220. številka.                        Ljubljana, nedeljo 27. septembra.                      VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja vsak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežel« za cei« leto 16 gold., za pol leta 8 £<>l<i. 1« četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez poailjanja na dom za ćelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 hr., za en nieat'c I gold. 10 kr. Za posiljanjii na dom au računa IO krajc. za nieBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel<. leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab \n za riljake volji znliana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejpmnn za četrt leta 3 gld. —   Za oznanlla se plačujo od Četiri-
atopno petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. ćo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali vočkrat tiska.
Dopisi naj so izvole frankirati. — Rukopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cniovški cesti v Tavčarjevi tiiši „Hotel Evropa". Opra vništvo,  na katom naj se hlagovolijo  posiljati namćnino,   reklamacije,   o/.nanila, t. j. administrativno reći,  je v  „Narodni  tiskarni"  v Tavčarjevi hiSi.
Avstrijsko pomirjenje.
Način, kako bi se sedauja sistema ustave dala premeniti, oziroma porazumljenje 8 Čelii in federalisti sploh uravnati, je za vsa-kega politika avstrijskega najimenitnejše vp rasa uje. Načina sta dva, ne samo različna, nego popolaem si nasprotna: 8 preBtopIje-njem decemberske ustave ali brez prestop-ljenja, kajti da se z ustavo, kakoršna je sedaj, ne da, Avstrija vladati in pomiriti, to priznavajo najcentralistnejši listi. — Kar zadeva prelomljenje sedanje ustave, o tem je moja misel: da je ta pot najnevarnejči vseh potov, posebno v sedanjem položeuji Avstrije, na katero NcmČija po lesičje preži. Prelomljenje ustave od strani krone je samo na sebi proti ustavno, nemoralično, nezanesljivo, pogubljivo. Kar bi krona storila denes federalistom v korist, to bi jutra ali po jutra-njem — od zvunaj ali znotraj prisiljena — storila centralistom v prid. Pri tem bi omah-nila vćra in zaupanje v vlado, in razkače-nost potrte stranke bi bila pravična; nasledki sa državo bi bili neprevidni; obstanek dr-Javin postavljen na rob propada. Kđor bi smagitl, svoje zmage ne bi bil vesel; kdor bi izgnbil, svoje izgube ne bi mogel prebo-Ićti; mirnost in varnost bi izginila iz prs vseh, na nju mesto bi se ulegla srd in obup. Pravo ima FisctaholF v svojej znanej brošuri pisoč : „Kakov obstanek bi imelo novo ustavno poslopje, katero bi se na razvalinah prise-žene ogerske in cislajtanske ustave postavilo?"
Mi, ki smo tolikrat izrekli, da želimo obstanek Avstriji, z vso slabo močjo odsve-tnjemo vladi, ko bi kedaj do tega prišli, storiti brez skrajnejSe sile Uk neustavni korak. Mogofi in potreben bi bil edino tedaj
s.o bi vsi narodi sami izpolnitve decemberske ustave več ne terjali, iu ustavni pot Bami zavrgli.
Po mojem trdnem in večletnem prepri-čanji ostaja avstrijskim narodom edino naj-krajši pot do večstranskega pomirjenja in do okrepčanja Avstrije v izvrše nj i onih formalnosti, katere sedanja us tava predpisuje. To misel je nSlov. Narod" uže pred tremi leti izrekel, akoravno je bil krivo raznmljen in tolmačen. Isto misel je tuđi kasneje „SI. Narod" uže večkrat izjavil, če ravno bolj po okolišenji. Zato je potrebno, da se ta točka bolje razjasni in krivim tol maČenjem nasproti stopi.
Nam se zdi pot: formam sedanje nepopolne in krivične ustave za-dovoliti, najkrači pot iz zadreg. Jaz pravim „formam zadovoliti", ker je po mojib mislili v vsakej državi treba nekakega obraza, nekakega pota, nekako forme, po katerej narod (v državopravnem pomenu te besede) svoj glas in svoje gospodstvo razodeva in iz vršu je. Dostikrat je ta pot preozek, vSasib ćelo krivičen; ali rasen njega in brez njega narod ne more do vkupnega delovanja, tedaj do veljave svojega mnenja priti. Kdor ta vkupni pot nastopi, s tem samo Željo izrazi in voljo pokaže, priti do vkupnega delovanja; z nastopom tega pota Se on ne priznava tuđi izvrstnosti, pravičnosti ali ćelo edino-zveličavnosti tega pota. Tako n. pr. Tirolska, Kranjska itd. s tem, da je po državnih poslancih prag državne zbornice prekoračila, nij hotela izvrstnosti državnega zbora in njegovega sestavljenja priznavati.
Priznavanje vkupnega delovanja z de-janjskimi stopinjami na polji sedanje ustave olegšnje tuđi kroni pomirjenje in đelo. Da krona in sedanja vlada   krivičnosti   sedanje
ustave (d. pr. krivični volilni red,   preširoko kompetencijo   državnega   zbora,   nepotrebno centralizacijo deželskih zadev itd.) priznava, o tem noćnim nobeden   politik niti z daleka ne more več dvomiti. Z druge strani je oči-vidno,   da   krona neče   svoje   prisege na to ustavo prelomiti, in v tem jej pravo dajemo. KakG se bote tedaj   krivičnosti   ustave   od-praviti,   kako   se hoče kroni želja narodom zadosti in Avstrijo okrepčati,  izpolniti,   ako se neče edino mogočega pota nastopiti: formalnost sedanje   ustave  dejanjski   priznati? Licemerstva   pri   takem   koraku   ne   vidim: vsaka   nstava   mora   mogočnost     potrebnih sprememb pripuščati; ako je ncspremcnljiva, tedaj nij ustvarjena za ta svet,   ampak   za oni. Saj si tuđi najhujši zagovorniki te ustave ne mislijo   take   kakoršna je,   ampak    ćelo drngačo; zakaj je potem nje nasproti  ne bi pogojno sprejemali?
Še bolj pa kakor krona, terjajo nemŠke zadeve, zdrnžena Nemčija, katera nam črez plot na dvor gleda, da se krivih in krivičnih političnih korakov izogibljemo. Sistiranje ustave ali samovoljno nje preme-njenje pomenilo bi intervencijo Nemčije, vmeSanje v naše notranje sadeve zavoljo krika, kateri bi Nemci zagnali. Ako je uža to splošna đolžnost vsake državne oblasti, da ničesar krivično in samovoljno ne stori, ampak da vse po vknpno ntrjenih zakonib izvršuje, tedaj je tega pravila Avstriji v se-danjib nevarnih okolnostih tem bolje potreba. Hodeč po ozkem poti zakonov in za-vez, držeSej sa edinega ustavnoga pota je Avstriji jedino mogoče, notranji in zvu-nanji mir pridobiti in obraniti; za obema stranama tega pota reži zrelo gotovega propada, v kateri jo pahne prvi krivi korak. Poleg teh in Se drugih uzrokov  je čem
Crte in crtice, i.
Nocoj sem trdno spal in se mi je sanjalo, da a em bil fajmošter. In Če me koicga v novinarstvu čestiti prijatelj gosp. Kljun vedno proglasa za sovražnika tega stanu, naj ma bode vendar to dokaz, da mi nekrdčansko krivico dela, ako mu na vero povem, da sem bil vesel, da sem bil fajmo-Ster. Zlezel sem takoj prvo nedeljo na pro-povednico ali prižnico, oblastno sem po svojih vernih pogleđal, udaril ob lećo, in veste kaj seru po pridigi oznanilV Procesijo! — lu zakaj V JSfo da bi šli bosi in s trnjen: v ženskih laseli ua kak hribček v cerkev kacega posebno veljavnega prvaka na ej svet-niki dežja prosit ali za crva molit ali po-gubo vseb liberaluhov zabtevat, ne, — nego
da bi bogoiuolili in prosili za čas, ko bodo cenjeni gospodje staroslovenskega veroizpo-vedanja izpoznali in izprevideli, kako hunio-rističen in smešen prizor narodu igrajo, ako Lipe Haderlapa na visok oder posade, da se usoja taru z visocega sudnjega stola so-diti može, kateri vendar v reBnici Se ne mislijo s Stritarjem, ki je to literarno pig-mejo počasti), kakor tuđi Homer Terzita, z verzom:
Postoj on čas, <lo malo bo odilahnemo! Mostiti družbi vsoj ubaja sapa, Počakaj, da ai grlo uialo splahnemo — Jaz 8 težka že dohajam II a d o r 1 a p a.
Žalibojj da fajmošter jaz in moje ovce ali duše nijsuio izvršili kar sem jaz na pro-povćdnici takoj prvo nedeljo oznanil, torej se bode Lipe Se dalje domišlja!, da bodoči svet ne bode res niČ pametnejšega posla imel nego soditi ali ima on v „Novicali" in svojih z loparjem pisanih   parufietih prav ali
ne; i jaz nemam prav za prav nič proti teinu. — Moje sanje so se namreč bile od procesije proč in na drag predmet obrnile.
Moj mežnar namreč, prav Petovarskega obraza mož, priđe k meni na „kancelj" in za „kuretelj" pocuka in pravi: „gospod fajmošter, pravi, gospod fajmošter, naj gredo brž v zakristijo, grški Diogenes je iz svojega roda prišel 8 svojo slovečo svetilnico in bi rad govoril z njimi". Jaz Diogenesa nijsem uže dolgo videl, tadi sem bil prav po babje radoveden, kaj nn ima povedati, torej li i tro ovcam svoj žegeu dam: „in ndinine patre itd." ter Se „bangćljske bukve" na Uci po-zabivši, hitro koracam po Htopnicah v za-kribtijo. „Serviteur, Diogenes, kakSuih „Iju-diju pa zopet ižčeš s svojo svetilnico, ki je u?.e tako znaua, da je fikoraj trivijalna". — „K, pravi Diogenes, tani na onem sveti se s Sokratom včasi za sod vsedeva, prav tako kakor je Stritar v „Zvonu" popisal,   veS,   in
prejSnje pomirjenje vi »do, Čehov in federa-listov na ustavnem polji toliko najnejše, ker slovanskim narodom vsak trenotek odlašanja na vse strani Škođuje. Tlactnje od igoraj, tlačenje od sosedov in razpor mej samimi slabi uže vidno te narode in jih slabi tadi na škodo drla vi. Treba nam je miru, dela, dnševnega okrepčanja, treba nam je popraviti, kar se je nad nami, nam in državi v Škodo grešilo. To delo pa je neodlašno, nnjno, silno. Torej pomir-jenje po najkraćem, najložem in najuspeš-nejšem potu ! —
Prvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev.
[Izv. dop.]
(Konec.)
Po zborovanji je bil skupni obed, o ka-terem je uže drug korcspondent poročal. Tuđi 0 izleta v vinorejske Solo in o besedi je bilo uže v „Slov. Naroda" pisano. Drugi dan (22. sept.) so si ogled ovali učitelji Mariborske Sole in so prišli zopet ob 10. uri k zborovanji v Wiesthaler-jevo dvorano. G. Lapanje odpre sejo ter naznanja sr&no zahvalo g. Pajka za zaupaoje, katero to mu učitelji 21. sept, »kazati. Dalje poroČa, da le g. Pajk denašnje seje radi preobilnih opravkov ne more udeležiti ter prevzame satn predsedništvo. Preide se k prejeta dan ostale] točki: o imenovanji učiteljev.
G. Žirovnik o tej stvari kratko po-roča ter stavi resolucijo naj bi ostalo imenovanje učiteljev okr. š. svetom. G. Kubai pravi naj bi ostala kr. š. svetu vsaj pravica imenovanja. G. Lapajne pa noćni, naj b vsaj dosta pravic se pustilo okr. šolskim svetom, če se jim uže imenovanje odvzame Ker nihče več za beseđo ne oglasi, poprim« referent končno besedo ter zavrača g. Kuhar ja, da nikdar ne bi bilo dobro, Če b kraj. sol. svetje pridržali pravico imenovanja ker v njih seđe večkrat taki možje, ki nit Čitati ne znajo in torej ne mogo 'svedočan stcv in zmožnostij kompetentov ceniti. Dalj< ugovarja g. Lapajnu, da bi okr. š. svetje izgu bili svojo najvažnišo pravico, če se jim od vzame imenovanje učiteljev in priporoča &< enkrat svojo resolucijo si. zbora, katera j< bila po tem   tadi  skorej   enoglasno   sprejeta
In- s tem je bilo dokončano zbororanje   slo-vensko-ltajerakih učiteljev.
Prične se po tem občni ibor. n Učitelj-skega drnitva za slov. Štajer," katerega odpre g. predseđnik irčno pozdravljaj« doile učitelje in povdarjaj« važnost tega zbora. Na to pozove blagajnika, naj poroča o ma terijalnem «tanji drnitva, kar se tadi na kratko EgoeU. (Voljeni to bili tri je breiki nčitelji za pregledovalce račanov.) Tajnik potem poroča o delovanji drnStvenem. Obe poročili sti zadovoljili zbor. Dalje se sklene, da naj velja od prvega janaarja za ćelo leto list 3 gl. in drnštvenina naj snaša 1 gl. Za druStveni sedež izbere zbor — Ljutomer ter per acclamationem voli g. Lapajna pred-sednika. Ko so Se dragi odborniki bili voljeni, so določi za prihodnji občni zbor Celje.
Po dovršenom doevnem redu pređi aga g. Žirovnik naj se tuđi letos voli odnek od treh uđov za uredavanje lista1, kar zbor po-trdi. Ker se nikdo več k besedi ne oglasi, predsednik z da)jtim govorom sklene zbor, v katerem konatatnje veselo napredovanje slovensko-štajerskega učiteljstva ter želi, da bi nčitelji tuđi zanaprej tako marljivo delaii za povzdigo narodnoga šolstva; dalje zakliče na cesarja, kot utemeljitelja nove šolske dobe trikratni: Živio! kar stori tud i z najvecjo navdušenostjo zbor, in končno zahvaljevaje se vladnema komisarju za po-trpljenje pri naSem zbora, na kar se vladni komisar zbora zahvaljuje, da je bilo vse v tako izvrstnem parlamentarnom redu vse obravnavano.
Končno nazdravlja g. Poljanec do-sedanjema odbora za njegovo neutrudljivo delovaoje trikratni: „Slava" in zbor ž njim; g. Pernišek nazdravlja odhajajočema tajniku g. Žirovniku ter se nadeja da bode list še dalje podpiral. Zbor tuđi temu se srčnim: „živio" pritrdi, na kar se g. Žirovnik ginen zahvaljuje ter pravi, da bode kar le mogočc list podpiral.
Tako se je torej čest no končalo prve zborovanje slovensko Štajerskih učiteljev, pri katerem so pokazali, da nijso strah opet neži,    kakor   njih   kranjski   kolegi
Popoldne so še Sli nekateri učitelji ogle-dovat solo v Rotvanji a dragi so odpo tovali po malena.
To sta bila  torej dva dneva slovenski
pedagogov, katera sta izvrstno izpala in na-d ej amo se da bode prihodnji zbor v C el j i i« sijajniSi.    Živeli!
Politični razgled.
V Izubijani 26. septempra.
M>e£vlnt *i>ot*f v tihi dolgočasnosti delajo v odborih, iz javnih sej nij nič obče zanimajočega Čuti.
Vodje severnopolarake ekspedicije so v petek večer na tPttnftj prišli. Velikanska množica ljudstva jih je na kolodvora in na cestah, ki od kolodvora drže pozdravila. Župan danajski na čela občinskega zbora, viceadmiral Pock in mnogo generalov, več deputacij je sprejelo došle. Denes je sprejem v geografokem druStvu.
{r.ikti „Politik" straSno surovo in neotesano zabavlja in zmerja mladoCeške posla ce in skoro presega v blatenji še naše klerikalce. — Isto tako o slovenski politiki od znanega pamfletarja mlađega telegraf-skega vajenca prinaša dopis o slovenski politiki, ki stvari zavija in laže, torej odgovora ne zasluži. — Volitve v državni zbor na ČeSkem namesto pasivnih đeklarantov, bodo zopet 20. in 23. oktobra letos. Vseh vknp je 33 mandatov izpraznenih.
Tirolski dež. zbor misli baje malo proti konfesionalnim postavam poropotati. — Italijanskih liberalno - narodnih Tirolcev vendar nij v zboru, ostali so pri svoji pasivni politiki.
Oge»**ko posojilo je pri Rotschildo-vem konsorcija sprejeto in skleneno. Kon-sorcij da 30 milijonov fiksao proti G pro-centov, 461/« niilijona račun ogerske države.
VitiiiiJ«1 države.
Minske* vlada Serranove noče pripo-znati, a stopila je z njo v oficijozno obče-vanje. Prve dni prihodnjega meseca, pojde goRpod Kudriavskij, nekdanji ruski poslanik v Španiji,  tja, da  bode Hubijo  zastopal.
Knez Karlos iz Iltttnintijr je, ko je bil vtadojič na AngleSketn, ogledal si gomilo Napoleona III. na katero je položil venec. Čudno dejanje hohenzollernekega princa! Oficijalni „Monitorul" je ćelo to dejanje objavil. Francoska je Se vedno solnee, okolo katerega se suČe politična zvezda Ramunije.
francuski oficijalni list razglaša dekret, ki vabi volilce pomorskih Alp, Pas-de-Calaisa in Seinc-et-Oise k volitvi poslauca na  18. prihodaij mesec.
italijansKi kralj je podpisal raz-pnstilni dekret za komoro. Ko se vrne mi-nister Mingbetti v Rim, se bode dekret publicira!. — Kakor milanski „Pangolo" javlja,
bereva „Slovenski Narod", od naslova gori noter do Rary-da-Bary (tega paČ ne več). Ker vedno in vedno o učiteljstvu pišete, pa mi pravi (>ni dan Sokrates, ti, pravi, Diogenes, pravi, vzemi, vzemi zopet enkrat tisto svojo svetiltiico in polukni malo gori na to Slovensko in najdi mi če mores* le enega nem-škutarskega učitelja, ki bi res Še kaj na srcu imel nego: povišenje plače, povišenje plače, in povišenje plače. To veš, da sem bil jaz suru tuđi učitelj, za to me zanima reČ, pravi. Vzamem svetilo in grem iskat; res niječni nobenega našel; nego v Ljubljani 80 ćelo te dni sklonili prositi c.kr. uradni-Sko suknjo. Iu ker sem tuđi Bam bral v „Slov. Narodu" vsak dan (za moj giuto še preveč) pišeš in pisati daS o učiteljskem vprašanji, prišel sem ti dobro misel pove-dat, ki sem jo dobil pri kranjski deželni učiteljski konferenci. Daj, daj nasvetovaj v svojem listu, naj nemškutarski učitelji, ki so sklenili za paradirao c. kr. uradniško suknjo
prosjačiti, na Gariboldijev predlog še skle-nejo, da mora Vdak izmej njih i meti še ve-likansko rudeče pavovo pero vtakneno v tist blaženi del Človeškega života, katerega so učitelji prejšnje dobe v jezi s svojim linirjem iskali, in katerega bi samo fini Francoz, in še ta le z opisom mogel v elegantni družbi zaznamovati. Paradirno bi bilo in morda bi se še bolj prikupili ter gotovo dobili „povisane plače". Če bode kak c. kr. nadzornik to nasvetoval, gotovo enoglasno skle-nejo. In taka inicijativa bi bila častna za Kranjce, kaj?" — „Ljubi moj, odgovorim jaz Diogenu, kaj zdaj to meni mari, ali ne vidiš, da zdaj ne utegnem ve6 za „SI. Nar." pisati, ker sem fajtnušter iu 8em takoj prvo nedeljo ozoanil proce.  .  ."
NA! Vsredi stavka, v sredi besede se vzbudim, vidim, da sem na svoji postelji, da uže visoko stoječe jutranje soluce v mojo sobo sije, da je bilo moje fajmoštrovanje in moj interesanten   dialog   o   nemčurskih   uči-
teljih le v sanjah. Fatalno! Vendar se mi je zdel Diogenov svet premoder, da bi ga g. Gariboldi ne zvedel. Ker pa sam s tem gosp. učiteljskim strahom nemam česti znan biti, napatim se ob deseti uri proti dežel-nema zboru in tatu sem naprosil znanega poslanca, naj pove vse g. Gariholdiju, katerega pozna še iz onih časov ko je naroden bil. Ali je povftlal ali ne, to boste videli po prijavljenih sklepih nemškntarekih učiteljev. Jaz se potlej tuđi nijseni več za to brigal, nego sedel sem v dežclneni zboru zadaj in sem začel Rlikati in očitavati po-samezne poslance, vse vprek, ali ao nem-škutarji ali »Slovenci, klerikalni ali liberalni. Nekaj teh cit ia črtic vam podam prihodnjo nedeljo, ako vam drago in ako mćjito, da ne bedo zamcrili tišti, katere bode liudo-mu^no zadelo, kajti gorje bi mi ga bilo, ako potlej proti meni najamejo dnševnega orjaka Lipe Haderlapal
«e je pitanje glede reguliranja meje mej Italijo pa Švico 23. t. m. določilo. Amerikanski poslanik Perkins Marsh je kot razao-jevalec terjatve Italije kot popolnem opravi-Čen« pri poznah Italija dobode s tem 1800 hektari ev osemljft.
Tnr&ketnn sultana se je preteklo nedcljo narodil cesarsk princ. — Visoka porta je generalni gubernijat v Albaniji raz-pnstila, ter to provincijo a Priarendijem (Pri arenom) zedinila. Inostrane oblasti spre-mene torej svoje   konzulate v vicekonznlate.
V sevet-ni .imei-iki je Se vedno nemir mej črnimi pa belimi, ki se raiširja tuđi  v Alabamo;    poslala   so te tja vojaške
Dopisi.
Ie   ]Jiitoinc*rMklli   jporlc  23.
wcpt. [tzv. dop.] Prva in najlepia j« krepost vaakega pravega rodoljuba, da svoje moči podari pospeSevanja nronega in kultnrnega napredka svojega naroda, do Česa se leliko priđe po raznih potih, ali dobro vemo, da je narodna šola glavni faktor kultarnega napredka naroda, in da se brez nje ne more ni govoriti o kultnrnem napredkn, kajti ona nam krči pot k omiki: in ravno za to mora nam biti narodna š')la najlepie svetiSfie za mladino v katero jo poSilja narod, da si blaži mlado srce, a um razbistri: ona nam postavlja stalen in čvrst temelj, na katerega «3 lehko zida sijajno poslopje omike fn slave narodove. L? škoda je velika, da se večina na^ih Sol ne More odgovarjati tako dOttOfnetnn namenu. A zato smo mi poklic*ni, da na altarja svetega donioljubja pri nasamo daritve za srečo svojega naroda, da poap«&im<o blagostanje, kder nam je mngoČe. Naj nam to pojasni svettnjska fiola, o kateri bo-demo govorili. Nečem ni spominjati, da sve-tinjska Sola ne more nikakor odgovarjati svojemu pokliču, kar poslopje zadeva. Če pomislimo, da je zdanja Sola nizka, mala, tesna in jako vlažna, nže bo nam lehko na-rine misel, da je treba nove veCje sole; ker zdanja Sol a zadostuje le kaki petdesetoric! nčeocev, obiskuje jo bliza dve sto nčencev {le veliko vefc je za Solo sposobnih) da si imajo rečji otroci Solo predpoladne, a manjši (ta četni ki) popolndne. Za to mislimo, da bi sb moralo najprej sezidati novo in večje poslopje, nčenci in učenke Solo pridneje obis-kavati, delokrog učiteljev razŠiriti, ker je to ntijna potreba, kakor borno videli, a vsemn tema ne bi zađostovala ena edina učiteljska moč, kakor edaj. Pač vsak zdravnik bi naru rekel, da zdanja gola ne služi zđravju, kdor v njej prebiva, a pedagog bi nas silno gra-jal, zakaj mladino v takem mćstu, kakor da ne   bi bila   draga   našim srcem naša lantna
krt. Ctili smo, da se je te dni v neki seji sklenilo zidanje nov« sole. To je dobra misel, le treba jo je Se zvrSiti. Tadi vemo, da želi ćela fara zidati solo, le nekateri udje krajnega SoUkega sveta protivijo se temu. Ali paziti je treba, da jili ne bode zadel resni-čen izrek : „Quid<iuid delirant reges, plectnntur Acbivi". Narod je izprevidel, da le Sola dela iz nas ljudi. Tuđi narod sam lehko apoznava, da njegov ratara, ne zadostuje vsem stvaram mej kate rimi on živi: Clovek se stvari, ka-tere opazuje, mora učiti upoznavati zunaj in znotraj, potem pa to delati, kar ima delati. Vi stojite oa vinorodni zemlji, živite na in mej vinskimi bregi; nad vami se razpenja modro nebo polno sijajnih zvezdic, a ne bi bilo dobro, da bi vse to bdije poznali, da ne bi govorili, da nam zveade repatice oznanujejo boje, in kako bo leto; izpreviđeli bi, kako je treba ravnati z vinsko trto, da bi Vam rodila še bolje vince, ker tako rekoč v kleti ste rojeni in v kleti umirate, a Se ne poznate utnnega kletarstva. Zastonj je stalna volja hotenje in goreče rodoljubje nekaterih učiteljev, če ne imajo Sol, katere bi se svojim vnanjim dostojanstvom in notranjimi pomočki mogle pospeševati njihovo delovanje, da bi podu&ili Vaše otroke, a dosegli narodno bo-dačnost. Zastonj nas obdajejo vinske gorice a naSemu razumu nij dana priložnost, da bi se seznanil z umnim vinorejstvom: trebalo bi tedaj, da bi se tuđi nanj v pribodnje V naSi Soli ozir jemal, kolikor bi se pač dalo, saj živimo na vinski zemlji, in vinski smo bratje: a kateremn je treba malo r< formacije v Sol^ ki bi bila najprimernejSe v ta namen pri Svetinjah kot v srediiči ljatomerskih go-ric. Tukaj je tuđi mnogo gospode, katerim vincarji obdelitjejo trsje; ne bi li bilo dobro, da bi njihovi bodoči delavci znali lepSe in pametnejše streči vinski trti, da bi se obil-ueje naplačeval njihov trud. Če so naši starci zamudili, (pa jim tadi nij bilo mogoče) da bi dosegli za to potrebno znanje, nij še to sa-mujeno pri naSih otrocih. ITže vas je, vrli Svetinjčaoje, deželno šotako svetovalstvo Bpod-bndilo na delo, a vi ste mu obljubili, da bodete dali zidati Solo, toda to je bila samo obljuba, kakor mislimo, ker Se do sedaj po-greSamo željene nasledke te lepe obljube. Na delo torej, začnituo enkrat! Ne dajte si več te sramote, da bi Vas drugi opominjali da je treba zidati novo Solo (da si je to dolžnost), pokažite dejausko, da Rte fzprevi-deli sami, da Vam je treba novega Solskega po-slopja iu da ste prijatelji đolstva. Naj vam bode Sola 8vetišče, kamor pošiljate svoje otroke, da bi se napili iz studenca znanja potrebnih člnveških  kiepostij :   Ker mi rodeći hc na ta
svet donašamo s soboj samo prazno miael kot tablo — pravi Aristotelcs — na kateri nij nič zapisano, ampak se stoprv, kar tam biti ima, mora na njo zapisati, a vse to lehko se doseže z vafo in n^enjem. Zapomnitno si kako je lepo rekel naS slavjanski reformator Sole tako-le: rKadar solnee nebeSko ne iis-haja rč svoje visine k vsaki bilki posebej, in čeravno oddaljeno od vsakega stvora, vendar pa ogreva in nm svitlobo daje ; tako bo tuđi nčitelj ne z enim ampak rć vsem;. nčenci ob cnem delal". Tako nas iiCi naš enokrvni hrat preslavni Komensky. Znto vam zopet Se enkrat klifemo, ne čakajte, da bi vas vnanji vtisi prisiljevali na zidanje Sole, ampak Vi jih sami morate preteci, da nam bode zanamstvo vse bliže in bliže kul-tnrneniu napredUu, da hc odolžite svoji do-mov'ni, saj smo poklicani. da fikrbimo za napredek in za Iep3o priliodnont, torej mprej z npanjem : dimidinm facti, rjni coepit, habet.
Domaje stvarf.
—  („Narodna tiskar na") ima dencs izredni  občni  zbor.
—   (Porotnega   sodiščasejev L j n b 1 j a n i) zaSno jutri 2S. Rept.
—  (Učiteljska   konferencija) v Ljubljani je predvJerajšnjem  nehala svoje zborovanje.
—  (Poziv.)    Vaje pevskega zbora ljubljanske čitalnico se  začno vtorek 21). septembra in se bndo nadaljevale redno vsak torek in petek ob 8. uri v pevski sobi.    Vaje vodi pevovodja gospod Vojteh Val e n ta. Gospodje pevci,   ki   dozdaj   še   nijso   člani   pevskega zbora, lehko ro vpiScjo vsak vtorek in petek ob ometijeni uri.   K marljivemn   obiskovauja teh vaj  vabi uljudno vse gospode in pevce
Čitalničin  odbor.
—  (Iz Zidanoga mosta) se nam 25. sept. piše:   Srbski knez Milan, kateri se je z brzovlakom iz Italije pripeljal,  je po pol ure trajajočem   mudenji    na    Zidanemmostu    na Dunaj dalje odšel. Spreruljevala ga je šestorica  gospopov,  ki ho  v  Italijanakem   salon-skem vozu  polog nj epa sedeli.
—  (Drage  misi.)    Iz  ltutarž na Fur-lanskem   se   „S-či"   piše:    Dolgo    časa    je hranil    naš   kmet   sto   goldinarjev v škrinji, da bi Hi nekaj zemljo   ukupil.    A ko jo hotel   stotak    oddati,    na-iel   ga je popolnoma razeufrane^a:  prišle ro namreč niirti do njega in ga rfujedle. Kcdjij bodo kmetje tako pametni,    da   botlo   v    dobro   zaprte   shrambe denar shranjali.? —
DTisiajoksi  horaa 2G   septembra. AkiM.j« narodno banfte    .    .       9^8    „    —       „
Kre'li'iKj   iiitcijj     ....        249    „    2."»       n Nn;.»i. ..;......        H   *     7i»V,   .
Hrobrn  .     .                     .     .     .   1«3       .     80
Pođpisani se priporoča, sklicevaje se na "iOIetno prakso v državni in privatni službi, p. t. općinstvu, posebno gospodom občinskim predstojnikom in po-sestnikom, za izvršenje
geometričnih. risanj,  razdeljenjenj zemljišc, za izdelavanje planov,
kakor za vsa v to stroko spailajoč:! dela, zaboravlja najt-enejše zaračunjenje ter je porok za »ajnatanč-nejše izvršenje.
V Ljubljani, v Gradišci št. 16. (26ft—2)                      geometer.
Patentiranu
ročna mašina/ainlatiti
ležeče in vozne vlečke.
VIačilna mlatilna mašina
s snaženjem in brez
sa 1, 2T 3, -4 konje poinija 7. garancijo
fabrika  vi\ inlatilnc  itiasinr
Umrath   &  Comp.
Katalogi s podobnim,   ccn.'uni   \\\\. so pojljejo, ako kdo želi.        (IU7—l.'ii
filrtviio Msfopstvo ta Kranjsku pri 'i<*\\.
Jos.  "DobGvec v Ljubljani.
Zi i an ie) ije časa ! Samo zavolj slabe kiipčije
prodajam itdslcj tuđina drci-no in sicor zelo pod pridolavno ceno
eno  f1ju> moško srajeo  s travi'-rprsi gl.  1.70;   1 .'.»(>; '1 '20.
eno     „                     „        Bpli'tcuoza Kosiijo ali ples gl.  1.0O; 2.Ž0;  2.50.
eno ^alijti iz ]>l.-ininski>^.-i platna 'Ti Ur.;  tf-   '•'<)>
eno fino kornetu za £i»spi>, fantazijsko ali Hploti'iio gl. 2; 2.50; 3..r)().
še.st platnenih robcev gl. 1 ; l.fiO.
dvanajst parov no^ovic (seli«■niHsaiigor) gl. 1.10;  1.50.
Narcčila iz rlež«l(» an proti   inidvzetjn   natanSno  in   zvesto
izvrše; iicpovšt'čno  su  In'i1/. oviro zauienja.
Naročita na cLgTdcI© dohodo araven naintžjih con So rabat, Pri narooilih zad<»8tujo, <la 80 posije mora v centiniotrih ali
pa h kako nitjo.                                                                      (-JS3—5)
Samo pri J. Deutscli,
DtttiffJ II. Hezirk? Cirkusr/osse J\>. 3,
Ein neu.es  Abonnemeut beginnt eben  atif:
AVieniT  illustrirtc  Mođeii-   uud  Danieiizeitiing.
Aui 1. umi 1G. eines )ed< n Mouau iMBclieint ri>geluiiis«iK <v»e Arbeits-Nummer v<>» 8 Sciten, oim' Untirhaltungs-Numnier von 4 Si-itm. «in Schnitt-mu$Lirl)ogen im  gniasten F»>rcnat.
l»rei->  \ i<Ttel.j:i!-i "i< 1»  ttiifi   tV«»U*r K'ttstiUMi'iidniiK   mir l   II.   2«>   l*r. «k.  \X.,  K»uz|Ulii-livlK bci  VoraiiMl»*'*i»liltii»K   uur i   II.  ."*«» kr.   ik.   \\.
Xoch nio, Noitilcni os JoiirnaV gibt, liat h'icIi ein Hlatt so rasch in al!en Kriisi'it dor (lesHIsebaft eingcbiiigi rt, \vio <lio „Cornelia".
Soleho Kri'olge kdnmm nur tiiireh \\ irkliclio (Jcdiejjenlieit, lloiehhaUigkcit umi Hilligkeit eizie.lt vverdrn, uiul <la Zaltlon bessor beueison als "NVorfc, gebon \vir ciuo vergleicbendo Uebt-r.*iclit des lnlialts viiliroinl drr letzton drei Monato der ..Cornelia" und (lanel)on  dea „Ba^ar1*.
Dic „(Joruclia" braclite :              •                   Dor  „Bazar" brachte :
a-11 AbbildungiMi                                            34ft  -AbbiMmigi-n
78 Sebnittuiuster                                            M Sclniittmustcr
4^ StirkiMi'ivorlagoTi.                                       !> Stiekereivorlageu.
Dic MCornulia'" ciithielt soiuit, bei inu ein Flinftcl billigercin Abonnc>-nicnts-Proise, in drei Mnnatim nur eine Aboildiing1 \voiii#tT :i!w <!as Cunciir-rcnzblatt, dagrgeu zvvoir Scheiittmuster untl vierzifl Stickeruivorlagen mehr! Dio „Modi'invclf* cntliielt in denselben dn«i Monatuu 'M ScUiiiitinnst.fr und oO Stu-kuntivorlngen vveniger :il» dio „Cornelia".
Dei Z\w •<.■]; des practisehen Tbi'iis ih'.r ..Cornelia" ist, veroiittelst der gnisstcn MaiiuigfnltigkiMt von goscliuiaekvollcn mid do<b oinfacbcn Modon, sowie zahlreichuu Ilaudarbeiten, \velche siimintlieb in don eigenen Wiener umi Pariser Kiinsller-Ateliers «ltr Verlng.sliandlung aut' llolz gezeiclnnjt ii«d go-selmittcn umnicu, »>in untMitbehriiclicr Iiatligeber iiu t;igiietu»Ti I.obou zu seiti, sow ie (Iuirb dio vollkommenste Brauchbarkeit seiner cleutlichen Schnittmuster jediM- Dame (ielo^onhuit zu biutun, ihru ei^^no inu] đcr KimU'r Tuilctto, ^"iisclie u. h. w. mit becleutentlen Ersparnissen selbst anzufertigen.
!>«'!• luliall i'iiicN .liilir^uiiKON tler .,< orui'II«4* liozlfllcrC Hivla uiil' iitiii<lt-is|rus ir>4K> 4»i-i^iiiul-lllus(ritlloiie», ^OO Stiekvrvivor-Ihkoii, :t(UI Si-liiilttiiuist«'!-, iiikI «'* tnt ein« iiiiuiiisH>sh1I<*Iu' TIihI-HUvrlic, UiiNN <lit' ,.<ofiM-liti-* «1»H |»ri>iM» urtligMt«' uii«l r«>l<'liltul-ti^>(<>   .ll(i<li'iijuiiiiiiil vol* |;ifciiA  Kur«'»|ia  ist.
Uio Keilactioii dua bt-llctristisclion Thcils stollt sicli als Grimdsatz, nur Ht\ ivollo, untorlialtomlu und buleliruiulo Uriginal-Arlikel umi kilnstlurisch au»-gft'iibito Ori^iual-Illiiijtrutiuncii zu guben; sio vili bildcnd uud eitiincliojul auf tlio Krau wirken und Avird darin ilurrh Heitriigo der boliebtesten Schriftsteiler umi  Kiinstlor untorstiitzt.                                                                    (272—1)
Abuiinoiucnts \\ ordon  pr>r  l'ostanwiM8ung cntpcgongeTiointuoii vom
COIII4kli«l-% 4kl'l«ltf.
Wien VI. Magdalenenstrasse 23.
t           V zal(>7.bi   tiskani«  družbo   »v.   I?Ioli<»ra   v  3
[  Colovcu je  priŠel  na HVitlo :                                                         3
\   slovensko-nemski slovar.
£          Drugi jiO/*wvFJeni in pomnoženi ttatitt.           ^
S   Mchkn  vezau   2   gold.   20   kr.    Tido   vezun   s   platucnii.i  ?
i                                   hrbtuiu  2 gld. 50 kr.                                     2
t             Dobiva bc v ti«karui ci   družbe   sv.   Mohorav   j
Č   Celovcu   in   laLko   b«   (udi   naročeva   pri   vseh   bIov.   !
C   knjiiKarj ih.                                                                                 <
t   3WSfc~   l'ridejan je slonu ju :  Spisek   delavcev   na sloveil-   i
>   sk«'iu slovstveneui polji od 1. 15oO—1874.                                i
)                     df£.  in"*it«*lj<1'ii»  i>riiMU*iKv'Uino :                            i
I  Mali racunar za 1. razred ljudskih sol. i
f  Navod,   kako   naj u?itelj začetnike po pripnveatih račuuiti  :
C                                   uči.   —  Cena 50 kr.                    (270—1)      i
(^^^^r    ^E^Sw    V^"*<F   ^ff^^r   ^^™y    wfm^w    ^SF   ^P^^r    ^^^nf     ^?^^   ^^™^> : tj             Podpiaana jo   iz   zavarovanju   na   smrt   pri   najbolj   zaupanja   [l
(|i   vredni zavnrovalnici za Življonjo                                                            l|
H „Avstrijskem GreshamiLu 5
^r   zdaton zncsnk po ^oneralnom zastopu tukaj—goap. Val. /.cMchko   j|
f JJ   — prav na tanko in akuratno izplačano dobila,   in k<> se ouionjeni   14
I ^   družbi, in poacbno  njenomu zaatopu zato najlepšo zahvaljujem, ino-    .
* II   rem pri tej priložno«ti  to  društvo,  sploh   zavoljo svoje soliditeto in   1
Ili   realnosti  znano,   vnacomu   najtoplojše in najboljšo priporoditi.              *4
►                                                       ]>I*Li'ijjX  lilos-iiii,     ft
i |j        (271—1)                                             udova liišnega posestnika.            |J
v lij ubijani, đmiajska cesta at. 7O,
Zdravnifeke droge, kemični ia farniacevtični proizvodi  na detoelo in na drobno.
Nuročila ziuutj  Ljubljana ne naylo izeršuje/o proti poštnemu povzetju in utroške  za   hnbalažo   in   ekspedicijo itd. trpe gospodje komitenti.
Prodajalcmi se daje narodna nar/rada,
JUliiiti žalost* zu JCi'tuijgko wleti«** 1 li urtikeljuov:
Izlecek i/> Chine in Coke.   g^o^o^vriiS™11*0^0 na t0) Ua 8i iz   Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
Najboljši dozdaj   znani   žolodčni   likišr.    Moj           Kabljcnjo  in izkuSnja boste   pokazalo, jasno,     gotovo zdravi proti vsaki prcnehovalni bolezni.        I
iiiloČok, ki je  naiojun na podlagi teh dveh ured-  d» je ma najboljših sort lilijevo vode brez dvonm         Uspeh   mojega   zdravita je   pa  izku-      I
motov in te najboljaega   blaga,   ki mi pribaja od  Olltti ki je znana pod imenom lancasterska Ulijevu   Scna   istina,   in   vsak   bolnik,  ki  bo  sam  na
vira,   uio   deva v stan,   da ponudim  občinatvu  voda.                                                                     sebi to zdravilo poskusil, se bode vosel prepričal,
in zdravniaki vedi zdravilo, katero so moro srna-            l,!l voda da  koži nenndejano belost in meh-   daje najkrepkejše in naj gotovoj Se ared-
trati za ono   najboljših   sredstov,   da   se   odpravi   kost, jo obvarujo prezgoduih gub, ter naredi,   da   stvo   zopor   mrzlico   med   vaemi   dozdaj
slabost  življenja, katera so kažo v razdražunosti  vidom« zgiuejo.                                                      znan i mi. Mrzlica,  ki seje s tem ozdravila,  se
živcev; da se odžene lonoba, ki zavira roproduk-           Bulje se rabi,   da so prežond pege in uiozoli,   te povrne, in zdravje vzcvetć iz nova,  ne da bi
tivno   zmožnost;   da so   poapeši   cirkulacija,   da in da ozdravi naglo poke, katere se narede zaradi   se  slabi nasledki čutili, ki bo pri rabljenji euakih
ae olajsa probavljivost,   in   da so poda razli'cnim  8Ufie »•' negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi   zdravil navadni.
organom in elonoui nova muč in novo življenje,  zaklad za toaleto,   zaradi ćesar jo po pravici vse                 Fl«ia koita SO kr. m, v.
Crun lliftNe fiO kr.                           dame, katcrini je za lepoto mari, visoko cenijo in         .m    ■ •        •                v
..                     vi      i    v          rabiJ°                                                    Zobje m zobno meso.
lJraV0    HOrVeskO    UOrSeVO                                Ceam ***** l »1U-                           Snažnott ust in zob je z lepoto in  zdravjem
•    j  t               i •                                                                                                človckovim tesno zvezana.
)CirnO    Olje.                                      Irrl«»/i*»|r     \r*    4ckitini»iii«lo                 Zobje ki se ne snažijo   vsak   dan,   razširjajo
naraviiont iz Itargona v  Norv.^ji  naro5.no.                i^ieteK    \A    laillHI IIKK%          neprijeten, veckrat zelo hud duh, 8e vedkrat pre-
u      i                  i-        i                  i     ',       '   ■                 _,     iiB»j»»ii«ii     knnofiiirivAii          vleecjo z  nelepo,   večkrat  umazano   rečjo,   m jib
Posebno  8o   nibi to borgonsko doiševo           v     prazno«    Koncentriran.          pofasi kostno jedenje tako   napade,   da   prouzro-
olje proti r uvrnut ičmin   bolečinam,   pro-           ri\,   zdruvilo    izredno oživlja   in je izvrstno   ćujcjo najhujfie boiečine in se z njimi ne dažvečiti.
ti u u, pred vbciu pa proti  sk ro t elj no m,  proti   sredstvo proti   nukumčonji  žolča  iu gujilobi, ako          Kot prvi naBledki tega sta slabo prebavljcnjo
siisiui,    kroničnim    lzpuscajom  na   koži   Mo v uuiiijAil]   tlrlili jendje,   ako   pa   se  jemlje  v    in  aliiijšaiije.
in n er vozu im  noto čin :iui.                                     većjib,   pott.'iu pa   na  lahko   nnprej   goni,  pa tclo          Od v šegu tega obvaruje  vsalcdanje  rabljenje
C t'uu uriKiuulue ll»se SO kr. a. »-.          zuU, lu. i,,,^ jn 1K.uia „„ženili težav iu neprijetnoatij,   moje \istne vode in mojega zobnega  prahu,
Vri         ■                    .           I          1*1"              zaradi t"«'j*ii j«  zdravniki pri vnetji želodru in čev   kiijti tu tlva produkta alužitu oHol>ito zato, da se
' O(1H     IcillCRNtei'NKC*    lllllC        rabi i o,  kjer \m Jl> ćelo pri lahuili odganjahiih sred-   ojati zobmt meso,   da se   odpravi   gobasto   zubno
O-titc^k^li^i'Vu   I  iK«.'  %1'kitf'i*'^             stviii lcitt vziifniirJL-nja. l'ri vnetji drobu, pri žolč-    meso,   da  at;  obrtnu   zdravi   tluli   sape   iu   naravna
^<»iic<i»i« t a»   i-<ii> >m« itl« i.}            11||)i y,i,.yr;lst| d j,, (j-njj|,il ju rži i (.-lili, in   prikrviiili  to-   bana zob,   da se zavarujejo pred   kostnini  jrde-
Lilijeva   voiiji je   v   cluguutueiii   svetu   tuko   kih  pai"  za  )>oluika nij prijt-tnejSe pijace, m'go je   njeni,  pred zobuini kamenom,   ki je zobui glazuri
rabljen toaletni pivdiiiut,   da   bi  bilo   vsako    hva-   niuj   i/.U-iVk,  iu  ne  boljAe', ako je   treba utolužiti   tako  ucviirun.
ljenje odvisno.                                                                         vef-kmt  taku budo žrjo.                                              (t>uu   llatše  iinIiic   vode   OO   kr..   išltullju,
Le to je pii  lim neobhudno potrebno,   du so                       (mu Ilut4o 4<> kr. a. v.                                 zokuctta i>ruliu -IO kr. ». v. (7O—14J
Sitnioči prah, »kutiju.....— gl. 30 kr.   Živolim csondja, flaSa.....— gl.   l<> kr.           stvo za oiete, ali domaći zdrav-
Trakuvi zanok, h i»ruvim angleflkini                            Životni   lm 1 zimi po Si-ehoierji 1  VI.    —   „    lo    n            nik,   tlaša       .......       1 gl. ~ kr.
jekli-niin     peivaoni     za    malo                               Mnudi-ljuuv a muka   (iiaiiiesto   žajle)                             Hajžev prali, tkutralin, nežnini kon-
utnik-e edi'ii.......       1   ,   20    ,              za uh p-imje in iiliranjenjt: ku/.t-,                                    sunu'Uti»vk:un    priporočen    za
—   za detke, etlen......1   „   40    „              1  pukH     ........     —   „    10    „            najboljši kvaliteto, prijeten duh
—   za može, eden......L   „   H(l   „    l'ovson svetu znano M«i!otti-]>UNtilot .                                 in nizko et-no,  1 »katlja     .    .     —   „   40   „
—    n        n       ''-   okiiifiiiiu    palnto ,                                   iit/ini<tiH)   sredstvo   proti   kaš- *                          —     1  pjiket........—   „    10    „
posebno lini in   elegantni     .    .      2   „   40   n            Iju, Miatljji.......—   n    75    „     Sesuluu oovko, ena......—   „    10    „
I'i>ui kloljiičkiizgiiiuieUiHlike, edeu     —   „   4D    „     3lle«*iir  piimp,  imst......—   n    80   „          n            „      fina ena      ....—„   2()    „
Klistil'iio liriz^alko,  za ntn>ke, ena      !   „   (><i    n     3Iiit«*rii** l»i-i/galki> •/ rjivniiniuisiidoin      2   „    —    „     Sesidna   lliišitia,    popoluein   garni-
lrigutćrji   iz   iihhIj,    za   Hainoklisti-                                 — ■/. vpt^nenini ^uuiijevini nasiuloiu      2   „    40    „            rana, hi' sesalm) cevjo,  ena      .     —„«(>„
raiije, lini in elegantni, etkn   .      li   „    -     B     4>k!>lurd.<>ka   esenciju,   ci'S.   kr. izkl.                            Sllspelizoriji,  i/, najtiu.   platna eden    —   „   40    „
Pravo Itoruvniško ž^unj>, HaS:i  .    .    —   „   r»D    „             priv.    S  to   inu-nitno  eseneijo                                      „            elastični, iz svile, po-
K<>l>inćevo   oljo   za   nliranjenje   las,                                       so   v    euein   trenutku   ozdra'vi                                   st'bno h'ni pa elegantni   .    .    .    —   „   80    „
ll;i^i..........* _   n   f,o    n             luijbiij^a   zobnu boleeinu, ilaša     —   „    50   „     Štcjcc ka^ljic a  ilat;onoin v etuisu
Zepnn kIyNii])iini|i(>,  s pleha sto inim-                            Travi Šciillitzcvi prnh, Skatl ja   .    .    —   „   80   „            cdeii.........—   „   00   „
nco, za Huiuoklistiranje, uita   .      li   „   —   „    l'aglianosirup iz Florence, zdravil-                             Ui'ctralue brizgalke, ena  ....—„   40   „ *FJl^^E^m    IJa 8e zavarujc vsako ponnrejevanje,  prosijo trn gospodje komitenti,   da   so   pri  nakupovanji  obmejo naravnost na lekarno    "^^^^TP
WU^^W*                                                             Piecoli -,lt   uiA|£-olj-icfc, tliinitjHliU. ccNtu «ait. 71>.                                                      ^^^|^/
iidatelj in za nrednifltvo odgovoren: MakB ArmiC.
L<ftBtDina iu UBk „Narodne tiBkarneu.