽNO GARNITURO, kotno, prodam. Tel.: 22 132, od 19. do 21. ure. ml 1061 SOBO s posebnim vhodom in sanitarijami vzamem v najem. Plačilo vnaprej po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: Službeno v Prekmurju ml 1066 VEČJO POSLOVNO HIŠO v centru Ljutomera prodam. Možno delno odplačilo. Pišite na naslov R. Fridrich, Dorfstr. 16 a, 08121 Wiesenburg, Deutschland. ml 1072 OPREMLJENO ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru M. Sobote ugodno prodam. Tel.: 32 290. ml 1080 SOBO ali garsonjero do 32 m2 vzamem v najem s pogodbo za dve leti. Tel.: 23 171. ml 1082 D1LL, d. o. o., M. Sobota, Arhitekta Novaka 4, tel.: 32 322. MURSKA SOBOTA - dvosobno stanovanje, 52 m2, komfortno, obročno odplačilo, prodam za 62.000 DEM. BAKOVCI ■ stanovanjsko hišo, 231 m2, komfortno, z možnostjo poslovne dejavnosti, parcela 700 m2, prodamo za 155.000 DEM. ČERNELAVCI - novo enonadstropno stanovanjsko hišo, komfortno, 270 m2, parcela 700 m2, vseljivo takoj, prodam za okrog 280.000 DEM. POZOR! TEŠANOVCI - gradbena parcela (nadomestna gradnja), 3.300 m2, veliko gospodarsko poslopje, dokumentacija, možnost poslovne dejavnosti, ob glavni cesti, prodamo za samo 35.000 DEM. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 <4 1 02 1 min 1 56 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1min 156 sit NON - STOP MLINOPEK, d. d., Murska Sobota,, Industrijska 11 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo 25.000 zastavljenib delnic Panonke, Kmetijska zadruga, z. o. o., Murska Sobota. Javna dražba bn v petek, 17. 1.1997, nb 8. uri na upravi družbe v Murski So-bnti, Industrijska 11. DILL, d. o. o., M. Sobota, Arhitekta Novaka 4, tel.: 32 322. ml 1083 HIŠO Z LOKALOM prodam ali zamenjam. Tel.: 23 947. mil 106 VINOGRAD, 50 arov, v Gomili pri Kogu, dam v najem. Kuhar, Cven 19. mlll25 STANOVANJE v Murski Soboti najamem. Tel.. 57 349. mil 129 kmetijska mehanizacija MULČER, znamke MAJEVICA, velik, prodam. Tel.: 48 054. ml 1049 TRAKTOR URSUS C 355, prevoženih 1500 ur, ugodno prodam. Tel.: 45 610. ml 1096 DVO IN TRIBRAZDNE OBRAČALNE PLUGE, samohodni silažni kombajn, balirke za oglate in okrogle bale prodajo. Mobitel 0609 642 194. mlll04 TRAKTOR DEUTZ 45 s kabino in krožne brane, 20 diskov, prodam. Tel.: 062 795 391. ml 1116 razno OSKRBUJEM ostarele in starejše osamljene osebe na domu. Naslov v upravi lista, ml 1048 LOVCI, POZOR! Lovski lestenec iz pravih jelenjih rogov, primeren za lovske koče, na 3 luči, cena 20.000 SIT, prodam. Informacije Vučina, Zorana Velnarja 3, M. Sobota ali tel.: 26 581. ml 1051 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel v zvezi z Marijo in Karlom Flisarjem iz Sodišinec, in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Franc Serec, Krajna 59a. ml 1052 PLOHE, borove, 8 cm in 5 cm, suhe, prodam. Tel.: 48 177. m 11053 DRVA, AKACIJEVA, 10 kubičnih metrov, ugodno prodam. Tel: 70 854 ali Lebar, Žižki 39. ml 1058 REZERVOAR ZA OLJE, 4000 1, varilni aparat CO 2 in zračni 1 OOO-litr-ski kompresor prodajo. Tel.: 46 454. mll065 KRZNENO JOPO, velikosti 44, zelo ugodno prodam. Tel.: 40 047. ml 1068 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1965/66, na poklicni šoli M.Sobota na ime Matija Varga, Strehovci 1. ml 1069 SEDEŽNO GARNITURO z vgrajenim ležiščem ugodno prodam. Tel.: 62 699, po 15. uri. ml 1070 SUHO KORUZO, v 50 kg vrečah, prodam ali menjam za borov les. Tel.: 77 073. ml 1090 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 51910-625-10007 HV 395-4, izdane pri HKS G. Radgona na ime Janez Bratuša - Zorislava, Lokavci 21, 9245 Sp. Ivanjci. ml 1092 DEBELOST odpravite na zdrav način 100 %. Postanite in ostanite vitki. Tel.: 061 151 11 62. ml 1093 KROŽNO ŽAGO na kardanski pogon in trosilnik umetnega gnoja prodam. Tel.: 71 076. ml 1109 KNAUF ARMSTRONG - montaža in dobava predelnih sten, stropov, zelo ugodno. Tel.: 61 893. ml 1124 BARVNI TV GORENJE, malo rabljen, star tri leta, ekran 62 cm, prodam. Tel:. 0609 331 007. ml 1126 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE, posredujemo kra- GEOCOM, d. o. o. Slovenska 41, Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! te!.: 27565 tkoročna posojila, V Kmečki sklad sprejemamo ostanke certifikatov. Vse pod najugodnejšimi pogoji. Tel.: 27 311. mI1132 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE Lek, Krka, Petrol, Radenska ... Plačamo v gotovini, takoj. Informacije po telefonu: 062 710 516. mtu delo TREM RESNIM, ambicioznim; ponujam samostojno delo na področju tržnega marketinga. Tel:. 27 817, po 16.00. ml 1100 SAMOSTOJNO delo ponujam osebam z aktivnim znanjem nemškega jezika. Karl Rumpf, Neudorf 2a, 8410 Wildon, Avstrija, ml 1101 V NOVOODPRTEM GOSTIŠČU v Murski Soboti (obrtna cona) zaposlimo dva kuharja - kuharici in dve natakarici. Tel.: 32 556, mobitel 0609 62 32 18. mllll7 ČE ŽELITE dober tedenski zaslužek z delom na svojem domu, nam pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Bojan Kreslin, Dolnja Bistrica V SPOMIN 11. januarja pred 20 leti je tragično preminil Štefan Knaus šofer iz Markovec Hvala vsem, ki krasite grob in prižigate sveče. Vsi tvoji! Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živela. ZAHVALA V 65. letu nas je po hudem trpljenju zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in sorodnica Frida Škodnik iz Gornjih Slaveč Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osebju bolnišnice v Mariboru, družini Lapoša iz Gederovec za nesebično pomoč ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala g. seniorju Gezi Erniša za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, darovalcem cvetja, sveč ter darov v dobrodelne namene. Hvala tudi pogrebništvu Maje iz Kuzme ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Za njo globoko žalujejo: mož Franc, sin Marjan, hčerka Majda z družino, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo Bolečin in trpljenja ne čuti več tvoje srce, bije le tiho v našem spominu. ZAHVALA V 53. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, bratranec in zet Franc Šavel z Vaneče 83 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, sveče in za izrečena sožalja. Prisrčna hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem, gasilcem, godbeniku za odigrano Tišino in kolektivu OŠ Grad. Lepa hvala dr. Lanščku in dr. Melerjevi ter osebju ORL oddelka v Rakičanu in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! V globoki žalosti vsi tvoji najdražji 94, 9232 Črenšovci. ml 1123 NATAKARICO v okrepčevalnici zaposlimo. Tel.: 42 302. ml 1128 POMOČ v gospodinjstvu - pospravljanje ponujam. Tel.: 69 206. ml 1135 POZOR! Če imate voljo do dela in lasten prevoz ter ste iz Prekmurja, vam ponujamo zanimivo delo. Stimulacija je odvisna od vaše sposobnosti in uspešnosti! Tel.: 062 773 482, vsak dan med 12. in 16. uro. ml0892 storitve ANTENE z montažo, satelitske 32.900, zemeljske 16.800, dodelava POP TV, Kanal A, TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. m 10949 POLAGAMO VSE VRSTE keramičnih oblog po konkurenčni ceni. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 77 107, dopoldan, 32 829, popoldan. ml 1043 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo dobili novo pošiljko maturantskih oblek. Odkupujemo tudi ohranjene prvoobhajilne oble-kce. Tel.: 41 542. ml 1131 Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! I računalniški Z I ^3L01: ob116.00: Windows 95 .-07.02 ob 16.00 Word 7.0 nadaljevalni vsak delovrikmed 8Jo 16. uro J B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, @37 160, fax: 37 I6l. 30 vestnik, 1 6. januar 19^ Minilo je žalostno leto, ko zapustil dom in svoje drage si, naš dom zdaj prazen je, ker tebe ni. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo, in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 15. januar, ko mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in dedek Venčeslav Kociper iz Odranec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate -sveče. Vsi njegovi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči! V SPOMIN 17. januarja 1994 minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil dobri mož, oče, dedek Štefan Škerlak iz Moščanec 17 Čas neusmiljeno teče, a žalost in bolečina ostajata v naših srcih. Ostali so nam lepi in neminljivi spomini na tvoje plemenito srce in zlate roke. Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj in postojite ob njegovem grobu! Vsi njegovi Ko je prleško ravnino prekril sneg in je zemlja, ki jo je tako zelo ljubil, legla k počitku, je v tišini zimskega jutra mnogo prezgodaj sklenil svojo bogato življenjsko pot naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Žilavec obrtnik v pokoju iz Iljaševec Vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost, in ga kljub hladnemu vremenu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala Lovski družini Križevci za organizacijo pogreba, čebelarskemu društvu, Obrtni zbornici Ljutomer ter društvu hipertonikov. Prisrčna hvala govornikoma g. Peršaku in g. Giovaniju za ganljive besede, g. župniku za lep obred, ga. Filipičevi za molitve, pevkam in lovskim rogistom ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala sosedom Wajsovim in Korošakovim za pomoč v najtežjih trenutkih. VsTojegovi najdražji Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JožefZver iz Lipe 42 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in vežico ter izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi ter osebju pljučnega in internega oddelka soboške bolnišnice za vso pomoč in skrb. Lepa hvala kolektivu Transport Berden in Okrajnemu ter Okrožnemu sodišču Murska Sobota ter govorniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala društvu upokojencev in nogometnemu društvu. Vsem imenovanim in neimenovanim prisrčna in iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 11. januarja sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Štefan Dominko iz Beltinec Vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Sneg, mraz, zima in resnica, da je minilo leto od mrke mrzle noči, ko se nisi več vrnil domov, dragi naš Stojan Peček iz Žepovc Leto kratko in dolgo, leto, v katerem spoznaš resnico, a se z njo ne sprijazniš, pokazati pa je tudi ne moreš. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Nevenka, sin Sašo, Vida in Martin Minilo je leto, odkar smo se poslovili od drage hčerke, žene, mame in babice Marte Bratuša iz Vogričevec Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« (Sveto pismo, Psalm 23,1) V 85. letu je v Gospodu zaspal dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Štefan Časar iz Ženavelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, za pisno in ustno izrečena sožalja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili do groba. Zahvaljujemo se za svetopisemske besede duhovniku Srečku Krajncu in za ganljive besede Danielu Grabarju. Besede zahvale tudi pevskemu zboru Binkoštne cerkve Ženavlje, za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Kmalu na svidenje v večnosti. Njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA V 62. letu nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož in oče Jože Horvat iz Martjanec 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, botrini in sosedom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobre namene in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in lovskim družinam ter govornikoma za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena, hčerke z družinami in tašča Najlepša je ljubezen do sina, njegova izguba najhujša in večna bolečina. V SPOMIN Krut in boleč je spomin na 18. januar, ko je pred tremi leti ugasnilo mlado življenje najinemu najdražjemu sinu Boštjanu Štiblarju iz Kroga Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite nanj. Mama in ati ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek Viljem Barber iz Panovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in sveče in za izrečena sožalja. Posebna hvala botrini Hari iz Križevec ter družinama Kučan in Gergar. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče Marije Gerič s Hotize, ki nas je zapustila v 54. letu starosti. , Iskrena hvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste ji na trpki poti bojevanja z boleznijo stali ob strani. Hvala sorodnikom, botrini in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja in jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ali v cerkvene namene. Hvala g. župniku Kovaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Kolariču za odigrano tišino. Hvala sodelavcem iz Mure - tovarne ŽO in MO, 232. brigade za darovano cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se tudi dr. Koveševi za dolgoletno nesebično pomoč pa tudi med. sestri Veri Zver za pomoč in nego naše mame. Žalujoči: mož Vinko, hčerka Marija, vnukinja Daniela in hčerka Elizabeta z družino Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno - samo. V SPOMIN NA Vinka Belaka iz Murske Sobote Žalosten in boleč je spomin na 17. januar 1996. Minilo bo žalostno leto, ko nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, ati in sin. Hvala vsem, ki ste ga z lepo mislijo ohranili v spominu, vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Ati, zelo te pogrešava Tamara in Maja vestnik, 16. januar 1 997 31 Boleč in žalosten je spomin na 18. januar, ko mineva šesto leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna V SPOMIN Helena Vidovič ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče Prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA 1.1. 1997 nas je v 78. letu za vedno zapustila draga mama in stara mama roj. Vogler s Cankove Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Bolezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, dedek in pradek Ivan Godina iz Moravskih Toplic Ludvik Kiironja iz Gorice 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam’ izrekli sožalje. Lepa hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju infekcijskega oddelka v Rakičanu, g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter Pišteku za odigrano Tišino. Žalujoči tvoji najdražji Irma Ferko iz Kruplivnika 75 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem sosedom ter rodbini, ki ste ji pomagali v težkih trenutkih, in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marija z možem Jožetom, vnuka Jožef in Katarina ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Prijateljem, dobrim sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku in pevcem, vsem delavcem Zdravstvenega doma M. Sobota, gasilcem, društvu upokojencev, pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšla siv večni dom. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 15. januar, ko se je pred desetimi leti ustavilo srce naše dobre žene, mame, stare mame in sestre Irme Gomboc roj. Makari iz Večeslavec Hvala vsem, ki se je spominjate s svečko, cvetjem ali P°stojite ob grobu in z lepo mislijo počastite njen spomin. Žalujoči njeni najdražji Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi mož, ne bi črna zemlja krila. N SPOMIN 11. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil moj dragi mož, oče in dedek Ciril Lopert iz Dokležovja, Osredek 16 Hvala vsem, ki mu poklonite cvetje, prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoča žena in vnuk Branko Z žalostjo smo sprejeli vest, da nas je zapustila naša sodelavka Magdalena Adotjan učiteljica DOS I Lendava Ohranili jo bo v lepem spominu. Ovojezična osnovna šola I Lendava Vse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal. V SPOMIN Utrujen od dela in bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast Alojz Števanec mizarski mojster v pokoju iz Tropovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem kolektivom za darovane vence, sveče in osebju kirurškega oddelka za ves trud in lajšanje bolečin. Žalujoči: žena Irena, sinovi Slavko, Branko, Jože in hčerka Marjana z družinami, brat Jože z družino in drugo sorodstvo Tvoja sreča in radost sta bili kratki med nami. Zato ni mogoče opisati besede bolečin, ki nam jo je zapustila tvoja prerana smrt. Mnogo prezgodaj, komaj v 49. letu, nas je nepričakovano zapustil dragi mož in oče Martin Kolarič iz Trnja 72a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sveče ter za svete maše in izrekli pisna in ustna sožalja. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala celotnemu kolektivu ABC Pomurke, Mesne industrije ter govornikoma za ganljive besede slovesa. Hvala tudi nekdanjim sodelavkam iz cvetličarn Vrtnarstva, kolektivu Bergo-centra in sodelavcem Podjetja Matko. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Valentina, sin Samuel ter vsi njegovi najdražji Vse bolečine in težave si prestala, daj Bog, da boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 67. letu nas je nepričakovano zapustila predraga mama, tašča, stara mama Marija Lipič iz Mlajtinec 25a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ali v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja. Posebno zahvalo izrekamo gospodu duhovniku Leonu Novaku in pevcem za čutno odpete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat - prisrčna hvala. Z bolečino v srcu vsi njeni N SPOMIN 14. februarja bo minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Štefan Ferko iz Kruplivnika 75 Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ter prinašate cvetje. Vsi njegovi, ki ste ga imeli radi V SPOMIN Andreji Fartek iz Martjanec 10.8.1975-18.1.1996 Angeli so s teboj pri Gospodu, Naša srca pa čutijo praznino in neizmerno Dneve sreče, ki si nam jih dala, Radost in čistost tvoje mladosti En sam trenutek pred enim letom za zmeraj je prekinil. Jezus te sprejel v svoj je dom, A pri nas zapisana si globoko v srcih, saj V TRPLJENJU BISER NAŠE SREČE SI POSTALA - IN TO ZA VEČNO BOŠ OSTALA! Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 13. januar, ko seje pred 20 leti ustavilo srce naše žene in mame Irene Forjanič roj. Andrejc iz Predanovec Hvala vsem, ki seje spominjate s svečko ali postojite ob grobu in z lepo mislijo počastite njen spomin. Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA Ob izgubi žene, mame, babice in tašče Anice Lorbek roj. Sukič iz Stročje vasi pri Ljutomeru se zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče ter za darovanje prispevkov za bolnišnico v Murski Soboti in druge dobrodelne namene. Za strokovno in požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo vsemu medicinskemu osebju bolnišnice v Murski Soboti. Še posebno se zahvaljujemo govorniku za dostojno slovo od pokojnice ter gospodu župniku za pogrebni obred. Prav tako lepa hvala najbližjim sosedom, ki so priskočili na pomoč ob zadnji pokojničini poti k počitku, ter vsem, ki ste jo pospremili do groba. Vsi njeni Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici Zakaj mlin na veter? V predpustnem času vabljeni na vedro in štrjak Turistično društvo pri Vidmu ob Ščavnici je bilo sicer ustanovljeno v šestdesetih letih, ko je nastalo umetno Blaguško jezero, a nekako ni moglo povsem zaživeti. »Prebudilo« se je 1985. leta, ko ga je štiri leta vodila predsednica Vikica Horvat. Društvo je organiziralo prireditve: martinovanje, ocenjevanje pogač in kruha... Na njih so nastopali ljudski godci in pevci. Leta 1989. pa je prišel na čelo TD Sveti Jurij ob Ščavnici Jože Tišler. Z njim sem se pogovorajal o delu v minulem novejšem obdobju in seveda tudi o načrtih. Mlin na veter ni nič nenavadnega Lani, ko je TD Sveti Jurij ob Ščavnici praznovalo 10-letnico novega zaleta, so naredili zares mnogo in s tem so se proslavili. Gre seveda za dograditev mlina na veter na Stari Gori. Za tiste, ki se jim zdi čudno, da so se odločili prav za tako gradnjo in ne za kaj drugega, pojasnilo, ki ga povzemam iz bitena, ki ga izdali ob otvoritvi. Gre za tekst Franja Baša, ki je bil najprej, in sicer 1928. leta, objavljen v Glasniku etnografskega muzeja v Beogradu. »Pomanjkanje stalne vode v ravninah in planinah je navrglo vprašanje: kako mleti žito? Kot odgovor na to je človek ponudil ročni ali domači mlin - žrmlje /.../ Izkopanine v teh krajih, a še posebej na Dravskem polju, kažejo, da so bile žrmlje prazgodovinska kulturna pridobitev. Žrmlje so se obdržale kot domač mlin skoraj v vsaki kmečki hiši in na njih seje za časa slabega vremena na roko mlelo žito, razen pšenice /.../ Prvi nam poznani mlin na veter (ve-trnjača) je tisti, ki se nahaja v Nemčiji in je iz XI. stoletja. O najstarejšem mlinu na veter na Slovenskem nimamo podatkov, a lahko trdimo, da je najstarejši tisti, ki se nahaja v Vsi enaki, vsi v trendu Letnica 1997 se končuje s sedem. Sedem v simboliki števil označuje smisel spremembe po izpolnjenem ciklu in pozitivni obnovi. Je simbol totalnosti, toda totalnosti v gibanju. Devet, ki stoji pred sedmico, je mera za spočetje; Zevs je v devetih ljubezenskih nočeh spočel devet muz. Devet simbolizira dokončanje stvaritve. Ne mislite, da ste s prvim januarjem opravili z novim letom. Žal. Trendi se spreminjajo skoraj hitreje kot zadnja številka v letnici. Do nedavnega še »in« (beri: v trendu), je najbrž že »out« (beri: iz trenda) -kot v šovu Rudija Carella - pustite se presenetiti. Kaj naj bi se torej bralo, jedlo, pilo in kupovalo, da bi sosedje mislili, da smo »in« - in obmolknili. Konec lažnih sanj o Versaceju - nosijo se obleke z bolšjega trga Modni kroji so vse enostavnejši. Iz nabuhlega Versaceja se trend nagiba v smeri drugega italijanskega imena - Prade. Preprosti puli in cevaste flanelaste hlače - kaj hočete še več? Če do nedavnega minimalizem in preprostost še zdaleč nista bila dovolj, je v prihodnje potrebno paziti, da ne bosta preveč. Preveč nikakor ni kakšna diskretna oznaka na notranji (!) strani toplega volnenega ovratnika. To, kar mora na etiketi pisati, je itak jasno. Bleščeče oglaševanje, vpadljive firme - v modni industriji je vsa bohota poniknila. Razen pri cenah. Ker se pa etiketa tam, kjer mora biti, tako ali tako ne more videti in ker poleg v preprostost trende itak vleče v obujanje starega in ker je biti ekološki in reciklirati še bolj v trendu, Evropa kupuje obleke na bolšjih trgih. Sintetika dominira in kemična vlakna so priljubljena predvsem pri avantgardnih kreatorjih. Jesti zdravo, toda luksuzno Razkošju pri obleki, kjer je najbolj očitno, so porezane perutnice in prihaja razkošje v hrani. Toda izkušeno oko še kako opazi, kako kakovostno in razkošno je prehranjevanje. V prihodnje naj bi se jedlo Sakušaku in je iz leta 1867 /.../« Brez pokroviteljev ne bi šlo Vetrnega mlina na Sakušaku že dolgo ni. Tudi je propadel znani Bečev mlin na Kokolanjščaku, ki je bil avtohtoni spomenik preproste, samonikle, tehnične, ljudske in kulturne dediščine. Ponosno pa stoji nov mlin na veter na Stari Gori. Zgradilo gaje turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici. Seveda ne samo, ampak ob pomoči množice pokroviteljev. Imena darovalcev so nanizali v biltenu društva in se jim tako moralno oddolžili. Predsednik Jože Tišler, ki se je pri gradnji še posebej angažiral, je našel tudi toliko časa, da je skoval pesnitev Starogorski orjak: / Slovenski griči / so bili nekoč polni tebi / podobnih mlinov, / vendar mnogo mlajših od tebe, /vedno pripravljenih za / mletje zlatega zrnja za / lačna usta slovenskogoriških otrok. // Tebi je dalo življenje turistično / društvo Sveti Jurij, po spominu / domačinov in iz izmučenih in / dotrajanih delov Becovega mlina, / da boš mogočno stal in se /upiral vetrovom vseh vrst, / kot se je branil slovenski narod iz / roda v rod pred uničevalci / slovenstva na slovenskih tleh, / in boš spremljal sicer zdravo, toda z užitkom. Specialitete z vsega sveta, najboljše iz posamičnih nacionalnih kuhinj, čimbolj zapleteno, tem bolje, tem bolj v službi užitka. Končno naj bi se materializirala tako željno postavljena zahteva vseh dietetikov - namesto velikega glavnega obroka naj se soočenje s hrano porazdeli v nekaj ekstravagantnih drobnih prigrizkov čez ves dan. Kult telesa Fitnes in športne aktivnosti nasploh so dobile novo razsežnost - ne samo v utrjevanju in oblikovanju našega telesa, ampak tudi kot uspešni psihoterapevtiki in idealno sredstvo za premagovanje stresa. Apau-rin, valium, prozac, antidepresivi, pomirjevala in poživila so neprimerljivi s prvoosebno proizvedenim, naravnost iz telesa in po telesu blažilno curljajočim, prijetno slanim potom in zadovoljnim pogledom na lastno čvrsto telo. Erotična nota vaj na fitnesu vse bolj prihaja do izraza in tako budi skorajda zamrlo zanimanje za erotiko (tretjina Evropejcev med 18. in 65. letom živi spolno vzdržno) ter jo vleče iz di-sperziranosti v virtualni realnosti. Odkritje devetdesetih, skrajni športi, kot npr. tudi pri nas pred kratkim zelo priljubljeni bungge jumping (banči skoki), pa so zamenjani z izživljanjem v cyber prostoru virtualne realnosti. Nakupovanje zamenjajmo za duhovnost Celestinska prerokba, ezoterično mističen roman, delo Američana Redfielda, je od izzida v sredini 1996. prodana v več kot 11 milijonih izvodov. Indic, da ima Američanka Faith Popcom, avtorica knjige Ameriški način življenja - nove vrednote 2000, prav, ko napoveduje energijo vetrov / v moko, iz katere bomo pekli / naš vasakdanji kruh, s katerim/bomo nahranili otroke/slovenskega naroda. / / Tebi, orjak, posvečam to pripoved, da/boš turistom, / ki bodo prihajali k tebi / in te občudovali, povedal resnico, / da tu živijo dobri in pošteni ljudje. / In turisti prihajajo Posamezno in tudi v skupinah. V lanski jeseni je ob sobotah pogosto pripeljalo od šest do osem avtobusov. Ljudje občudujejo nov mlin na veter, se povzpno v najvišje nadstropje, od koder je lep razgled daleč naokoli. Turistično društvo Sveti Mlin na veter na Stari Gori ni nič nenavadnega za ta kraj na nadmorski višini 258 metrov, saj tam pač ni mogoče postaviti potočnega ali rečnega mlina, zato je bilo v preteklosti več mlinov, ki jih je poganjal veter. novi trend v obratu nazaj v našo notranjost in ga imenuje Brain Re-serve (možganska rezerva). Iščejo se vrednote v preteklosti, da bi sedanjost lahko bolje obvladovali. Prihajajoče desetletje bo čas alternativnih verskih usmeritev. Nekritično, bolestno in že svoje lastne meje presegajoče potrošništvo zahodnega sveta bosta zamenjala duhovnost in obrat navznoter. Če se je začelo s Celestino, zdaj dosega vrhunec v knjigi o čustveni inteligenci (Emo-tional Inteligence) s svojo tezo, daje kvocient občutkov pomembnejši od inteligenčnega soimenjaka. Teza avtorja Golemana je preprosta: možak se je po eni strani oprijel tistega, kar je preblisnilo že Descartesa: da je najpravičneje in v najbolj zadostni meri po svetu razdeljena zdrava pamet, saj vsak zase verjame, da je ima dovolj. Na drugi strani je teza sodobne psihiatrije, da ima s svojimi čustvi probleme 90 % vseh ljudi. Kaj je pripravnejšega kot priročnik o tem, kako uskladiti srce in duha? Temu primerno se knjiga tudi prodaja: 5 milijonov primerkov. Ženske hočejo vse Ne sprijaznijo se več samo z otroki ter zadovoljno, čisto in zdravo družino skupaj z novim pralnim praškom niti samo s kariero in z njej pripadajočo podobo hladne možače s pobritimi brčicami. Če morda družina še vedno ostaja na prvem mestu, ji skoraj enakovredno stoji ob strani želja po poklicnem napredovanju in samostojnosti - nič več eno ali drugo, pač pa oboje! Zato bo ena najpomembnejših besed prihajajočega obdobja, zadevajoča zaposleno in ambiciozno mamo, beseda uravnavanje družine - umetnost, iskati točke ravnotežja in obojestranske pomirjenosti med službo in družino. Besede V prihodnje naj bi se govorilo o »arašidovem efektu« kot o psihičnem pritisku po zmeraj večji porabi: konzumiranju brez predaha. Temu se upirajo »frupiji«, vsega siti veleme-ščani, prezasičeni z dobrinami, ki so Jurij ob Ščavnici je seveda poskrbelo tudi za vodnike. Trije so se usposobili za vodenje obiskovalcev. Na Stari Gori je to Boris Kovačič, ki stanuje v bližini mlina. Obiskovalcem postrežejo tudi s spominki: maketami mlina, razglednicami, brošurico o gradnji mlina, ščasoma pa bo mogoče kupiti tudi mlinarski izdelek: moko, pakirano v posebne vrečke. To pa še ni vse: ko se bodo pripeljali najavljeni turisti, naj bi »piskrček« pristavile še bližnje gospodinje s ponudbo dobrot s kmečkih domačij. Na Stari Gori pa je tudi znamenita baročna cerkev Sv. duha. V njej je maša vsako nedeljo dopoldne. Tli pa zamisel, naj bi bilo v njej čim več porok in potem fotografiranje mladoporočencev in svatov pred bližnjim mlinom na veter. Celo gostije bi lahko imeli tam, ko pa je na voljo velika dvorana gasilskega društva. V nekdanjji starogorski šoli pa je muzej kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov. Uredili so ga ob pomoči zgodovinskega društva Gornja Radgona in darovalca Jožeta Čuša iz zgubili vso veselje nad trošenjem. »Down nesting« se imenuje nagnjenost staršev, da si, kakor hitro se jim otroci izselijo, poiščejo manjše stanovanje in s tem preprečijo svojim begavčkom vrnitev nazaj v mamino naročje kot bumerang. Taki starši postanejo, ko stopijo v upokojensko življenjsko obdobje, »sel-piji«, »komotni« penzionisti, ki ne vedo, kam s svojimi prihranki, in si končno v življenju privoščijo lepe stvari. »Konfeti generacija« pa se imenujejo mladi gledalci televizije in priklopljenci na internet, ki se vsakodnevno spoprijemajo in predelujejo na tone informacij. »Lukizem« je pa že dobro vpeljan izraz, s katerim se označuje vsesplošna nagnjenost, soljudi ocenjevati po njihovi zunanjosti. In kaj početi s trendi Trende se seveda lahko spoštuje ali pa ne. To je pri njih najbrž ravno najlepše. S sledenjem trendom konec koncev dosti izdamo. Na primer to, koliko nam je do tega, kaj si sosedje mislijo o nas. O tem, koliko smo v duhu časa. Ali koliko smo nečimrni. Pa koliko se držimo tistega trenda, da je trenutno najbolj »trendi« biti zunaj vsakega trenda. Toda kaj s trendi početi, če jih sosedovi ne poznajo ali - še huje -mislijo, da so aktualni še vedno oni iz preteklega leta, ali - še huje - če se sploh ne zmenijo za njih ... Bilo je mnogo enostavneje takrat, ko smo imeli še samo japije. Dolžina avta nam je povedala vse. Zdaj pa naj sprašujemo, ali se nemške turistke, ki se namakajo v Moravskih Toplicah, zavedajo, da so selpiji. Ali če so starši, ki so malce grobo odstavili več kot dovolj starega sina, res izvedli down nesting. Angleži poznajo pregovor, ki pravi, da obleka naredi človeka. Morda samo po naključju spominja na lukizem. Kljub vsemu pa trendi ostajajo zadeva množice; katerega koli se izbere, še vedno indicirajo našo željo po identificiranju s sebi podobnimi, naš strah pred tem, da bi nekdo postal preveč drugačen od nas, zato ga rajši posnemajmo in se imejmo vsi skupaj, sledeči istemu vzgibu, radi. Čredni nagon pa je obstajal že dolgo nazaj, daleč pred vsakim trendom. Valentina M. Smej Dolgoletni predsednik TD Sveti Jurij ob Ščavnici Jože Tišler pred brunarico oziroma pisarno TD pri Vidmu ob Ščavnici. - Fotografija: Š. S. Ženika. Turisti si ga z zanimanjem ogledujejo. V načrtu: turistična pot »V turističnem društvo Sveti Jurij ob Ščavnici nameravamo začrtati turistično pot, ki naj bi vodila ne le po Stari Gori, kjer so tri zanimivosti (mlin, cerkev, muzej), ampak tudi skozi gozd ob vznožju tega naselja, kajti tam so znamenite gomile; potem skozi Ženik, kjer turist lahko vidi pleteno »prešo«; pa skozi Terbego-vce, kjer je nasad znamenitih smrek. Po svoje so zanimivi Sovjak, Brezje, Blaguš z jezerom in seveda tudi sam Videm ob Ščavnici/.../ Škoda, daje na propad »obsojena« hiša na Že-niku, kjer seje leta 1882. rodil Ivan Vuk Starogorski. Bil je pripovednik, potopisec, publicist, prevajalec in soorganizator različnih knjižnih založb delavske smeri. Umrl je 1939. leta in na rojstni hiši do mu 1959. leta odkrili spominsko ploščo. Štejejo ga med znamenite osebnosti severovzhodne Slovenije. Naši kraji imajo tudi šaljive grbe, v enajstih vaseh negujemo .vedro’ in (v Biserjanah) .štrjak’,« je povedal Jože Tišler. Tistim bralcem, ki ne vedo, kaj neki sta vedro in štrjak, tole pojasnilo: vsakoletno snidenje vaščanov v predpustnem času, ko pregledajo delo v preteklem letu, kaj dobrega pojedo in popijejo: na vedri vedro vina, na štrjaku pa »štrjak« (četrtino 300-litrskega soda). Seveda ne manjka tudi domače glasbe. Tudi tistega, ki bi tja zašel nepovabljen, ne odslovijo. Za vedra in štrjake .so zvedeli celo ptujski kuranti in tako so postali njihovi stalni dobrodošli gostje. No, našemijo se tudi domačini, da mora biti prijetno. Aktiv kmečkih žena se je odcepil Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici šteje sicer 80 članov, ki so Moja domača banka [ /O Pomurska banka d.d i ............ i Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 14.1.1997. Srednji tečaj Bank6 Slovenije velja od 14. januarja 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.292,8938 1.260,00 1.287,00 Francija 100 2.695,5753 2.598,10 2.680,60 Nemčija 100 9.095,9181 8.870,00 9.060,00^ Italija 100 9,3597 8,84 9,2£ Švica 100 10.482,1360 10.234,60 10.559,4£ ZDA 1 144,2885 137,30 140,90 Stanje na vašem tekočem računu lahko odslej preverite tudi pri bankomatih! Imetniki tekočih računov LB Pomurske banke, ki poslujejo prek bančnih avtomatov, lahko preverijo stanje na svojem tekočem računu tudi pri vseh bankomatih mreže v Sloveniji. Ob tej novosti so pri poslovanju z bankomatom uvedene še naslednje: Poleg Izpisa stanja tekočega računa na zaslonu lahko zahtevate še Izpis na lističu, kjer bo avtomatično naveden datum, ura in bankomat, kjer ste opravili poizvedbo. Mogoč je dvig zneska po izbiri, s tem da mora biti znesek zaokrožen na 1000 SIT. Po dogovoru z banko je mogoč individualni dnevni limit. Praviloma je znesek dnevnega limita 15.000 SIT. Vse že utečene storitve prek bankomata (polog gotovine, plačilo položnic) so vam na voljo tudi v prihodnje. Postopki za vse storitve prek bankomata so zelo enostavni, saj se vsa navodila sproti izpisujejo na zaslonu. iz vseh 27 vasi občine Sveti Jurij' Ščavnici, posebno dejavnih pil okrog 15. Društvo ima ura? sedež v brunarici, ki stoji pri Vi# ob Ščavnici v bližini cerkve sv.) rija oziroma gostišča Čebelicah ga vodi moj sogovornik Jože Ti® I V turistični »pisarni« je mno> priznanj, ki jih je dobilo TD, d? mo sedem zlatih odličij za izvirt prikazana kmečka opravila, s I# rimi so se predstavili v nekds® povorkah na kmetijsko-živilsi* sejmu v Gornji Radgoni. Pogost6’ tudi prireditve v domačih W Organizirali so parade ob Mp nem prazniku, so organizatorji® dicionalnega božičnega konceh^ starogorski cerkvi; sodelujejo® srečanjih štirih župnij /.../ Ne®1? leto, ko bi ne pri Vidmu pripre miklavževanja. Predsednik je zatrdil, da so med prvimi v tern Slovenije »uradno« obudili ta o« obdarovanja otrok. Tudi sv. LUfll gre vsako leto (kmalu po mikla^ na obhod in obdaruje pridne o® ke. V cerkvi na Stari Gori je sicer< oltar, posvečen tej svetnici. Ta®' tudi vsako leto v decembru trapi® nalno žegnanje oziroma prošč* V okviru TD delujejo tudi Iju^l pevke, ki jih vodi Marija Simon* Celo s samostojnimi nastopi seže potrdile. Pri Vidmu pa tudi aktiv kmečkih žena in deW Svojčas je deloval v okviru potem pa seje »osamosvojil*-1 nič zato, samo da so ženske ne. Znane so po žetveni prire®,: Zlati klas, razstavi velikonočn jedi in »presmecev« ... Pet priznanj za urejenost »V turističnem društvu sP°j bujamo tudi urejenost naših W J V ta namen smo ustanovili kom1®«š za ocenjevanje vasi in dom3 I Vsako leto razglasimo pet zm« ' valcev,« je na koncu kramljanj3" 3 predsednik Jože Tišler. Dodalje* da ne bo več kandidiral za Pre° J dnika, ker da je napočil čas, da L prime še kdo drug. Za njega (ce si premislil) ali koga druge®3 novo izvoljenega) pa je dela še J kot dovolj. V mlin na veter je napeljati elektriko. Etnogr3'sJ muzej na Stari Gori je treba I urejati, prav tako je pred tur® 1 nim društvom (in župljani) v6L| naloga pri obnavljanju cerkve T duha. Tudi videmski trg je treb3 naprej urejati in vzdrževati. DP6® I li bodo načrtovano obnovljanj6 | dnjakov. In na slavne rojak6 bodo pozabili. Ivana Vuka St3J gorskega sem že omenil. Jih je P3 najmanj ducat. ..G ŠTEFAN SOBOG'