Ptuj, petek, 26. septembra 2008
letnik LXI • št. 76 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po naših občinah Dornava • Poravna-
I i V i	v
va z bivšim računovodjem še ni rešena! O Stran 2
V
Po naših občinah Videm • Nova v. d. ravnateljice že na udaru
O Stran 3
Ptuj • Z decentralizacijo v bolnišnici novi programi
O Stran 9
d.o.o. L.
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA |*1 DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
OKNO
- Ki
Vse ljubezni	W
Kristjana bučka
30
FRIZERSKI CENTER
Naročanje: 02/771^
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
oddajamo že
45 let
Štajerski TEM
Ptuj • Za volilnim še čisto pravi cirkus
Veselje za male in velike otroke
Le nekaj dni zatem, ko so si na minulih volitvah dali duška tudi nekateri ta veliki otroci (najzlobnej-ši še sedaj ne dajo miru in v želji, da bi bili čimbolj prepoznavni, zlobno opletajo), so sredi minulega tedna v najstarejšem slovenskem mestu prišli na svoj račun tudi čisto pravi otroci.
Na prireditvenem prostoru ob Dravi je v sredo zjutraj Ptujčane razveselil velik moder šotor mednarodnega cirkusa Safari, katerega posebnost so najmlajši artisti v Evropi. Ker se to ne pripeti vsak dan, včasih celo vsako leto ne, je dogodek deležen pozornosti velikih in malih, še posebej zato, ker je pred šotorom vsak dan na ogled tudi cirkuški živalski vrt s celo vrsto živali, tudi takih, kot so kamele na posnetku, ki jih sicer v naših krajih ne vidimo kar vsak dan.
-OM
"S; -J "	*
> kk&M^miš jf Hü Ii ÍAIÍU-
v	- --v ; • ¿ " . — ^a	fe
-	.. ' ■	W - \ -V
i f l il E
) p 1 % i M
i J II Ali M'11
î •>' m . ■ ? fifi si • \ ; AS fl h y ^
^zmmi i InbUb í ! ^'à
sp • ; - I 3 . -, s « - .	m
1 f ¿ tf ■■ ; ■ *
R 8*3 'Mf f* sr : >	rV
7 : àliÊ®
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Prometna študija Mestne občine
Zaprtje mestnega jedra - več
pozitivnih kot negativnih učinkov
Do 29. septembra imajo Ptujčanke in Ptujčani še priložnost, da se podrobneje seznanijo s Prometno študijo Mestne občine Ptuj. Do takrat namreč traja javna razgrnitev, sicer pa si jo lahko podrobneje ogledajo tudi na spletni strani MO Ptuj. 1. oktobra pa bo tudi javna obravnava tega za Ptuj in njegovo okolico izredno pomembnega dokumenta.
»S prometno študijo želimo slediti predvsem vsem tistim ciljem, ki bi našo občino spremenili v prometu, okolju in razvoju prijazno lokalno skupnost,« poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, s katerim smo se te dni pogovarjali o spremembah, ki se v mestu obetajo.
»Zagotovo vam je poznano, da obstaja toliko zamisli o prometnih ureditvah Ptuja, kot je samih prebivalcev v tem mestu. V želji, da bi poskušali najti čim več takšnih rešitev, ki bi zadovoljile večino občank in občanov, smo na pomoč poklicali strokovnjake iz
podjetja Lineal in profesorje z Univerze v Mariboru. Kljub temu da nam zakon ne nalaga javne razgrnitve, smo se za njo odločili, ker ocenjujemo, da je prometna problematika zelo pomembna za mnoge naše občanke in občane. Vsak njihov dober predlog ali razmišljanje nam lahko veliko koristi pri reševanju prometnih izzivov.
V zadnjih letih se v naši občini veliko gradi in investira. Vsak tak poseg je povezan s prometnimi tokovi, ki jih je potrebno ravno tako načrtovati kot ostale investicije. S prometno študijo želimo slediti
predvsem vsem tistim ciljem, prijazno lokalno skupnost.« ki bi našo občino spremenili
v prometu, okolju in razvoju	O Stran 4
- ,V . « J '
- i_
Foto: Črtomir Goznik
Javna razgrnitev bo potekala še do ponedeljka, 29. septembra.
Dornava • Novega v. d. ravnatelja že boli glava
Poravnava z bivšim računovodjem se ni rešena!
Potem ko je v drugem tednu septembra vodenje dornavske OŠ prevzel v. d. ravnatelja Danilo Muršec, se je, kot je povedal, že v prvih dneh seznanil z nekaj zadevami, ki lahko »stare grehe« poslovanja tega zavoda še zelo aktualizirajo. Kot vse kaže, marsikaj še ni rešeno in ni tako malo tistih, ki upajo staviti, da bo šola še plačevala za nekdanje napake.
moral dobiti vrnjen tudi tisti del plače, ki jo je zaslužil iz naslova dela za vrtec. Na tej točki je bila očitno narejena precejšnja napaka. To konkretno pomeni, da je še vedno upravičen do povračila v višini dobrih 15.000 evrov in ta denar je sodišče, kjer zadeva dobiva epilog, zdaj blokiralo na žiro računu šole. Kolikšne so oz. bodo obresti, trenutno ne vem. Žal svet šole, ki sem ga vodil prej, nikakor ni dobil teh podatkov oz. vpogleda v stanje, kljub temu da smo velikokrat pozvali bivšo ravnateljico, naj nam vendar razloži situacijo.«
Zaenkrat tudi ostaja odprto vprašanje, kdo bo dolžan plačati omenjeni znesek - ali ministrstvo ali občina.
Nerešena poravnava z bivšim računovodjem, ki ima pač po črki zakona in sklenjene ter potrjene poravnave
»Najprej moram povedati, da znan zaplet okoli tožbe bivšega računovodja za izplačilo celotne odškodnine oz. plač za določeno obdobje še zdaleč ni rešen, kar me preseneča. Dejstvo je, da je ravnateljica v imenu MŠŠ podpisala poravnavo in da je bil bivšemu računovodju izplačan večji del dohodkov, nikakor pa ne vse. Računovodja je namreč opravljal delo za šolo in vrtec; tako je bila tudi njegova plača sestavljena iz dveh delov; večinski del se je nanašal na delo za OŠ, manjši del mesečnega dohodka pa je pridobival na osnovi pogodbe za delo za vrtec. V poravnavi pa mu je bil izplačan samo tisti del, ki se nanaša na računovodsko delo v šoli. Ker je bila poravnava sklenjena s klavzulo o povrnitvi vseh dohodkov za nazaj na osnovi zadnje prejete plače, bi tako
Uvodnik
Zdaj šele se kuha!
Volitve so sicer res za nami in neuradno so za mišjo dlako zmagali Pahor-jevi socialdemokrati, čeprav se osebno najbolj strinjam z mnenjem nekoga, ki je dejal, da je narod pač pokazal, da Janše noče več na vladi, ne pa tudi,
koga hoče.
Toda z nedeljskim dnem volilni golaž se zdaleč ni zaključen, pač pa je šele dobro začel vreti. Dejstvo je, da t. i. levi trojček nima dovolj glasov v parlamentu in prav zanimivo bo videti, koga bo poskušal pridobiti na svojo stran. Govori se seveda največ o Karlovih upokojencih in zdaj o Šrotovih ljudskih, s čimer bi si sicer pridobil večino, je pa vprašanje, ali bodo pogovori s tema dvema strankama res obrodili sadove. No, saj v rezervi ostaja še Jelinčič s petimi sedeži.
Na drugi strani vkopava svoje pozicije Janša in ne dvomim, da v nastali situaciji uživa s spuščanjem pe-tardnih izjav v javnost, kot so, recimo, da glasovnice iz tujine lahko še spremenijo razliko, da se mu zdi sumljivih 18.000 neveljavnih glasovnic, in namiguje, da bi znal celo zahtevati ponovne volitve, ob tem pa še indi-rektno oporeka štetju glasov. Seveda je njemu in vsem jasno, da ponovnih volitev ali štetja glasov ne more zahtevati po vsej Sloveniji, lahko jih pa, z dovolj dobrimi argumenti, v nekaterih okrajih. Pa to še zdaleč ni njegovo zadnje orožje; Janša s svojimi 28 poslanskimi sedeži, če uspe nekako obdržati na svoji strani vse dosedanje koalicijske partnerje, lahko iz parlamenta naredipravo "štalo". Skupaj z omenjenimi strankami ima namreč v rokavu kar 45 poslanskih glasov, kar spet teoretično pomeni, da lahko za začetek gladko izpodbija imenovanje mandatarja, za katerega je potrebnih 46 glasov v parlamentu.
Možnosti, predvsem pa špekulacij, je v zraku ogromno. Verjetno jih ne bi bilo bistveno manj, če bi lahko zdaj pogledali v glave in skrite misli političnih veljakov. Upam si trditi, da vsi kalkulirajo, s kom jim kaže boljše, predvsem pa, kam se bodo lahko dražje prodali.
Drugače pa mene osebno zanima podatek, ki ga verjetno ne bomo slišali: koliko nas bo stalo tistih 49 poslancev, ki zdaj to niso več in ki jim bo država še eno leto dajala plače.
Simona Meznarič
pravico do povrnitve celotnega dohodka za obdobje dobrega leta dni, pa ni edina zadeva, ki se še kuha v dor-navski osnovni šoli. Muršec namreč še ugotavlja, da je kar nekaj zaposlenih razporejenih na delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, prav tako naj bi bile nekatere zaposlitve sporne. Gotovo pa to še ni vse, kar se skriva za zidovi dornavske šole. Župan Rajko Janžekovič je zato predlagal, da se opravi temeljita revizija poslovanja, ki naj bi pokazala, kaj je res in kaj ne, rezultati pa bodo po njegovih besedah na vpogled tudi javnosti, ne pa da se skrivajo, kot se je to zgodilo v preteklosti.
Nerešen spor okoli plačevanja šolskih prevozov
Pereča zadeva je tudi vpis otrok iz mešanega šolskega okoliša s ptujsko mestno občino; gre predvsem za naselja Podvinci in Velovlek z okolico, ki sicer spadajo pod ptujsko občino, vendar pa otroci bolj gravitirajo v dornavsko osnovno šolo. Dejstvo je, da
Foto: SM
V. d. ravnatelja na dornavski OS Danilo Muršec pravi, da je sicer slutil, da poslovanje zavoda ni bilo takšno, kot bi moralo biti, doslej odkrite nepravilnosti pa so ga vseeno hudo neprijetno presenetile.
sta v preteklosti bivša župana (Miroslav Luci in Franc Šegu-la) podpisala sporazum o mešanem šolskem okolišu, ker je to bilo takrat ugodno za dor-navsko OŠ, ki je na ta način pridobila državna sredstva za modernizacijo šole. Plačila šolskih prevozov sta si občini pač nekaj časa delili po dogovorjenem ključu, ki pa se je čez čas izkazal kot negativen
za občino Dornava, zato se je sedanji župan Rajko Janžeko-vič odločil, da temu naredi konec in da naj pač vsaka občina v skladu z zakonom plačuje šolske prevoze za svoje občane (otroke), ne glede na to, v katero šolo so vpisani. To pa konkretno pomeni, da mora ptujska občina plačevati za vse prevoze otrok iz mešanega šolskega okoliša,
ne glede na to, v katero šolo so vpisani, ali v dornavsko ali v OŠ Ljudski vrt na Ptuju, čemur se seveda na Ptuju z »vsemi štirimi« upirajo.
Sporazuma doslej še ni bilo, čeprav sta se že sestali posebni komisiji obeh občin, ki sta poskušali najti rešitev. Kot sta povedala dornavski podžupan Milan Šilak in direktor občinske uprave Viljem Mar, ki sta vodila dornavsko komisijo v pogajanjih s Ptujčani, se nikakor niso mogli dogovoriti o tem, da je za šolske prevoze svojih občanov dolžna poskrbeti matična občina in da so bile v zraku celo napovedi, da če bodo v Dornavi vztrajali pri svojem, potem bodo sprožili postopek za spremembo šolskega okoliša. To sicer ni enostavno, saj bo potrebno poseči v zakonodajo oz. bo v morebitno nadaljnje netenje spora moralo poseči pristojno ministrstvo, dejstvo pa je, da imajo starši pravico vpisati otroka v katerokoli šolo in ne glede na odločitev niso dolžni plačevati šolskih prevozov.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
"Težka" vlada

Predsednik slovenskih demokratov (SDS) in slovenski premier Janez Janša je "pogojno" priznal svoj volilni poraz in "pogojno" čestital Borutu Pahorju, predsedniku slovenskih socialnih demokratov (SD) kot volilnemu zmagovalcu.
Vse kaže, da ostaja v zvezi z nedeljskimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami še marsikaj "pogojnega". Razlika med "relativnimi zmagovalci" in "relativnimi poraženci" je tako minimalna (vsega eno poslansko mesto), da bo treba za dokončen, natančen rezultat počakati do trenutka, ko bo preštet in evidentiran še poslednji volilni glas, ki bo očitno z zamudo prišel od nekod iz tujine od poslednjega slovenskega volilnega upravičenca. Seveda pa tudi to še ne bo zagotavljalo preprostega (in jasnega) odgovora, kakšna bo nova slovenska vlada in kdo jo bo sestavljal. Janez Janša je že realistično ugotovil, da ima levi "tranzicijski trojček", ki se je v zadnjih dneh pred volitvami formiral kot nekakšno jedro prihodnje vladajoče koalicije in opozicije, v sedanji vladajoči koaliciji glede na skupno število dobljenih glasov več možnosti za sestavo nove vlade kot pa dosedanja vladajoča koalicija
(SD, SLS, N.Si in Desus), tudi v primeru, če bi njegova SD na koncu vendarle izpadla kot zmagovalka volitev.
Vsekakor pa se niso uresničile optimistične Janševe napovedi o razvidni zmagi njegove stranke, ki bi ji omogočila, kot je večkrat zatrjeval, formiranje "široke razvojne vladajoče koalicije". Seveda bo moral tudi Pahor (kot najverjetnejši mandatar) bistveno spremeniti svojo "vlado", ki jo je predstavil pred volitvami, saj v njej še ni bilo predstavnikov koalicijskih partnerjev.
V bistvu so bile vse dosedanje slovenske vlade rezultat (večjih ali manjših) komprimisov med različnimi slovenskimi strankami in političnimi opcijami. Še zlasti Janez Drnovšek je okoli svoje Liberalne demokracije (LDS) nenehno zbiral (in združeval) različne politične partnerje in v bistvu tako presegal siceršnje izrazite ideološke razlike in delitve. Ne glede na vse težave, ki so spremljale takšne koalicije, je bilo tovrstno povezovanje za Slovenijo izjemno koristno in je zagotovo preprečevalo tudi mnoge konflikte in nestabilnosti. Pred štirimi leti je šele Janez Janša pravzaprav prvič formiral izrazitejšo enobarvno koalicijo (večinsko sestavljeno zgolj iz tako imenovanih desetih strank), prav takšna enobarvna "leva" koalicija pa se obeta tudi zdaj s trojčkom
SD, LDS in Zares. Janez Janša sicer trdi, da je njegova koalicija - za razliko od drugih - zdržala brez večjih pretresov ves štiriletni mandat. Hkrati pa mnogi poznavalci opozarjajo, da je šlo v tej koaliciji za preveč nadrejeno (in prevladujočo) vlogo SDS, kar naj bi škodilo tudi poziciji in ugledu drugih partnerskih strank (zlati N.Si in SLS), ki se za razliko od tretje partnerske stranke - Desusa - nista znali izbojevati za bolj avtonomno vlogo. To naj bi bil tudi eden izmed glavnih vzrokov za slab rezultat obeh strank na volitvah ...
"Levi trojček" je kot opozicijo Janezu Janši še pred volitvami vzpostavila "želja po spremembah". To je prvič v novi slovenski državi že pred volitvami jasno izključilo možnost koalicijskega sodelovanja z Janezom Janšo. To je povsem nova "kvaliteta" v slovenskem političnem prostoru, ki objektivno polari-zira politični prostor na dva dela in na določen način zavrača različna (povolilna) politična zavezništva. Seveda je tudi takšno ravnanje legitimno, vprašanje pa je, kakšne posledice povzroča in kakšne odnose vzpostavlja med pozicijo in opozicijo.
Janez Janša pravi, da si je (svojo) bodočo vladajočo koalicijo zamišljal predvsem tudi kot preseganje vseh slovenskih delitev in ideoloških obremenitev, Borut Pahor pa je v nedeljo (po volitvah) dejal, da kot verjetni mandatar računa na pomoč in sodelovanje vseh Slovencev, tako tistih, ki so glasovali zanj, kot tistih, ki so dali glas drugim, saj je samo tako lahko Slovenija zares
velika in uspešna.
Vsekakor bi se vsi morali zavedati, da novi vladi, ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, ne bo lahko. Po času velikih (in tudi preveč lahkotno izrečenih) predvolilnih besed nas čaka soočanje z realnostjo. Ni pomembno samo to, kakšna bo vlada. Kako bo ravnala opozicija? Bo sposobna, bo dovolj kritična in dovolj konstruktivna? Nekaj zavez v zvezi s tem (in postavljanje jasnih meril) ob začetku novega mandata ne bi škodilo. Zavedati bi se morali, da je mogoče v Sloveniji prav z nenačelnim opozicijskim ravnanjem zanetiti kar nekaj nevarnih žarišč nestabilnosti. Bomo znali vsi sprejeti odgovornost za to, da se to ne bo zgodilo?
V času pred volitvami so bile kljub vsemu pred novo vlado postavljene izjemno zahtevne naloge in sprejete so bile velike zaveze. Glavni očitek sedanji vladi je bil, da ni storila vsega za nujne reforme in da je v zvezi s tem delovala premalo povezovalno. Precej nesporazumov (in različnih pogledov) je bilo v zvezi z gospodarsko rastjo in še zlasti z inflacijo, ki naj bi bila predvsem tudi posledica (ne)dejavnosti in (ne) ukrepanja sedanje vlade. Razlike so v pogledih, kakšna gospodarska prihodnost čaka Slovenijo, kako naj bi iskala ustrezno ravnovesje med socialno pravičnostjo in ekonomsko učinkovitostjo. Zagotovo bo (verjetna) Janševa opozicija veliko neprijetnejša (in zahtevnejša od sedanje opozicije) ... Bo samo rušila ali tudi gradila?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • S seje občinskega sveta
Nova v. d. ravnateljice že na udaru
Tudi prva oziroma druga popočitniška seja videmskega občinskega sveta (ena se je namreč mimo javnosti zgodila konec avgusta zaradi takratnih zapletov okoli imenovanja ravnateljice) se je začela s šolsko problematiko. Le da je tokrat ob županu sedela že nova v. d. ravnateljice Helena Šegula, ki je v nekaj kratkih minutah povzela dogajanje v šoli ter na svetnike naslovila prošnjo za sofinanciranje prevoza otrok v Terme Ptuj na plavalni tečaj, potem pa je bila takoj deležna torpediranja z nekaterih svetniških stolov.
Prva se je oglasila Dušica Avguštin, ki jo je zanimalo, zakaj bi zdaj morala kot občinska predstavnica v svetu zavoda odstopiti, zakaj je bivša v. d. ravnateljice Dragica Majhen nameščena v šolo v Leskovcu, kjer dela v podaljšanem bivanju, zanimalo pa jo je še, ali držijo govorice, da videmski učenci ne dosegajo ravno velikih uspehov.
Šegulova je bila dokaj odkrita v odgovorih in je pač povedala, da kar se tiče dosedanje sestave sveta zavoda, je res najboljše, če se razpusti in zamenja, saj je med člani vseeno veliko osebnih zamer in da bo v enaki sestavi ta organ težko delal, dodala pa je tudi, da videmski učenci dosegajo popolnoma zadovoljive uspehe na državni ravni in so v zlatem povprečju.
Avguštinova je ponovno zahtevala odgovor, zakaj je Majhnova premeščena v Le-skovec in ali je ocenjena kot nesposobna učiteljica, ker »uči« podaljšano bivanje. Še-gulova je pojasnila, da je bilo edino v tej šoli še prosto delovno mesto na začetku septembra (zasedbo delovnih mest za novo šolsko leto je delala še Majhnova), da Majh-nova poleg podaljšanega bivanja uči še v šestem razredu ter da je njeno delo popolnoma enakovredno delu učiteljice v razredu.
Potem se je oglasil Marjan Jelen z opazko, da ga takšen odgovor niti malo ne zadovoljuje: »Na zadnjem skupnem srečanju v šoli, ko je Majh-nova odstopila, smo se dogovorili, da ne bo nobenega maščevanja nad njo. To, kar ste naredili zdaj v vašem kolektivu, pa je maščevanje in sami to dobro veste! Podelite ji nazaj status in delovno mesto, ki ga je imela pred nastopom v. d.-jevstva!« Šegulova se je odzvala z odgovorom, da
je bila Majhnova že sprejeta v šolo kot učiteljica razrednega pouka in za podaljšano bivanje, zato ji statusa niso nič kratili, da pa bo premestitev možna v naslednjem šolskem letu: »Ne zdi pa se mi pošteno, da zdaj tukaj pogojujete vaše dobro sodelovanje s šolo z njeno premestitvijo!«
Na tej točki je posegel vmes župan z besedami, da naj že pustijo pretekle zadeve pri miru, precej grenko pa je pribil še Franc Stopajnik: »Pa kaj je delo učiteljice v leskov-ški osnovni šoli manj vredno kotvvidemski?! So otroci tam manj vredni ali kako?! Mislim, da je delo učitelja na vsaki šoli enakovredno in enako cenjeno! Nehajmo se tukaj v svetu že vpletati v delo šolskega kolektiva, dosti je bilo politike v šoli!«
Plaz očitkov pa se je le počasi začel ustavljati, saj se je potem oglasil še Boris Novak z besedami, da je med ljudmi prišlo na dan vse, kar se je dogajalo za šolskimi zidovi tako z ene kot z druge (nasprotne) strani, in da nič ni ostalo skrito, na koncu pa se je oglasil še Franci Kirbiš ml. z zahtevo, da naj se razišče, kaj je res s kupljenimi računalniki za šolo, češ da so bili precenjeni oz. zastareli in nekvalitetni.
Težave s prevozi šolarjev
Sledile so svetniške pobude in vprašanja, kjer je Rožmana zanimalo, kaj je s šolskimi prevozi, saj da so starši hudo nezadovoljni z njimi in celo grozijo, da otrok ne bodo puščali na avtobus, pač pa jih bodo raje vozili sami.
Župan Friderik Bračič je pojasnil, da je občina objavila razpis za prevoznika, kot edini ponudnik se je javilo podjetje Veolia, ki pa je kot
Videmski svetniki so se na zadnji seji ukvarjali z marsičim; tako s šolo oz. bolj s sedanjo zaposlitvijo bivše vršilke dolžnosti, ki jih je očitno zanimala bolj kot druge šolske zadeve, potrdili so precej sklepov, podrobnejše glodanje rebalansa pa so si prihranili za naslednjič ...
podizvajalca za prevoze izbralo videmskega podjetnika Cafuta. Prav pri slednjem naj bi se res na začetku šolskega leta pojavljali zapleti zaradi netočnosti pri prevozih otrok, vendar naj bi bilo to v teh dneh že rešeno.
Brane Orlač pa je izpostavil problem, s katerim so se lani zelo na glas in burno dajali tudi v Žetalah: »Veste kaj, po Halozah smo komaj in težko prišli do asfaltiranih cest, zdaj pa nam jih uničujejo pretežki tovornjaki Čistega mesta! Pridite kar sami pogledat! Tak tovornjak se petkrat pelje po naši cesti, še novi, pa je uničenih in spokanih pet ovinkov in razbita ogledala ob cesti. To ne gre tako naprej, saj potem ceste delamo zaman! Ali naj Čisto mesto nabavi manjše tovornjake, ali bomo izbrali drugega konce-sionarja, ali pa moramo gra-
diti boljše ceste!«
Župan je sicer lahko obljubil sestanek z vodstvom Čistega mesta, da bi pa to kaj rešilo, je nemogoče verjeti. Potem je nekaj svetnikov s Stankom Simoničem na čelu še pozvalo župana, naj se nekako postavijo označbe in omeji hitrost na novopre-plaščeni in precej razširjeni cesti skozi Šturmovce, saj vozniki zdaj divjajo tako zelo, da pešci in kolesarji ne morejo niti dovolj hitro »poskakati« v grmovje ...
»Rebalansni kompromis«
Pri točki pregleda porabe denarja iz občinske blagajne v prvem polletju ni bilo slišati debate, zato pa se je, po pričakovanju, začelo zapletati pri sprejemanju oz. potrditvi drugega rebalansa. Že hitro na začetku je bilo očitno, da rebalans ne bo sprejet kar ad hoc, saj so se svetniki začeli zatikati in vtikati v posamezne precej presežene postavke; zlasti jim je šla v nos hudo povečana postavka za plače v občinski upravi, kjer so dobili pojasnilo, da je razlog v dodatni zaposlitvi ene osebe, potem so pa brez reda skakali od prve do zadnje postavke, kakor se je kateremu pač kaj zdelo sumljivo, čeprav na koncu nikomur več ni bilo jasno, zakaj je nekaj preknji-ženo tja in drugo drugam itd. Zmešnjava z vprašanji in bolj kot ne nezadovolju-jočimi pojasnili se je vlekla kakšno uro, potem so svetniki zahtevali kratek odmor, nakar se je zgodilo tisto, kar bi lahko naredili že prvo mi-
nuto obravnave. Boris Novak je namreč javno povedal, da rebalansa ne bodo potrjevali prej, preden ga ne bodo obdelali vsi občinski odbori in si pridobili razumljivih pojasnil na zastavljena vprašanja, pač vsak s svojega področja, za kar pred sejo niso imeli možnosti. S tem so se strinjali tudi vsi drugi, ker je bilo pa vsem tudi jasno, da morajo potrditi vsaj nove postavke v proračunu, ki se nanašajo na že pridobljena sredstva iz razpisov in na osnovi katerih so že začeli velike naložbe, so potrdili tudi predlog Sto-pajnika in Simoniča, da na hitro sprejmejo in potrdijo le te nove rebalansne postavke, vse ostale spremembe pa na naslednji seji. Tako so sprejeli štiri sklepe za štiri postavke oz. že tekoče naložbe, in sicer za sofinanciranje ceste Marij-na vas, ceste Markovci-jez, za izgradnjo sekundarnega vodovoda, ki naj bi se zaključil že letos, ter za ureditev travnatega igrišča v Vidmu, za kar so prav tako že dobili pozitiven sklep za državno sofinanciranje.
Merili bodo (škodljive) vplive škropljenja hmelja
Potem so po zelo kratkem postopku potrdili še idejno zasnovo za novo kulturno dvorano s pojasnilom, da se izris objekta še lahko spreminja, ter morebitno sofinanciranje obnove OŠ Sela, če bodo seveda uspešni na razpisu MŠŠ, prav tako so potrdili še odobritev občinskega deleža za sofinanciranje izvedbe
komasacije v Lancovi vasi (v treh letih bo znašal 58.000 evrov), ker je to pogoj za prijavo na razpis, po katerem bo občina dobila večino denarja iz državne malhe. Nato pa so se še dogovorili, da bodo hkrati s popolnim sprejetjem rebalansa na naslednji seji potrdili še postavko o tem, da bo občina plačala monitoring Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, s katerim se bo ugotavljala morebitna škodljivost škropljenja hmelja na zdravje ljudi. Kot je povedal Rožman, je bil sestanek že opravljen, račun za storitev bo znašal okoli 14.000 evrov, strokovnjaki z ZZV pa bodo na petih različnih mestih večkrat, ob vsakem škropljenju, odvzeli vse potrebne vzorce za analizo. Predvidoma naj bi bilo to poročilo tako izdelano naslednje leto, po znanih rezultatih pa naj bi v Vidmu sklicali tudi javno okroglo mizo in vse zainteresirane obvestili o izsledkih.
Skrčena obrtna cona
Za konec tokrat niti ne predolge seje, saj je trajala le dobre tri ure, je prišlo na vrsto še vprašanje videmske obrtne cone. Župan Bračič je svetnike seznanil, da se zadeva ni razvila čisto tako, kot so si želeli, saj naj bi ureditvi cone na lokaciji sedanje gramoznice hudo nasprotovalo predvsem kmetijsko ministrstvo, ker da gre za kmetijske površine prvega razreda, pa tudi okoljsko ministrstvo.
»Ker sem dobil informacije, da je zadeva precej 'v zraku', sem se že sestal s predstavniki obeh ministrstev in ponudili so samo eno možnost: ali bo naša cona pač zaenkrat manjša, kot smo načrtovali, in bo zajemala samo gramoznico do ceste, ki meji z vodno jamo, ali pa ne bomo dobili nič. Odločil sem za varianto manjše obrtne cone, ki bo predvidoma odobrena na 7,5 do 8 hektarjih, sicer bi ostali brez možnosti zanjo.«
Župan je ob tem še dodal, da se pa vseeno nakazuje možnost, da bodo cono na predvidenih 15 hektarjev lahko širili v naslednjih fazah oz. obdobjih. Vprašanje je sicer, kdaj bodo v Vidmu sploh lahko začeli prve postopke za ureditev cone, saj bo potrebno, če ne bo še kakšnih dodatnih zapletov (z novo vlado in morebitno zakonodajo), počakati najprej do sprejetja občinskega prostorskega plana, kar naj bi se zgodilo naslednje leto poleti.
Foto: SM
Ptuj • S ptujskim županom o Prometni študiji MO Ptuj
Zaprtje mestnega jedra bi prineslo
vec pozitivnih kot negativnih učinkov
Do 29. septembra imajo Ptujčanke in Ptujčani še priložnost, da se podrobneje seznanijo s Prometno študijo Mestne občine Ptuj. Do takrat namreč traja javna razgrnitev, sicer pa si jo lahko podrobneje ogledajo tudi na spletni strani MO Ptuj. 1. oktobra pa bo tudi javna obravnava tega za Ptuj in njegovo okolico izredno pomembnega dokumenta.
»S prometno študijo želimo slediti predvsem vsem tistim ciljem, ki bi našo občino spremenili v prometu, okolju in razvoju prijazno lokalno skupnost,« poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, s katerim smo se te dni pogovarjali o spremembah, ki se v mestu obetajo.
V Štajerskem tedniku, ki je izšel 16. septembra letos, je MO Ptuj objavila naznanilo o javni razgrnitvi Prometne študije MO Ptuj, ki se bo zaključila 29. septembra. Javna razgrnitev, čeprav ni bila potrebna, v prvih dneh ni pritegnila občanov, čeprav imajo ob drugih priložnostih številne pripombe na ureditev prometa na Ptuju. Kako je nastajala Prometna študija?
»Zagotovo vam je poznano, da obstaja toliko zamisli o prometnih ureditvah Ptuja, kot je samih prebivalcev v tem mestu. V želji, da bi poskušali najti čim več takšnih rešitev, ki bi zadovoljile večino občank in občanov, smo na pomoč poklicali strokovnjake iz podjetja Lineal in profesorje iz Univerze v Mariboru. Kljub temu da nam zakon ne nalaga javne razgrnitve, smo se za njo odločili, ker ocenjujemo, da je prometna problematika zelo pomembna za mnoge naše občanke in občane. Vsak njihov dober predlog ali razmišljanje nam lahko veliko koristi pri reševanju prometnih izzivov.«
Za katere osrednje cilje si prizadeva? Znano je, da
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Prometna problematika je zelo pomembna za številne naše občanke in občane, zato smo se odločili za javno razgrnitev Prometne študije MO Ptuj, četudi nam zakon tega ne nalaga.«
MO Ptuj doslej ni imela izdelane prometne študije, ki bi zajemala širše območje občine.
»V zadnjih letih se v naši občini veliko gradi in investira. Vsak tak poseg je povezan s prometnimi tokovi, ki jih je potrebno ravno tako načrtovati kot ostale investicije. S prometno študijo želimo slediti predvsem vsem tistim ciljem, ki bi našo občino spremenili v prometu, okolju in razvoju prijazno lokalno skupnost.«
Kateri so glavni prometni problemi Ptuja, v katerem se stekajo državne ceste iz smeri Ormoža, Maribora, Lenarta in Dupleka?
»Za vse navedene smeri imamo v Mestni hiši izdelane vsaj idejne rešitve. V smeri Ptuj-Ormož stojimo za stališčem, da je potrebno takoj pričeti izgradnjo hitre ceste iz smeri Ormoža proti Ptuju. Pri tej rešitvi še naprej podpira-
mo tako imenovano Južno varianto, ki prečka del zemljišč skozi Naturo 2000. Od vseh okoljevarstvenikov pa pričakujem, da bodo v najkrajšem možnem času jasno povedali, katere so tiste tehnične rešitve, ki jih mora ta trasa izpolniti, da bodo v skladu s predpisi o varovanju okolja. Natura 2000 ni in ne sme biti razlog za prepoved gradnje. Iz vseh ključnih dokumentov Nature 2000 je namreč jasno razvidno, da ne sme omejevati razvoja, ampak mora skrbeti predvsem za takšne tehnične in ostale rešitve, ki so okolju prijazne.
Iz smeri Maribora se trenutno gradi avtocesta, ki bo predana v promet v letu 2009. Iz smeri Dupleka smo že veliko postorili. V letošnjem letu bo potrebno preplasti del cestišča do občine Duplek. V razpravi pa je zanimiva ideja o izgradnji nove cestne in mo-
Foto: Črtomir Goznik
Po predlogu Prometne študije MO Ptuj naj bi Prešernovo zapirali v dveh etapah.
Ptuj • Evropski teden mobilnosti
stovne povezave preko reke Drave pod gradom na Vurber-ku, ki bi se nato navezovala na bodočo Pyhrnsko avtocesto.
V smeri Lenarta imamo v državnem proračunu za leti 2009 in 2010 že zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo cestišča skozi Novo vas. Nova avtocesta, ki prečka cestišče iz smeri Ptuja proti Lenartu v naselju Sveta Trojica, pa bo zahtevala nove rešitve za izgradnjo obvoznic skozi vasi v smeri proti Ptuju.
Za našo občino je zelo pomembna prometna povezava v smeri proti Murski Soboti preko Juršincev. Zato imamo v državnem proračunu za 2009 in 2010 že rezervirana sredstva za rekonstrukcijo cestišča skozi Podvince.«
Tudi na Ptuju dihali s polnimi pljuči
V MO Ptuj so letošnji evropski teden mobilnosti, ki je potekal pod geslom Zadihajmo s polnimi pljuči, obeležili s kolesarjenjem po mestnih ulicah in trgih, zapeljali pa so se tudi do Rance in se potem vrnili pred Mestno hišo, od koder so kolesarjenje tudi pričeli.
S tem so na simboličen način pokazali, da je, če je volja, mogoče priti na delovno mesto tudi s kolesom ali peš. Čeprav vreme kolesarjem ni bilo naklonjeno, je bil odziv dober, je povedal Branko Osterc, vodja občinskih redarjev in koordinator aktivnosti v tednu mobilnosti v MO Ptuj.
Natančnih podatkov, koliko kolesarskih poti ima MO Ptuj, te so tudi brez kategorizacije, ni. Snovalci Prometne študije MO Ptuj pa sicer ugotavljajo, da bi jih bilo mogoče kategorizirati. Problem pa je, ker
gre v večini za samostojne odseke kolesarskih poti, ki pa medsebojno niso povezane. Obstajajo pa različne ideje o kolesarskih poteh na tem in širšem območju. V fazi trasi-ranja pa je Dravska kolesarska pot, ki bo potekala od izvira do izliva reke Drave in bo prečkala MO Ptuj. Dejstvo pa je, da je kolesarskih poti v MO Ptuj občutno premalo glede na vse trende in zahteve, ki jih pred človeštvo prinaša skrb za ohranjanje zdravega okolja in planeta nasploh ter še posebej za zmanjšanje vseh izpustov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kljub slabemu vremenu so se najbolj navdušeni kolesarji podali na ptujske ulice in trge.
Eden od problemov je zagotovo staro mestno jedro, v katerem bi bilo potrebno urediti parkiranje, kolesarske in peš poti. Vedno več je tistih, ki bi ga želeli zapreti za promet. Za začetek nekateri predlagajo zaprtje Prešernove ulice. Ali Prometna študija prinaša rešitve tudi v tej smeri?
»V prometni študiji so delno obdelana tudi vsa našteta področja. Po moji oceni je zelo zanimiva ugotovitev, ki kaže, da bi z zaprtjem starega mestnega jedra veliko več pridobili kot izgubili.«
Kolesarskih poti je v MO Ptuj zelo malo, v glavnem so kratke, niso medsebojno povezane, pa tudi ne kategorizirane. Kako se bo Ptuj razvijal v tej smeri? Kolesarskega turizma je vedno več, mesto bi moralo že v tem trenutku ponuditi nekatere rešitve. Kot prvo v Sloveniji je leta 2006 odprlo tudi hostel za potrebe kolarskega turizma ...
»Res je, da je kolesarski turizem hitro rastoče področje. V sami MO Ptuj pa nimamo ravno veliko takšnih prometnih povezav, kjer bi lahko vzporedno ob cestiščih za motorni promet zgradili še cestišča za kolesarje, kot to počno v drugih državah. Obstoječa cestna infrastruktura v starem mestnem jedru pa tudi ni najbolj primerna za izgradnjo samostojnih kolesarskih poti. Prometna študija je celo odsvetovala klasično označevanje kolesarskih poti z značilno rdečo barvo. Potrebno bo poiskati bolj izvirno in predvsem staremu mestnemu jedru prijazno označevanje kolesarskih poti.«
Velik problem Ptuja so parkirišča. Že dolgo se govori o gradnji parkirnih hiš v starem mestnem jedru. Koliko jih potrebujemo in kjer so njihove lokacije?
»V samem starem mestnem jedru bomo že zaradi arheologije zelo težko izgradili podobne parkirne hiše, kot jih lahko najdete v našem partnerskem mestu Burghausen. V prihodnjih dveh letih pa verjamem, da bomo pridobili novo parkirno hišo na Potrčevi cesti in morda še eno v Dravski ulici.«
Kaj pa mirujoči promet, ki je v tem trenutku nikogaršnji, ker ni nikogar, ki bi ga reševal, za nekatere pa je tudi najbolj pereč prometni problem mesta Ptuja?
»Z vašo ugotovitvijo se na tem mestu ne morem strinjati. Za to področje ima MO Ptuj izbranega koncesionarja, ki skrbi za urejanje te problematike. Na mizah imamo predlog posodobljenega sistema plače vanj a in nadziranja mirujočega prometa. Po novem bo možno parkirnino plačevati preko mobilne telefonije. Prav tako se bo v kratkem uvedel nov način plačila parkiranja za krajše časovno obdobje.«
Bodo po Ptuju v bližnji prihodnosti vozili avtobusi?
»O uvedbi avtobusnega mestnega prometa je bilo že veliko povedanega. Vsekakor bomo podprli vse tiste rešitve, ki jih lahko ponudijo obstoječi ali novi prevozniki. Vsi dosedanji poizkusi so žal zaradi premajhnega interesa med občankami in občani propadli.«
Majda Goznik
Destrnik • Franc Pukšič - četrtič poslanec
Le štirje poslanci dobili večji odstotek glasov
Med najuspešnejše kandidate letošnjih državnozborskih volitev, ki so v svojih volilnih okrajih dosegli najvišje odstotke glasov, se je zavihtel tudi de-strniški župan Franc Pukšič iz SDS. Z rezultatom 47,12 odstotka je v osmi volilni enoti prepričljivo zmagal in je bil tako s petim najboljšim rezultatom v državi že četrtič zapored izvoljen za poslanca v državnem zboru.
Kako ste zadovoljni z rezultatom, ki ste ga dosegli na letošnjih državnozborskih volitvah?
»Moja zahvala gre najprej vsem volivcem, ki so prišli na volišče, posebej pa tistim, ki so mi ponovno dali glas in me četrtič izvolili v državni zbor, dvakrat kot opozicijskega poslanca in zadnja štiri leta kot koalicijskega. Očitno so nagradili mojo korektno, pošteno držo, saj sem kot opozicijski poslanec opozoril na marsikatero nepravilnost, kot je financiranje občin, vračanje vlaganj v telekomunikacijska omrežja, subvencioniranje prehrane srednješolcev in še marsikaj drugega. Vse to smo potem v koaliciji realizirali. Velikokrat so mi zastavljali vprašanja, kako to, da manj nastopam v parlamentu kot v času, ko sem bil opozicijski poslanec. To seveda ni res, dejstvo pa je, da je bila moja aktivnost in včasih tudi ostrost prisotna znotraj poslanske skupine in koalicije ob usklajevanju in dogovarjanju, kakšen bo kateri člen zakona. Nekatere zakone, kot je zakon o vračanju v telekomu-
nikacije, smo dvakrat popravljali. Nisem bil zadovoljen, kar sem tudi povedal predsedniku vlade in kasneje je dal nalogo, da to uredimo.«
Slovenska demokratska stranka pa je vendarle po-raženka teh volitev. Čemu pripisujete boljši rezultat socialnih demokratov?
»Stranka SD ni popravila svojega volilnega rezultata v osmi volilni enoti, popravila pa ga je SDS, kjer smo pred štirimi leti imeli tri poslance, sedaj pa imamo štiri. Res pa je, da je na državnem nivoju prišlo do spremembe. Po mojem prepričanju, kar kažejo tudi rezultati, samo v treh volilnih enotah. To pa zaradi napovedovanja levega trojčka, da se bo Slovenija razvijala centralistično, tako kot se je razvijala prejšnjih 12 let. Ta napoved levega trojčka pa pomeni, da se bo denar vzel podeželju in zunanjim občinam, da ne bo nič z regionalizacijo in središčem regije Ptujem. K temu, moram poudariti, da so doprinesli tudi nekateri mediji in tudi Štajerski tednik ni izvzet, saj je novinar Ozmec pisal, odgovorni urednik pa
dopustil, da je bil na naslovnih straneh vsaj v dveh številkah pred volitvami kandidat SD Toplek, kar je po volilnih pravilih kršenje zakonodaje. Kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, je, da je bil takšen članek objavljen tudi 19. septembra, tik pred volilnim molkom, in kandidat SD celo
na naslovni strani Štajerskega tednika.«
Ste razočarani?
»Osebno zaradi rezultata v osmi volilni enoti seveda ne, sem pa zaradi tega, ker s sestavo levega trojčka Slovenija ne bo dobila vlade, kot je demokratično odločila na volitvah. SDS je dobila 30 odstotkov in
po vsem tem bi morala biti povabljena v koalicijo, tako kot je SDS pred štirimi leti povabila vse druge politične stranke. Naša odgovornost bi bila, kako bi se na povabilo odzvali. Jezi me, ker je ponovno prišlo na površje izključevanje, ne pa sodelovanje in povezovanje.«
Kako pa ocenjujete potek predvolilne kampanje? Ali menite, da vam je kaj glasov odnesla afera Patria?
»SDS je bila največja koalicijska stranka, ki je prvega pol leta predsedovala Evropski uniji in se z volilno kampanjo ni imela časa ukvarjati. Najbolj negativno v tej volilni kampanji pa se mi zdi, da je ta levi trojček prišel s svojimi akterji - poslancem Cviklom in predsednikom protikorupcij-ske komisije Kosom - preko finske nacionalne televizije oblatit SDS, celotno koalicijo, ministra Erjavca in diskvalificirat samega predsednika vlade, kjer so ga dejansko obsodili, da je bil vpleten v koruptivno dejanje. Patria ni odnesla dela glasov, volivke in volivci pa so bili zaradi te
afere prikrajšani, da bi se na soočenjih pogovarjali o programih in o ljudeh, ki bodo ključni v vladi za naslednja štiri leta. Šele takrat bi imeli sliko o tem, kaj katera stranka ponuja za naslednji mandat, kakšen program in kadre.«
Kaj pomeni po vašem mnenju ta rezultat za nadaljnji razvoj Slovenije in kako jo vi vidite čez štiri leta?
»Če bo sestavljena koalicija levega trojčka s funkcijo izključevanja, kar so pred volitvami napovedali, potem nisem prepričan, da bo takšna koalicija sposobna vladati naslednja štiri leta, ker bo na gospodarskem, socialnem, predvsem pa na regionalnem področju celotno državo peljala nazaj. Prav zabolelo me je pri srcu, ko je ljubljanski župan Janko-vič v nedeljo zvečer rekel, da je trojček obljubil, da dobijo denar nazaj za MO Ljubljana, kar naj bi jim bilo vzeto - to seveda ni res, o tem je odločalo celo ustavno sodišče - in ko je izjavil: 'Srečno, Slovenija!' Komu je naslednje jutro zaželel dobrodošlico. Dobrodošla kdo, se sprašujem?!«
Dženana Becirovic
Markovci • Odprli modernizirano cesto
Avtocesta skozi polja
V naselju Borovci, ob glavni cesti Ptuj-Ormož, na odcepu za Markovce, je v petek pozno popoldne potekala kratka, prisrčna slovesnost ob uradnem odprtju modernizirane in razširjene ceste, ki povezuje naselje Borovci z industrijsko cono Novi York.
Brez odvečnih velikih govorov, blagoslovov, petja in podobnih zadev, ki ponavadi spremljajo takšna odprtja, se je skupini občanov z nekaj besedami zahvale obrnil do-
mači župan Franc Kekec, predsednik vaškega odbora Robert Lajh in podžupan Zvonko Črešnik, ki so nato skupaj s predstavnikom izvajalskega podjetja (Cestno
podjetje Ptuj) Dušanom Saga-dinom prerezali trak v znak simboličnega odprtja skorajda prave male avtoceste, ki, razen nekaj začetnih hiš, vodi izključno skozi velika marko-
Trak v znak simboličnega odprtja modernizirane ceste so prerezali: župan Franc Kekec, podžupan Zvonko Črešnik, predsednik VO Borovci Robert Lajh in predstavnik Cestnega podjetja Ptuj Dušan Sagadin.
vska polja.
Brez vsakega pretiravanja je treba priznati, da takšno cesto lahko v haloških občinah le sanjajo; širina gladkega asfalta namreč meri polnili pet metrov, z ločilno črto po sredini in utrjenimi bankinami, kar omogoča povsem normalno vožnjo v obe smeri, brez najmanjšega umikanja izven asfaltiranega vozišča. Za voznike pa velja vseeno pozor: kljub temu, da ob cesti ni hiš, da je široka in pregledna, večinoma tudi zelo ravna, velja omejitev od 40 do največ 50 km/h! Tamkaj živeči krajani pa so tudi povedali, da si na cesti ne želijo težkih tovornjakov, ki so jim dodobra uničili prejšnjo bolj ozko cesto, na eni izmed hiš pa po besedah lastnika tudi krepke razpoke. Da tovornjakov na tej cesti ne bo, je sicer težko pričakovati, saj gre za najkrajšo možno cestno povezavo med vedno večjo industrijsko cono in glavno cesto med Ormožem in Ptujem.
Kot je povedal Črešnik, je bila sicer želja in pobuda za razširitev in preplastitev omenjene ceste stara že dobrih osem let, ko sta se za
»Borovsko avtocesto« skozi polja so najprej preizkusili kolesarji.
modernizacijo najprej zavzela Zdenka Pauko in nato še Branko Kostanjevec, naložba pa se je uresničila šele letos, potem ko je občina Markovci uspešno kandidirala s tem projektom na razpisu t. i. Južne meje ter pridobila vsa potrebna sredstva za modernizacijo ceste, razen stroška DDV, ki ga mora poravnati občinski proračun. Pre-plastitev in razširitev ceste v dolžini 2,3 kilometra sta po besedah Črešnika zahtevali skupno okoli 400.000 evrov z DDV vred, bila pa je že nujno potrebna zaradi vedno večjega prometa, ki se je odvijal po njej, številni vozniki, med njimi je tudi veliko voznikov
delovnih strojev in tovornih vozil, pa so se zaradi ozkega asfaltiranega vozišča morali umikati na neutrjene bankine ali celo na robove njivskih površin, kar ni bilo le nerodno, ampak tudi nevarno.
Sicer pa v Markovcih letos to ni bila edina cestna naložba; pred tem so namreč asfaltirali še dva krajša odseka; cesto do igrišča in cesto do farme v Stojncih. Oba novoas-faltirana odseka skupaj merita dobrih 1,2 kilometra, občino pa sta naložbi stali skupno nekaj več kot 110.000 evrov. V načrtu za letos, če bo vreme dopuščalo, pa je še asfaltiranje t. i. ceste do Maroha.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Središče ob Dravi • 16. seja občinskega sveta
Dobre kadre zadržati doma
Središki svetniki so na svoji 16. redni seji obravnavali 12 točk dnevnega reda. Najprej so se posvetili zaključnemu računu za leto 2007, v katerem je presežek prihodkov nad odhodki znašal 360.192 evrov, ki so jih prenesli v proračun občine za tekoče leto.
Foto: vki
Razprava o štipendijah je vzela precej časa in energije.
Veliko pozornosti so namenili obravnavi predlogov za uskladitev načrta razvojnih programov (NRP). Občina je s sprejetjem NRP pristopila k realizaciji projektov in v ta namen je bilo opravljenih veliko aktivnosti, pridobljeni so bili predračuni, ponudbe, popisi del, izvedena javna naročila, pozivi k oddaji ponudb, izbrani so bili izvajalci in nekateri projekti se tudi že izvajajo. Na osnovi tega so tudi znane oziroma natančno ocenjene vrednosti projektov in sofinanciranje s strani države na podlagi razpisov in na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin. Zaradi nemotene realizacije plačil in koriščenja državnih sredstev je bilo potrebno NRP
uskladiti. Šlo je predvsem za prerazporejanje sredstev s postavke nakupa zemljišč za obrtno cono, saj ta projekt še ni pripravljen na realizacijo. Po celotni finančni uskladitvi je ostalo 5.932 evrov, ki so jih predlagali za povečanje splošne proračunske rezerve.
Svetniki so sprejeli tudi odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini, ki so ga uskladili z zakonodajo. Pogovarjali pa so se tudi o opremi civilne zaščite v nekdanji skupni občini. Glede na to, da so organizirali svojo civilno zaščito, predsednik je postal Toni Jelovica, so mnenja, da je treba čim prej tudi popisati in razdeliti skupno opremo. Kljub temu da so svojo zahtevo že
dvakrat posredovali na občino Ormož, so tam zaenkrat naleteli na bolj gluha ušesa. Nova občina mora imeti narejeno tudi oceno ogroženosti. Ta je bila že narejena v sklopu celotne občine za tedanjo KS Središče ob Dravi in bi jo bilo po mnenju svetnikov smiselno uporabiti. Tudi s predlaganimi simboli občine so se svetniki strinjali, saj so obdržali nekdanje, ki so jih le za spoznanje posodobili oziroma prilagodili zahtevam heraldične stroke.
Kar precej časa so se zadržali pri sprejemanju pravilnika o štipendiranju študentov, vendar so ga na koncu umaknili in se dogovorili, da pripravijo drugega. S samim pravilnikom sicer ni bilo nič narobe, a se je pojavila dilema, ali naj bodo štipendije namenjene le študentom. Dejstvo je namreč, da se le zelo malo diplomantov potem tudi v občini lahko zaposli. Pri tem je prevladalo mnenje, da želijo obdržati krajane in da torej ni nujno potrebno, da se štipendist zaposli v občini, bolj pomembno je, da ostane v občini. Jurij Dogša je opozoril na to, da bi bilo smiselno pri domačih podjetnikih povprašati, kateri profil poklicev jim primanjkuje in vsako leto razpisati štipendije točno v skladu s potrebami. Pa ne le za študente, ampak tudi za dijake, saj zlasti dobrih delavcev s poklici primanjkuje. Še eno zanimivo vprašanje so načeli. Namreč, ali je učenec, ki že ima kadrovsko, socialno ali Zoisovo štipendijo,
upravičen še do občinske. Kajti vsakdo si želi zadržati najboljše in tudi pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Ker je bilo odprtih vprašanj preveč, so se odločili pripraviti nov pravilnik in stvar doreči na prihodnji seji, štipendisti pa bodo letos prejeli kakšno štipendijo pač za nazaj.
Sprejeli so tudi pravilnik o najemu kulturnega doma, po katerem so šola in humanitarne organizacije in društva, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, oproščeni plačila najema dvorane in plačila obratovalnih stroškov. Ostala društva plačajo le stroške obratovanja, oprostijo pa se jim stroški najema, če je prireditev nekomercialna. Sicer pa domača društva za najem dvorane plačajo 50 evrov, ostali pa 80 evrov. Svetniki so se dogovorili tudi, da se prostori poleg dvorane društvom dajo v uporabo brezplačno, ob upoštevanju hišnega reda.
Sprejeli so tudi odlok o spremembah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave in odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno-za-sebno partnerstvo ter o določitvi osnovnih pogojev za izvedbo projektov gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Pod točko razno so potrdili Petra Kiriča za direktorja Zavoda za informiranje Ormož, v programski svet istega zavoda pa so že prej imenovali Sama Žerjava.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Mednarodni dan miru v Vrtcu Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Ptuj, ki je vključen v projekt UNESCO ASPnet šol in vrtcev, je tudi letos v vseh enotah obeležil mednarodni dan miru, 21. september.
Otroci so skupaj z vzgojiteljicami v posameznih enotah posadili drevo miru, lipo, kar je bil obenem tudi prispevek vrtca h kampanji okoljskegaprograma Združenih narodov za posaditev milijarde dreves po celem našem planetu. Otroci so se ob posajenem drevesu pogovarjali o miru, prijateljstvu, različnosti, strpnosti, spoštovanju in o vrednotah življenja. V drugih enotah, kjer so bile lipe že posajene, pa so igro, pesem in likovno ustvarjanje posvetili mednarodnemu dneva miru. Tako je nastalo na stotine papirnatih belih golobov, katerih prva in osnovna naloga je širjenje ideje o miru v svetu.
MG
Brstje • 99 let Emilije Osvald
Foto: MZ
V začetku septembra je 99. rojstni dan praznovala Emilija - Milika Osvald iz Brstja 3. Ob jubileju so ji čestitali predstavniki Društva upokojencev Budi-na Brstje: Venčeslav Galun (predsednik), Franc Kuhar (podpredsednik), Marija Forštnarič in Ivanka Plohl ter Janez Žitnik, sicer tudi predstavnik čestrtne skupnosti Jezero. Osvaldovo je ta dan obiskal tudi pater Matei Sentes iz župnije svetega Petra in Pavla.
Osvaldova je dobrega zdravja. Živi v svoji rojstni hiši v Brstju. Po zaključku šolanja se je zaposlila v Delti Ptuj. Po 29 letih dela seje upokojila. „Zadovoljna sem s pokojnino. Če pa bi bila nekoliko večja, bi bilo še boljše," se nasmeji slavljenka in pove, daje v pokoju že dobrih 40 let. Osvaldova sicer živi sama. Pri gospodinjskih delih in urejanju vrta ter okolice ji pomaga Marija Stermšek, kosilo pa ji dostavijo iz Doma upokojencev Ptuj. Čas si običajno krajša s sprehodi, prebiranjem časopisa, ob večerih gleda televizijo, spat pa hodi okrog pol desetih zvečer.
O receptu za dolgo življenje pa pravi: „Skromno življenje! Moje življenje je skromno in sem vesela, da mi zdravje kljub starosti še tako dobro služi."
MZ
Ptuj • 26. september - dan slovenskih lekarn
Danes praznujejo slovenski lekarnarji svoj četrti praznik. Ob letošnjem prazniku želijo poudariti pomen zaupanja in sodelovanja med starši, otroki, zdravstvenimi delavci ter farmacevti pri pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih. Geslo letošnjega dneva slovenskih lekarn je O pravilni in varni rabi zdravil -Zdravila in otroci, je povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. Otroci namreč niso pomanjšani odrasli, otrok se skozi razvoj spreminja, temu pa se prilagajata tudi odmerjanje in uporaba zdravil. Aktivnosti na temo letošnjega dneva slovenskih lekarn potekajo že od ponedeljka. Povezali so se tudi z mnogimi slovenskimi šolami, za otroke, starše in pedagoške delavce so pripravili predavanja na temo letošnjega dneva lekarn. Obiskovalcem so v lekarnah na voljo tudi informativne knjižice o pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih. Farmacevti pa so jim na voljo tudi z nasveti in odgovori na morebitna vprašanja.
MG
petek • 26. septembra 2008
Kmetijstvo, vinogradništvo
Štajerski	7
Podravje • Ptujska klet sredi odkupa grozdja
Letos okoli dva milijona kilogramov grozdja
Čeprav se vrhunci vsakoletne trgatve zgodijo tam nekje konec septembra in v prvi polovici oktobra, je Ptujska klet že začela odkup grozdja v začetku tega meseca. Direktor Ptujske kleti je s trenutnim potekom in kvaliteto grozdja zelo zadovoljen.
»Trgatev v Halozah in Slovenskih goricah se je začela v prvem tednu septembra, ko so posamezne sorte dosegle tehnološko fazo zrelosti in ustreznega razmerja svojih lastnosti za vina, ki jih pripravljamo v kleti. Do prvega večjega poslabšanja vremena smo sprejeli v klet nekaj manj kot 300 tisoč kilogramov grozdja sort sovinjon, rizva-nec, muškat otonel, šardone, sivi pinot in zeleni silvanec. Vrstni red trgatve in sortnega sestava poteka po zastavljenem načrtu. Prvi teden trgatve smo bili naravnost navdušeni nad lastnostmi, ki sta jih odražala grozdje in mošt. Na vidiku je izjemno zanimiv letnik z ustreznim razmerjem posameznih lastnosti v grozdju. Presenečeni smo bili predvsem nad razmerjem med sladkorji in kislinami, ki obetajo vina, kakršna so najbolj zaželena med potrošniki. Kako pa je na grozdje vplivalo nenadno poslabšanje vremena in nenavadna trajna
Enologinja kleti Jeruzalem Ormož Janja Klanjčar je ob začetku trgatve dejala, da kljub vremenskim težavam, ki jih je bilo polno to poletje, v kleti Jeruzalema Ormoža verjamejo, da bo letošnja letina dala kakovostno in zdravo grozdje, ki bo nepoškodovano in tehnološko dozorelo. Na trgatev so se začeli pripravljati že v začetku avgusta, ko so pričeli spremljati dozorevanje grozdja, in sicer tako, da so enkrat tedensko z naključnim izborom vzorca stotih jagod laboratorijsko ugotavljali razmerje sladkorjev in kislin v iztisnjenem soku. Na ta način so določili optimalen
ohladitev vremena, bo jasno v naslednjih tednih,« je prvo fazo trgatve opisal Sajko.
Kriterijev odkupa letošnje grozdne letine v Ptujski kleti, kljub hudi toči, ki je dodobra zdesetkala ali celo popolnoma uničila vinograde in grozdje v velikem delu Slovenskih goric, niso spreminjali. Namesto tega direktor Sajko pravi: »Lahko pa izjemno pohvalim vinogradnike, saj so se na osnovi spoznanj in izkušenj iz prejšnjih let izjemo angažirali pri vinogradniških opravilih na način, da so vzgojili in natrgali izjemno kvalitetno grozdje, brez kakršnihkoli primesi in popolnoma zdravo. Tako ne vidim nobene težave več, da bo glavnina odkupljenega grozdja povsem zdrava in bo predstavljala dobro osnovo za zelo dober letnik. Kriteriji pa so znani zdaj že nekaj let: prvorazredno grozdje lahko vsebuje manj kot odstotek gnilob. Z deležem do pet odstotkov je razvrščeno v drugi, z deležem do deset odstotkov pa v tretji
čas trgatve. Najprej so začeli spravilo zgodnjih sort, med katere spadajo ranina, rizvanec in muškat otonel, ki so že pobrane. Prav tako tudi šardone, ki sicer sodi med srednje pozne sorte. Trenutno se trgajo beli pinot, sivi pinot in sovinjon, na spravilo pa čakajo še trami-nec, rumeni muškat, kerner in modri pinot ter pozne sorte laški rizling, šipon in renski rizling. Sedaj je že mogoče dati prvo oceno letošnje letine. Janja Klanjčar je povedala, da se na grozdju različno močno poznajo posledice toče, glede na sorto in lego. Kljub vsemu je večina grozdja zdravega in
kakovostni razred. Grozdja z več kot desetimi odstotki gnilobe pa v Ptujski kleti ne moremo več predelati v vino po
dosega sladkorne stopnje čez 84 in temu primerno pričakujejo vrhunsko vino.
Trgatev bo potekala predvidoma dober mesec dni, prekinja pa jo deževno vreme, v katerem se ne da trgati. Pri trgatvi v lastnih vinogradih podjetj a je vsak dan na delu 120 beračev. Težav z zagotovitvijo zadostnega števila beračev že dve leti nimajo več, pri tem pa dobro sodelujejo z zavodi za zaposlovanje Pomurja in Podravja.
Pričakujejo, da bo v sode nateklo okrog 2,5 milijona litrov vina.
Viki Klemenčič Ivanuša
današnjih pričakovanjih potrošnikov, zato ga ne moremo sprejeti na stiskalnico.«
Zaradi toče precej manj modre frankinje in žametne črnine
Glede na katastrofalne posledice toče, ki je sicer prizanesla haloškim vinogradom, bo letošnji odkup grozdja vseeno nekoliko nižji od prvotno načrtovanega. Sajko ocenjuje, da bodo v kleti sprejeli in odkupili dobra dva milijona kilogramov grozdja: »Sortno razmerje pa je pač takšno, kot je sortno razmerje v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kolikor ga pač v letošnjem letu
Na skupnem razstavnem prostoru 9 kvadratnih metrov so se številni obiskovalci lahko seznanili z bogato turistično ponudbo občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, kakor tudi s promocijskim materialom o proizvodih in storitvah obrtnikov in podjetnikov, članov OOZ Ormož. Za pestro razpoloženje je poskrbela folklorna skupina iz Ivanjkovcev, za domače dobrote pa ivanj-kovski aktiv kmečkih žena. Ormoško stojnico sta obiskala tudi župana občin Ormož Alojz Sok in Središče ob Dravi Jurij Borko, slovenski delegaciji na sejmišču pa se je pridružila tudi namestnica našega veleposlanika v Beogradu Jadranka Šturm.
V času sejma so predstavniki iz Slovenije izkoristili priložnost gospodarske naveze ter povabili podjetja in zasebni-
niso porušile posledice vremenskih pojavov. Največ prevzema grozdja sestavljajo laški rizling, sovinjon, šardone, renski rizling, rumeni muškat, muškat otonel in še nekatere druge sorte belega grozdja v manjših količinah. Na žalost bo zaradi s točo prizadetih vinogradov, predvsem na območju Slovenskih goric, letos izjemno malo modre franki-nje in žametne črnine. Samo za vzorec, le kakšnih 30 tisoč kilogramov, ju pričakujemo v Ptujski kleti.«
Pričakovati pa je, vsaj po zagotovilih direktorja Sajka, nekoliko višje odkupne cene grozdja; in sicer naj bi bila cena v vsakem kakovostnem razredu za približno 4 do 5 odstotkov višja kot lani, natančno pa naj bi ceno določila
predvsem kakovost grozdja in razmerje sestavin. Ob tem je Andrej Sajko še poudaril, da končno ceno grozdja za vinogradnike - kooperante Ptujske kleti - že nekaj let določa končna prodajna cena vin na trgu. Tudi sistem izplačila ostaja enak kot prejšnja leta: »Za področje dinamike izplačil ne bomo spreminjali pogodbenih razmerij z vinogradniki. Vrednost odkupljenega grozdja plačujemo po dvanaj-stinah, oziroma v 14 obrokih, pri čemer zadnja dva predstavljata poračun glede na doseženo ceno vina na trgu.«
Kdaj naj bi bila trgatev v celoti zaključena, je trenutno težko napovedati, zagotovo pa naj bi bila do konca oktobra, vsaj v glavnini: »Glede na značilnosti letnika predvidevamo, da si bomo lahko privoščili nekoliko več grozdja za vina poznih trgatev, morda pa še za druge oblike posebnih trgatev. Toda to je prvenstveno odvisno še od procesov dozorevanja grozdja v naslednjem mesecu. Doslej odkriti potenciali v grozdju so zelo spodbudni, dokončne odločitve pa bomo sprejemali postopno.«
Letošnja trgatev naj bi po oceni Ptujski kleti prinesla kakšen milijon in pol litrov vina, sicer pa, kot še pravi Andrej Sajko, se ni bati, da bi vina zmanjkalo: »Imamo nekaj prehodnih zalog, s katerimi bomo uspeli povezati oskrbo kupcev z obema letnikoma vin Pullus iz Ptujske kleti. Tako ne predvidevamo, da bi ga ob sedanji dinamiki potrošnje na prodajnih mestih lahko zmanjkalo.«
SM
Ormož • Obrtniki na sejmu sliv v Srbiji
Na martinovo sejem Kovito
Na tradicionalnem sejmu sliv v Osečini (Srbija) se je v dneh od 29. do 31. avgusta letos predstavila tudi območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož.
ke na letošnji sejem KOVITO (kletarska oprema, vino, turizem, obrt), ki bo v Ormožu ob letošnjem martinovanju. Na sejem so bili povabljeni tudi
predstavniki občine Gorce Petrov iz Skopja (Makedonija), ki bodo sodelovali s podjetniki in folkloristi.
Niko Šoštarič
Minuli konec tedna so se pred vinsko kletjo občasno vile vrste čakajočih.
Predsednik OOZ Ormož Ivan Babič, župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in župan občine Ormož Alojz Sok na sejmu v Srbiji
Foto: NS
Foto: vki
Ormož • Spravilo srednje poznih sort
Bolje, kot je bilo pričakovati
V vinski kleti Jeruzalem Ormož so 11. septembra pričeli trgatev grozdja. Priprave na trgatev so stekle že v preteklem mesecu, pričakujejo pa, da bo letošnja letina prinesla okoli 3900 ton grozdja.
Ptuj • Vojko Šohar stotič daroval kri
Foto: Črtomir Goznik
Vojko Sohar je v ponedeljek stotič daroval kri. Ob tej priložnosti je povedal, da bo krvodajalec, dokler mu bo služilo zdravje.
Kri daruje, ker želi pomagati
Na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice je bila 22. septembra slovesnost, kakršnih si je samo želeti. Že tretjič v tem letu so se poklonili krvodajalcu, ki je kri daroval stotič. Po Martinu Golenku iz Cirkovc in Ivanu Auerju iz Vidma se je med stokratne darovalce krvi vpisal tudi 49-letni Vojko Šohar z Zgornje Hajdine, strojnik parnih kotlov, zaposlen v Silkemu, ki je še vedno član velike družine krvodajalcev Taluma Kidričevo.
Kot je povedala predstojnica oddelka za transfuzi-ologijo ptujske bolnišnice Marija Seruga Doliška, je na njihovem seznamu kar 890 krvodajalcev iz Taluma. Krvodajalske akcije na njihovem oddelku potekajo vsak ponedeljek in vsak četrtek, ko se lahko krvodajalcem, ki prihajajo organizirano, pridružijo tudi posamezniki, ki so se odločili, da bodo tudi sami postali krvodajalci in člani velike družine ljudi, ki želijo ljudem v stiski pomagati z najbolj dragoceno tekočino, tekočino življenja. Do sredine septembra je transfuziološki oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj obiskalo 2349 krvodajalcev, kar je 135 več kot v enakem obdobju lanskega leta. Stevilo odvzemov pa se je povečalo za 95. Zadovoljni so, ker število krvodajalcev znova narašča, novi krvodajalci prihajajo tudi iz Maribora in Ormoža, vojske in policije.
»Krvi in krvnih pripravkov imamo za potrebe ptujske bolnišnice oziroma njenih bolnikov vedno dovolj, s krvjo pa oskrbujemo ptujske bolnike v mariborski in še kateri drugi bolnišnici. Zaradi operacij kolkov, ki jih bomo pričeli izvajati te dni, se bodo potrebe po krvi povečale, vendar težav ne pričakujemo, ker je na Ptujskem krvodajalstvo zelo razvito, predvsem po zaslugi dobrega dela Območnega združenja Rdečega križa Ptuj,« je poudarila predstojnica transfuziološkega oddelka ptujske bolnišnice Marija Šeruga Doliška. Na operacije kolkov pa so se tudi sicer dobro pripravili s t. i. programom avtotransfuzij za bolnike, ki bodo operirani, vendar avtotransfuzija ne zadošča in ti bolniki potrebujejo tudi kri od krvodajalcev. Veseli so vsakega novega krvodajalca, večina jih prihaja organizirano. Največ krvodajalcev je v Talumu in hčerinskih podjetjih, veliko jih prihaja tudi iz Perutnine. Veseli pa so tudi, ker se povečuje število mladih krvodajalcev, srednješolcev in njihovih profesorjev iz Ptuja in Ormoža. Še posebej se za nove krvodajalce trudijo v gimnazijah. Mlade med krvodajalce pospremijo s posebnim predavanjem, ki mu mladi z zanimanjem prisluhnejo, četudi so nekateri prepričani, da ne dajejo kaj dosti na takšne in drugačne dobronamerne nasvete. Predstavijo jim pomen krvodajalstva, obenem pa opozorijo na pasti, ki jih prinaša življenje, zlasti še doba odraščanja.
Vojko Šohar je prvič daroval kri 28. februarja leta 1978, ko je bil star 19 let. Danes se
več ne spominja, zakaj se je odločil za prvi odvzem krvi. Občutek je bil dober, pravzaprav ga je tako prevzelo, da je postal redni krvodajalec. Na odvzeme prihaja tri- do štirikrat letno zgolj zato, ker želi pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Po letih je najmlajši krvodajalec, ki je stokrat daroval kri, sicer pa že deveti, ki se ponaša s stotimi odvzemi. Ob tej priložno-
sti je bil deležen pozornosti transfuziološkega oddelka, v imenu občine Hajdina sta ga pozdravila podžupan Karl Svenšek in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, v imenu Območnega združenja RK Ptuj pa je govorila sekretarka Marjana Cafuta. Povedala je, da veliko pozornost posvečajo organizaciji krvodajalskih akcij, da so veseli vsakega novega krvoda-
jalca in da se število krvodajalcev povečuje, čeprav so že bili časi, ko se je zdelo, da bo ta humana dejavnost izgubila svoje poslanstvo. Vojko Šohar se je za pozornost, ki je ni vajen, zahvalil, lepi občutki, da nekomu pomaga, pa so tisti, ki ga spremljajo ob vsakem odvzemu. Krvodajalec bo, dokler mu bo služilo zdravje.
MG
Zavrč • Prvo srečanje starostnikov
Veselo nedeljsko druženje
14. septembra je občinski odbor Rdečega križa Zavrč pripravil prvo srečanje starejših in bolnih v tej občini. Zbrali so se pri svečani maši v farni cerkvi, nadaljevali pa v završki kulturni dvorani.
Srečanje so popestrili s programom, ki so ga izvedli domači glasbeniki in pevci: na harmoniki je zaigrala Sandra, zapele so ljudske pevke, skupina Trta in Sany, ki je nastopila
tudi v duetu s Terezijo na orglicah. Program je z obilo smeha popestril humorist Korl.
Srečanja so se udeležili tudi podžupanja, predsednik upokojencev in dolgoletna pred-
sednica združenja RK Ptuj.
Gospodinje in domači vinogradniki so pripomogli, da so se zbrani bolje počutili vse do poznih popoldanskih ur.
Stanko Ivančič
Foto: S. Ivančič
Utrinek iz kulturnega programa
Od tod in tam
Dornava • Koncert madžarskega MPZ
Osrednja dvorana dornavskega baročnega dvorca je v četrtek zvečer gostila mlade pevce madžarskega mladinskega pevskega zbora Lovassy Laszlo na povabilo sovrstnikov - pevcev mešanega mladinskega pevskega zbora ptujske gimnazije.
Po pozdravnem nastopu domačega zbora so se polni dvorani poslušalcev predstavili madžarski pevci; najprej z osmimi skladbami različnih avtorjev, ki so jih odpeli v svojem maternem jeziku, sledil je nastop pianistke Annamarie Kovesdi z odigrano Lisztovo Etudo v b-molu, potem je ponovno nastopil MPZ gimnazije Lovassy Laszlo z venčk-om madžarsko-nemških ljudskih pesmi, sledile so še črnske duhovne pesmi, koncert pa seje zaključil s priredbami madžarske pop glasbe v izvedbi: Bence Szalai in L. Vonderviszt na klavirju in Krisztiana Egyeda kot vokalista. MeMPZ Gimnazije Ptuj je vodila zborovodkinjaJožica LovrenčičLah, MPZ madžarske gimnazije pa zborovodkinji Marija Toth in Monica Banko.
SM
Dornava • Srečanje članov OOZ Ptuj
Foto: SM
Foto: SM
V rekreacijskem centru ob ribiški koči v Dornavi je minulo soboto potekalo prvo srečanje vseh obrtnikov, članov Območne obrtne zbornice Ptuj (OOZ), namenjeno druženju in zabavnim igram. Kljub nekoliko kislemu vremenu so se zbrani že dopoldne pomerili v ribolovu, nato je sledilo kolesarjenje po občini Dornava s krajšim postankom na Polenšaku, kjer so jih pogostili z gibanico, popoldne pa so se obrtniki ponovno zbrali na izhodiščni lokaciji in se za konec preizkusili še v kuhanju golaža, balinanju ter vleki vrvi. Domače ribiško društvo je vse udeležence srečanja pogostilo še s pečenimi ribami. Miroslav Slodnjak je ob tem povedal, da si želijo, da to srečanje vseh obrtnikov s širšega ptujskega območja pod taktirko OOZ Ptuj postane tradicionalno, saj tovrstne oblike neformalnih druženj veliko pripomorejo k boljšemu poznavanju in predvsem sodelovanju obrtnikov iz različnih občin.
SM
Cven • Koruzna poroka
Foto: NS
Turistično društvo Cven v občini Ljutomer je skozi vse leto aktivno v svojem delovanju, zlasti v prirejanju zanimivih šeg in navad iz življenja naših babic.
Gre za tradicionalna kmečka opravila, ki so domala že pozabljena. Pa vendar so minulo soboto člani društva že devetičpripravili »kožuhaje« (ličkanje koruze), ki seje odvijalo pri društvenih prostorih Na gruntu. Ob degustaciji vin, domačih kulinaričnih dobrotah in prikazu starih običajev v času tovrstnega jesenskega dela na njivi so opravili tudi zanimiv obred - koruzno poroko (na posnetku). Poročni par sta bila tokrat domačinka Romana Štuhec in Prekmurec Matjaž Špilak iz Dobrovnika.
NŠ
Ptuj • Še o novih pridobitvah ptujske boinišnice
Z decentralizacijo prišli novi programi
Otroški oddelek ptujske bolnišnice je letos star 60 let. V začetku so bili otroci oskrbovani predvsem na internem oddelku. »Leta 1954 smo prvič dobili samostojen oddelek, v okviru katerega se je pričela vsa hospitalna dejavnost,« je povedal predstojnik oddelka Andrej Levanič.
Leta 1956 so na oddelek prvič dobili kisik, leto kasneje se je začelo sodelovanje z ginekologi-porodničarji pri pregledu otrok. V šestdesetih letih je to postalo navada in rutina. Kmalu pa se je v okviru oddelka začelo ambulantno in dispanzersko delo. Leta 1960 je bilo opravljenih 500 ambulantnih pregledov, leta 1980 že 2000, v zadnjih letih pa številka že presega 7000 tisoč pregledov letno. Trend usmeritve iz hospital-ne dejavnosti v ambulantno je vse bolj jasen in viden. Temu pa žal vedno niso sledili pogoji za delo. Leta 1994 se je otroški oddelek preselil v nove prostore, na lokacijo bivše porodnišnice, ki je leta 1991 dobila nove prostore. Takrat so prvič dobili tudi ambulantne prostore, ki pa so bili za silo adaptirani oddelčni prostori. Z leti se je potreba po ambulantnih prostorih povečevala. »V novih prostorih, veliki okrog 250 m2, ki so bili predani namenu 18. septembra, bo potekala večina ambulantnega dela, v našem okolju opravljamo praktično vso diagnostiko in zdravljenje, dobro pa sodelujemo tudi s terciarnimi centri,« je na odprtju novih otroških specialističnih ambulant dejal predstojnik otroškega oddelka Andrej Levanič, ki je tudi povedal, da se je v zadnjih letih ambulanta dejavnost zelo razvila, med drugim opravljajo tudi pulmoalgero-loško in gastroenterološko dejavnost z endoskopijami, kjer so celo med vodilnimi v Sloveniji, z izjemo terciarnih centrov.
Ob kadrovskih okrepitvah pričakujejo še nadaljnji razvoj na tem področju. Predvsem pa je pomembno, da v okolju, kjer delajo in na katerega gravitirajo, zagotavljajo strokovno in prijazno obravnavo. »Na oddelek ptujske bolnišnice gravitira 25 tisoč otrok, nove ambulante so pridobitev, ki se je bomo zavedali šele v bodočnosti,« poudarja Leva-nič. Ob 60-letnici otroškega oddelka v ptujski bolnišnici ugotavljajo, da je kadrovska zasedba bolj ali manj ves čas enaka, tri do štirje pediatri in okrog dvajset sester. Trend obravnave in zahtevnost pa je taka, da se potreba po kadrih povečuje, razpisi so ves čas v teku. Pomanjkanje zdravnikov se odraža tudi na Ptuju in v okolici, trenutno otroški oddelek ptujske bolnišnice dela s tremi pediatri.
Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, je dejal, da je bilo reševanje prostorov otroških specialističnih ambulant prvi problem, s katerim se je
soočil pred dvema letoma, ko je prevzel vodenje ptujske bolnišnice. Adaptacija dosedanjih prostorov v drugem nadstropju bolnišnice, v prostorih nekdanjega otroškega oddelka, bi bila predraga, zato se je niso lotili. S pridobitvijo novih programov pa so na nek način začele padati domine. Prostori nekdanjega otroškega oddelka so primerni za negovalno bolnišnico s 40 posteljami za potrebe bolnikov, katerih zdravljenje se je končalo, potrebujejo pa še 30- do 45-dnevno nadaljevalno nego izkušenih medicinskih sester in občasno kontrolo zdravnika. Novi oddelek, ki ga bodo usposobili v roku enega meseca, prinaša tudi nekaj novih delovnih mest, zlasti še za srednje medicinske sestre oziroma negovalke. Potrebno pa je bilo poiskati nove prostore za otroške ambulante. Našli so jih v prostorih ginekološko-porodnega oddelka, ki so se sprostili ob tem, ko je postala ptujska porodnišnica otrokom prijazna porodnišnica. S tem so se dojenčki vrnili k mamam in nekateri prostori več niso bili potrebni. Usposobili so jih z minimalnimi vlaganji.
Ta konec tedna pa bodo v ptujski bolnišnici izvedli tudi prvo operacijo kolkov. Zadnji pacient na čakalni listi ptujske bolnišnice je za operacijo kolkov naročen v začetku novembra letos. Novica, ki se je bodo razveselili vsi, ki na to operacijo čakajo dobro leto in pol, nekateri celo več.
Kdor zna, raste
Darko Žiberna, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, je ob odprtju novih otroških specialističnih ambulant v nekdanjih prostorih ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice zadovoljno povedal, da je vesel, da je lahko prisostvoval temu dogodku, čeprav ni bil povezan z velikimi zneski, z milijoni in milijoni evrov, kolikor ponavadi znašajo investicije v zdravstvu. Gre za prostore, v katerih se bodo mali bolniki zanesljivo dobro počutili. »Čestitam k tej inovativnosti. Naredili ste skromno in učinkovito investicijo, s katero ste dokazali, da se da tudi v zdravstvu z majhnimi sredstvi narediti veliko, izkoristili ste dano priložnost. Kdor to zna, raste. Čestitam tudi k temu, da boste kmalu usposobili oddelek podaljšane bolnišnične nege. Partnerji smo s podporo in angažiranjem Ministrstva za zdravje prispevali k temu, da
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja novih prostorov otroških ambulant so se udeležili številni gostje, med katerimi sta bila tudi poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič.
bo ptujska bolnišnica dobila program za delovanje tega oddelka. Vse z namenom, da se ji povečuje vrednost, da se ji povečuje obseg dela, da se tudi omogočijo nove zaposlitve in za to, da temu prostoru omogočamo zdravstveno storitev, ki je vse bolj potrebna. Zavedati se moramo, da se vsi vse bolj staramo in da ta del populacije vse bolj potrebuje takšne storitve. Vesel sem, da boste na ta oddelek sprejeli svoje ljudi in tudi ljudi od drugod, saj se v slovenskih bolnišnicah ob slovenskih bolnikih lahko zdravijo tudi bolniki iz držav EU,« je dejal Žiberna, ki je povedal, da v ptujsko bolnišnico prihaja tudi program operacij kolkov. Tudi to je storitev, ki jo
vse bolj potrebujejo Slovenci glede na vedno večje število starejših.
Politika Ministrstva za zdravje je bila v tem mandatu izrazito jasno začrtana v smislu regionalnega in decentra-lističnega razvoja zdravstvenega sistema. S tega vidika sta bila tudi podprta oba programa. Žiberna ne dvomi v to, da ne bi v ptujski bolnišnici že v kratkem delali tudi proteze kolen. S tema dvema programoma bo ptujska bolnišnica rasla strokovno in tudi sicer. Narejen je bil tudi bistveni napredek pri skrajšanju čakalnih dob. Težko posluša trditve, da so v Sloveniji čakalne dobe močno porasle in da se na tem področju ne dela nič. Še leta 2004 je bila čakalna
Foto: Črtomir Goznik
Darko Žiberna, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje: »Z novimi programi se ptujski bolnišnici povečujeta vrednost in obseg dela.«
doba za operacijo srca od 10 do 12 mesecev, danes je operacija možna v enem mesecu, za podaljševanje tega roka pa morajo obstajati tehtni razlogi. Zelo so se skrajšale tudi čakalne dobe operacije sive mrene. Še ne tako dolgo je bila čakalna doba leto in več, danes je tako, da izvajalci že sami iščejo paciente. Tudi pri operacijah kil se je čakalna doba občutno skrajšala, pacient pride na vrsto v roku največ 30 dni. Za koronogra-fijo, pri diagnostiki, ki zelo pomembno vpliva na preživetje, ima Slovenija dva vrhunsko usposobljena centra, ki lahko to storitev opravita v mesecu dni. Res še ni dosežen optimalni cilj, vendar je pot zelo jasno začrtana, poudarja državni sekretar Darko Žiberna, ki se je ob odprtju novih otroških specialističnih ambulant dotaknil tudi novega plačnega sistema.
Nihče ne more dobiti nižje plače
»Skupaj s predstavniki sindikata in drugimi vladnimi predstavniki smo v zdravstvu izpogajali povišanje plač v povprečju za 28 odstotkov v štirih obrokih, kar bo realizirano do začetka leta 2010. Dvigi so različni, zavedamo se, da so se v tej pretvorbi zgodile tudi napake, sistem pa je takšen, da jih je mogoče vedno odpraviti. Vemo tudi, da nihče ne more dobiti nižje plače, praviloma so plače višje. Če pa je morda kdo dobil manj, kot je znašala
njegova plača doslej, prosim, rešujte to strpno, najprej z direktorjem. Vsaj tri mesece bo potrebno, da bo izvedena okvirna nastavitev in odpravljene morebitne napake, ki so se zgodile tudi v ptujski bolnišnici, ne samo v sistemu. Morda bo za odpravo kakšne napake potrebnih tudi več mesecev, to se je dogajalo vedno v takih primerih. Tudi prejšnji plačni sistem se je reševal pet let, dokler ni bil v celoti vpeljan. Ne gre za idealne rešitve v zdravstvu, za nekatere skupine bo potrebno še iskati rešitve, kot na primer za srednje sestre na nekaterih področjih. S pogovorom in strpnostjo jih bomo zagotovo rešili. Verjetno bo potreben tudi kakšen aneks in še kakšno delovno mesto v okviru sistema, ki ni bil prav postavljen,« pa je Žiberna povedal glede novega plačnega sistema javnih uslužbencev, ki ga bodo še naprej izboljševali.
V okviru decentralizacije slovenskega zdravstva bo ptujska bolnišnica zagotovo imela še druge priložnosti. Državni sekretar upa, da bo te priložnosti še naprej izkoriščala. Načrtuje se tudi popravek plačila zdravstvenih storitev, tudi ptujska bolnišnica, ki se je nekaj časa lovila v poslovanju, zdaj se to stabilizira, bo nekaj pridobila iz tega naslova. Na nov plačni sistem pa je prešla brez velikih pretresov oziroma napak. Državni sekretar se za njen razvoj sploh ne boji.
Hajdina • Uskladili stališča za delitev sredstev
Upravičenci sredstev na vrsti nazadnje
Na Hajdini so se 18. septembra sestali predstavniki občin Kidričevo, Majšperk, Starše, Hajdina in MO Ptuj. Osrednja tema je bila uskladitev stališč za delitev sredstev ukrepov po avgustovskem neurju.
Foto: Črtomir Goznik
V avgustovski toči je bilo v občini Hajdina poškodovanih 724 stanovanjskih hiš, 460 gospodarskih objektov in 15 poslovnih ter še nekaj drugih objektov.
Dogovorili so kriterije za delitev sredstev rezerv in sredstev ukrepov. Iz teh sredstev bodo najprej pokrili stroške intervencij, stroške sanacije javnih objektov, kar bo ostalo, pa bodo v vsaki občini upravičencem delili po svojih kriterijih oziroma kriterijih, ki jih bodo oblikovale njihove komisije. Sredstva Rdečega križa in Karitasa bodo delili po kriterijih, ki jih je oblikovala skupna komisija, sestavljena iz predstavnikov Karitasa, Rdečega križa in Centra za socialno delo Ptuj ter občine. Seznam prejemnikov javnih sredstev bodo javno objavili.
Sanacija individualnih objektov poteka individualno, s sredstvi občanov in zavarovalnic, Rdečega križa in Karitasa. »Sredstva rezerv in ukrepov bo občina Hajdina najprej koristila kot intervencijska sredstva. Najprej bomo poravnavali stroške folije in gasilcev, goriva in drugega ter odvoz salonitnih plošč na deponijo Gajke. Takoj zatem je javni interes, kar pomeni, da bomo sanirali vaške, gasilske, društvene domove, kul-
turne in druge domove. Teh domov je v občini Hajdina devet. Preostanek sredstev ukrepov pa bomo razdelili med oškodovance po kriterijih komisije za oceno škode. Po prvi oceni je na javnih objektih škode toliko, kolikor imamo sredstev ukrepov, iz tega naslova je občina prejela 380 tisoč evrov. To je škoda samo na strehah, veliko škode pa je tudi v notranjosti objektov, podatke še zbiramo. Ta sredstva pa bomo morali po vsej verjetnosti pridobiti iz ekoloških kreditov, ki jih bomo pokrili iz različnih virov, po vsej verjetnosti tudi iz sredstev proračuna,« je po četrtkovi seji na Hajdini povedal hajdinski župan Rado-slav Simonič. Po avgustovski toči je bilo v občini Hajdina poškodovanih 724 stanovanjskih hiš, 460 gospodarskih objektov, 15 poslovnih objektov, industrijski objekt, trije gasilski domovi, dva športna domova, stavba društva upokojencev, javni objekt, dom krajanov in dom vaščanov.
Sestanka v Hajdini se je udeležil tudi mag. Stanko Gla-žar, direktor občinske uprave MO Ptuj, ki je povedal, da je bil osnovni namen uskladitev
kriterijev za razdelitev sredstev po neurju s točo. Vlada je namenila za stroške intervencij 400 tisoč evrov. Na skupnem sestanku županov in direktorjev občinskih uprav so ugotovili, da bo stroškov intervencij (folije, letve, gorivo, gasilska služba) več kot 400 tisoč evrov. Težko je vsa sredstev deliti prej, dokler ni znano, ali bo razliko sredstev vlada pokrila ali ne. V četrtek so se na Hajdini uskladili tudi glede javnih objektov. Skupaj je bilo poškodovanih veliko javnih objektov, ne samo v MO Ptuj, ampak tudi v drugih. Problem pa je v tem, pravi Glažar, da za te namene ni posebnih namenskih virov. Izjema je MO Ptuj, ki je prejela denar za obnovo vrtcev in šole, 723 tisoč evrov za vrtce in 125 tisoč evrov za OŠ Ljudski vrt. Ta sredstva bo MO Ptuj dobila nakazana, sistem pa še ni dorečen. V tem trenutku gre za predvideni znesek, MO Ptuj bo morala zagotoviti 30 odstotkov potrebnih sredstev za sanacijo omenjenih objektov, pri čemer se bodo odštele vse zavarovalne premije, ki jih bo prejela. Pričakujemo formularje, ki naj bi jih izpolnili, a jih do
petka v MO Ptuj še niso prejeli. Zato tudi ne moremo narediti slednjega koraka, delitev sredstev, ta se bo lahko izvedla šele, ko bo znano, kako bo pokrita razlika sredstev pri intervencijah, kako bo s sanacijo javnih objektov, pisnega zagotovila pa še tudi ni v zvezi z odlaganjem salonitk v CERO Gajke. Država je priznala plačilo 67 evrov na tono odloženega materiala, razlika do polne cene pa naj bi se pokrila iz sredstev lokalnih skupnosti, ki pa teh sredstev nimajo. Pomeni, da bodo morali poseči v občinske rezerve oziroma v sredstva, ki jih bodo dobili iz države. Še vedno pa so odprti tudi stroški prevoza. Dogovorjeno je bilo, da bo pokrivanje tripartitno, eno tretjino ministrstvo, eno tretjino izvajalec in eno tretjino občina. Tudi za to še ni pisnega dokumenta. Šele ko bo vse to razčiščeno, se bo lahko opravila delitev sredstev med upravičence, pri čemer pa so se v občinah odločili za različne načine razdeljevanja, po več stopnjah, druge občine pa bodo dale vsem enako, tako kot v MO Ptuj, kjer se je za to odločil mestni svet.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Povabilo na ples
Foto: M. Ozmec
Vabilo na ples vam pošilja Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj s svojim podmladkom, otroško folklorno skupino Klopotec, ki v začetku jeseni vsako leto pričenjata nov plesni ciklus vaj in druženj, s katerimi ste v njihove vrste vabljeni vsi tisti, ki uživate v plesnem gibanju, veselem druženju, petju in zabavi. Vabilo na ples še posebej velja za plesne pare ter moške plesalce, ki se radi zavrtijo v ritmu polke in valčka, pa najsi bo stara ljudska polka ali prefinjena meščanska eleganca čudovitega valčka in razkošnih oblek. Pri tem velja omeniti, da je Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj edina ptujska folklorna skupina s 33-letno tradicijo, njena prepoznavnost in posebnost pa so prav meščanski plesi, ki so sloves skupine ponesli tudi izven meja Slovenije. Ples, na katerega ste prijazno povabljeni, je vsako sredo ob 20. uri v prostorih Narodnega doma na Jadranski ulici 13 v Ptuju, kamor ste prav prisrčno povabljeni.
Tadeja Radek
Cerkvenjak • Najboljši Mladi muzikanti
Foto: M. Ozmec
V petek, 19. septembra, je v šotoru pri OŠ Cerkvenjak potekal 22. festival narodno-zabavne glasbe Slovenskogoriški klopotec narodno-zabavne glasbe 2008, ki ga je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Cerkvenjak. Na njem je nastopilo devet naro-dno-zabavnih ansamblov iz različnih slovenskih regij, ki so se predstavili z novo lastno skladbo in priredbo narodne skladbe. Po mnenju strokovne komisije, ki so jo sestavljali Darko Škrget, AlešMeglič, Damjan Kolarič in Alej Ojcinger, je bil najboljši ansambel bratov Jamnik. Drugo mesto so zasedli Pajdaši in tretje mesto je pripadlo ansamblu Harmonija (na fotografiji). Po mnenju občinstva pa so bili najbolj všečni člani ansambla Mladi muzikanti.
Zmago Šalamun
Hum • Buče velikanke
■ - ~t *— Foto: Verica Lazar
Pred dnevi me je presenetila fotografija središke fotografinje Verice Lazar, na kateri so ogromne buče, za primerjavo pa so na sliki še otroci - Maja, Patrik in Klara. Slednja obiskuje že drugi razred osnovne šole in daje pravi občutek za velikost teh buč. Posadila jih je Pavla Zidarič s Huma, ki je seme dobila z Gorenjskega, češ da gre za okrasne buče. Takrat še ni pričakovala takšnega izplena, kot ga vidite na sliki. Buče so bile letošnje leto z vlago očitno zelo dobro preskrbljene in so zelo zrasle, preživele so točo, kar se še sedaj lepo vidi na njihovi brazgotinasti površini. Pavla Zidarič vsako leto posadi nekaj okrasnih buč, na kmetiji pa pridelujejo tudi golice za prodajo, zelo rada pa jih uporablja tudi pri kuhanju. Njena družina ima najraje pogačo z bučami, buče kot prikuho ali pa pražena bučna semena.
vki
Ptuj • Domski dan Dijaškega doma
Dijaški dom letos praznuje 108. rojstni dan
Stanovalci in zaposleni Dijaškega doma Ptuj danes praznujejo domski dan. Kot ponavadi ga bodo obeležili s kopico dejavnosti, učenci in dijaki pa so ta dan oproščeni pouka v šoli in bodo petek preživeli v dijaškem domu.
Dan se je za stanovalce doma začel s poznim zajtrkom in nagovorom ravnateljice Dijaškega doma Ptuj mag. Danice Starki. Ob tej priložnosti bo predstavljeno tudi domsko glasilo Utripi, v katerem je strnjeno dogajanje v domu. Tudi športnih aktivnosti ne bo manjkalo, saj pripravljajo maraton, namizni tenis, ročni nogomet, košarko, različne družabne igre, filmski maraton, šaljivo olimpi-jado, tiskali pa bodo tudi na tekstil. K praznovanju so zraven staršev, učiteljev in ravnateljev šol povabili tudi ptujske Sorop-timistke, ki so stanovalcem iz socialno ogroženih družin do-nirale sredstva za poletni oddih na morju. »Dijaški dom Ptuj je rumena zgradba v neposredni
bližini ptujskih osnovnih, srednjih in višjih šol z odličnimi razmerami za življenje in delo. Nudimo vzgojno delo in namestitev za učence in dijake ter študente višjih strokovnih šol. Trudimo se za dobro počutje in varnost vsakega varovanca, za stalno povezanost s starši in šolo, ki jo naš varovanec obiskuje, skrbimo, da imamo dobro hrano, urejene in čiste prostore. Delamo tudi na področju doseganja dobrih učnih dosežkov in razvijanju pozitivnih človeških vrednot vsakega varovanca, organiziramo pa tudi številne dejavnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, nudimo brezplačno učno pomoč ter brezplačen internet v učilnicah in spalnicah,« je
Dom letos praznuje 108. rojstni dan.
Foto: Langerholc
Starklova na kratko orisala delo Dijaškega doma Ptuj.
Mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj
i Vpis narašča
Skupaj imajo letos v ptujskem dijaškem domu nastanjenih 92 stanovalcev, od tega 70 dijakov. Prostih je še 50 ležišč za dijakinje in dijake srednjih šol. Že
Ptuj • Novo vodstvo dijaške sekcije
Dijaki dobili novo vodstvo
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov je prejšnji teden izpeljala redne volitve upravnega odbora. Funkcijo predsednika, ki jo je doslej opravljal Andrej Čuš, je prevzel Aleš Meglič, dijak 4. letnika ptujske Gimnazije.
Dijaška sekcija Ptuj, ki deluje kot podmladek Kluba ptujskih študentov in je lani po nekaj letih mirovanja aktivno začela izvajati različne ankete o težavah dijakov, je dobila novo vodstvo. Funkcijo predsednika, ki jo je doslej opravljal Andrej Čuš, je prevzel Aleš Meglič, dijak 4. letnika ptujske Gimnazije. Me-
glič je bil v dijaški sekciji aktiven že prejšnje leto, vodil je pomemben projekt predstavitve fakultet ptujskim dijakom. Delo v dijaški sekciji mu bo lajšal ponovno izvoljeni podpredsednik Kristjan Pesek, dijak 4. letnika ekonomske gimnazije, ki je tudi predsednik ptujskega dijaškega parlamenta. Ta je
Aleš Meglič (levo), dijak 4. letnika gimnazije Ptuj, je nov predsednik dijaške sekcije KPŠ, podpredsednik pa ostaja Kristjan Pesek (desno).
podaljšana roka dijaške sekcije, sestavljajo pa ga dijaki vseh ptujskih srednjih šol.
Na petkovih volitvah dijaške sekcije KPŠ so izvolili še predsednika interesnih odborov, in sicer Aneja Kovačiča, dijaka 4. letnika ptujske Elektro šole, Damjan Ljubec, dijak 2. letnika Ekonomske šole Ptuj, pa je regionalni koordinator. Delo informatorja bo opravljal Alen Dangubič, dijak 2. letnika ptujske Gimnazije, prav tako gimnazijka, Amanda Drevenšek, je v letošnjem letu zadolžena za finance omenjene sekcije.
Lanskoletni predsednik Andrej Čuš letos za mesto predsednika dijaške sekcije KPŠ ni kandidiral, saj se je odločil poskusiti na državnem nivoju in je svojo kandidaturo vložil za mesto predsednika Dijaške organizacije Slovenije. Izid glasovanja bo znan na dijaškem parlamentu že danes. V prostorih slovenskega parlamenta bodo dijaški poslanci iz cele Sloveniji izvolili novega predsednika in predsedstvo.
Dženana Bečirovič
nekaj let pa ptujski dijaški dom ni bivališče zgolj srednješolcev. V njem letos stanuje osem študentov, zanje pa imajo še 38 prostih mest. So tudi eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami in edini, ki izvaja vzgojni program za učence osnovnih šol. Trenutno imajo nastanjenih 14 učencev iz Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Osnovne šole Mladika in OŠ Olge Meglič. »Zmogljivost dijaškega doma je 210 ležišč in trenutno je zasedenost 43,8-odstotna. Pričakujemo dodaten vpis še ta mesec in tudi oktobra, saj razvijamo nove programe vzgojnega dela (dva projekta ESS) in urejamo plačila za tiste, ki sami ne zmorejo plačevati oskrbnine (Domski sklad),« je pojasnila Starklova.
Novost: brezplačen dijaški dom za drugega in vse nadaljnje otroke
Ministrstvo za šolstvo in šport je junija 2008 sprejelo Sklep o sofinanciranju plačil staršev, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka. »Vsak drugi otrok ima plačano oskrbnino s strani države in tudi to bo povečalo vpis v dijaški dom,« je prepričana ravnateljica ptujskega dijaškega doma. MŠŠ je sprejelo tudi sklep o subvencioniranju šolske prehrane za dijake srednjih šol, Dijaški dom Ptuj pa je na vse ptujske srednje šole že poslal ponudbe. »Pripravljali bomo tople obroke za dijake, ki so na delovni praksi - za ostale je v šolah poskrbela Perutnina Ptuj,« je še dodala Starklova.
V Dijaškem domu Ptuj deluje tudi Domski sklad. Njegov
namen je zbiranje sredstev za socialno ogrožene dijakinje in dijake (plačilo bivanja v domu), obogatitev vzgojnih vsebin (šport, računalniki, kultura, izleti, letovanje na morju ...) in razvijanje raziskovalne dejavnosti nadarjenih dijakinj in dijakov. »Na naše prošnje za do-nacije v Domski sklad se odzivajo humanitarne organizacije, velika podjetja in posamezniki. Ob zaključku tega šolskega leta smo pripravili prireditev, na kateri smo se zahvalili vsem dosedanjim in nadaljnjim darovalcem (donatorjem). Učenci in dijaki so izdelali priložnostna darila. Prvič v zgodovini Dijaškega doma Ptuj pa so bili naši učenci/-ke OŠ/OŠPP skupaj z vzgojiteljicami in medicinsko sestro na morju v Ankaranu (junij 2008, pet dni). To jim je plačalo humanitarno društvo Soroptimist Ptuj, za kar se jim bomo posebej zahvalili ob domskem dnevu,« je še povedala Starklova.
Zadovoljni z urejenostjo dijaškega doma
Sobe v ptujskem dijaškem domu so razporejene v mede-tažah in etažah - skupaj na štirih nadstropjih. Vse sobe imajo internetno povezavo, ki so jo izvedli dijaki Elektro in Strojne šole Ptuj v okviru prakse dijakov v dijaškem domu. Gre za skupen projekt Šolskega centra Ptuj in Dijaškega doma, za kar sta zraven ravnateljice Dijaškega doma zaslužna ravnatelja Rajko Fajt in direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer.
Ob vsaki etaži in medetaži sta dve veliki učilnici in kabinet, soba za vzgojitelje, ki so prisotni v domu od 7. do 23. ure. »Ker imamo v domu 70 dijakov SŠ in 14 učencev OŠ in
OŠ s posebnim programom, so tako učenci v prvi etaži in me-detaži, dijaki v drugi in tretji etaži in medetaži; študentje pa so ločeno v četrti medetaži,« je pojasnila Starklova.
V domu pa nudijo tudi dodatne prostore: trim kabinet, sobo za namizni tenis in nogomet, knjižnico, računalniško učilnico, domski kino in čajno kuhinjo. V najemu imajo tudi dve telovadnici, vsaka je na razpolago enkrat tedensko po dve uri. »Izvajamo številne interesne dejavnosti in se trudimo zadržati naše dijake v večernem času v domu - aktivne in zadovoljne. Lepo urejene imamo zelenice v okolici doma in zunanje košarkaško igrišče. Z ureditvijo celotnega dijaškega doma sem tako zelo zadovoljna. Dnevne učilnice smo opremili s sedežnimi garniturami, ki smo jih večino prejeli od donatorjev in s tem naredili prijetne »dnevne sobe« za druženje in gledanje TV. Bila sem v številnih domovih po Evropi in povedati je potrebno, da nikjer nimajo tako lepih internatov, kot jih imamo v Sloveniji,« je še dodala ravnateljica.
Dijaški dom Ptuj, ki je na današnji lokaciji že od leta 1980, pa vsekakor potrebuje nekaj popravil. Po mnenju Starklove so najnujnejša: menjava oken v medetažah, učilnicah in pritličju doma, izolacija sten v sobah dijakov, učencev in študentov, nova oprema nekaterih sob za učence, dijake, študente - nove postelje, omare in pisalne mize ter nabava dodatnih računalnikov. »Vendar za dobro delo danes imamo vse, kar potrebujemo, dobre materialne pogoje in dobre kadrovske pogoje,« še dodaja ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, v katerem je 21 zaposlenih.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Simpozij Stara mesta - skrbi in priložnosti
Dediščina starih mest je skupna evropska dediščina
Na Ptuju se je včeraj pričel simpozij Stara mesta - skrbi in priložnosti, ki bo trajal do 27. septembra. Udeležujejo se ga župani najstarejših mest iz držav članic EU in partnerskih mest Ptuja.
To je tudi osrednji dogodek v MO Ptuj ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, ki poteka pod geslom Turizem - odgovor na izziv klimatskih sprememb. Turistično gospodarstvo, ki povezuje cel niz ekonomskih in socialnih aktivnosti ter nastopa kot ključni ekonomski generator v svetu, se mora te problematike zavedati z vso odgovornostjo.
»V prvi vrsti želimo s simpozijem Stara mesta - skrbi in priložnosti ustvariti mrežo mest, ki predstavljajo najpomembnejše naravne in kulturne bisere evropskega pomena. Zelo pomembno je, da Svet Evrope vedno znova opozarjamo na pomen tovrstne naravne in kulturne dediščine. Želim si, da bi to srečanje na Ptuju, ob vzpostavitvi mreže mest, postalo vsakoletno druženje, namenjeno pripravi strateških izhodišč za razvojne programe, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj naših mest. Seveda bomo delovali tudi v tej smeri, da bodo ta srečanja namenjena pripravi skupnih projektov, povezanih z raziskovanjem, prezentacijo, varovanjem in trženjem naše naravne in kulturne dediščine. Ob tem bo nujno zagotoviti politično in strokovno podporo za stalne vire financiranja, slediti drugemu stebru Lizbonske strategije in težiti k skupnim
Foto: Črtomir Goznik
Srečanja starih mest naj bi na Ptuju postala tradicija.
interesom po gospodarskem in družbenem razvoju preko kulturne dediščine evropskih mest. Združeni Evropi pa povedati, da je dediščina vseh starih mest skupna evropska dediščina, do katere je potrebno pristopati z veliko mero občutka. Simpozija se bo udeležilo skupaj osemnajst mest: Tongeren (Belgija), Sozopol (Bolgarija), Esbjerg (Danska), Acerra (Italija), Nagykanizsa (Madžarska), Birgu (Malta), Gniezno (Poljska), Ponte de Lima (Portugalska), Sibiu (Romunija), Trnava (Slovaška), Cadiz (Španija), Varaždin
(Hrvaška), Ohrid (Makedonija), Burghausen (Nemčija), Banska Štiavnica (Slovaška), Arandelovac (Srbija), Banja Luka (Bosna in Hercegovina) in Cetinje (Črna Gora),« je o simpoziju Starih mest na Ptuju povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na simpoziju bodo govorili o finančnih možnostih za ohranjanje kulturne dediščine, programu evropskega teritorialnega sodelovanja, programu kulture 2007/2013, regijah EU v duhu Lizbonske strategije in nekaterih drugih vprašanjih. Osrednji delovni dan bo danes, ko
se bodo tudi zvrstili vsi strokovni referati.
Simpozij bodo zaključili s podpisom pisma o nameri, saj si želijo stara mesta skozi vzpostavitev mreže mest zagotoviti redne letne vire iz evropskega proračuna za financiranje obnove in ohranitve kulturne dediščine, preko mreže pridobiti poseben status zgodovinskih evropskih mest in uvesti enotno politiko ohranjanja, prezentiranja, trženja in promoviranja spomenikov.
Jutri si bodo udeleženci ogledali Ptuj z okolico.
MG
Ormož • Vsako tretjo sredo v mesecu
Pričele so se pravljične urice
Začelo se je novo šolsko leto in s tem tudi nov niz pravljičnih uric v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Prvo popočitniško srečanje minulo sredo je bilo zelo dobro obiskano, kar dokazuje, da so malčki že komaj čakali ponovno srečanje s pravljicami v knjižnici.
Na oddelku za cicibane sta jih pričakali Leonida Šume-njak in Nina Šulek, ki že nekaj let vodita pravljične urice za otroke. Pravljične urice so
ena izmed dejavnosti knjižnice, ki naj bi bila namenjena najmlajši publiki, v praksi pa jim radi prisluhnejo ne le najmlajši od treh let naprej,
Po pravljični urici sledi še delavnica, kjer se vedno znova izkaže, da bi v knjižnici potrebovali večji prostor za malčke.
ampak tudi šolarji, ki se pri tem še kako zabavajo in mlajšim pri izdelovanju tudi kaj pomagajo. Edina težava, ki jih muči, je pomanjkanje prostora, saj se morajo pogosto stisniti, da je prostor za vse, ki imajo radi pravljice.
Kot je povedala Nina Šulek, otrokom največkrat pripravijo moderne pravljice, včasih pa tudi ljudske, Leonida Šumenjak pa je dodala, da jih izbirajo predvsem glede na letni čas, praznike in podobno. Kajti po zgodbi sledi še ustvarjalna delavnica na temo, ki jo opisuje zgodba, na kateri se kaj novega naučijo. Cilj pravljičnih uric je navajanje otrok na obiskovanje knjižnice, seznanitev z oddelkom za cicibane, učenje samostojne izbire knjig. Knjižnico je treba čim prej redno obiskovati, kajti le tako se otroci lahko navadijo primernega
obnašanja v njej in odnosa do knjig. Izbira knjig je zelo velika, saj praktično vsak teden izide kakšna knjiga za cicibane in ormoška knjižnica je z njimi zelo dobro založena. Nina Šulek otrokom najraje prebira ljudske pravljice, Andersenove, Grimmove, takšne, ki otroke nekaj naučijo o življenju. Prav tako zanimive se ji zdijo moderne pravljice, ki še dodatno pritegnejo s pisanimi ilustracijami.
Na prvi pravljični uri so otroci prisluhnili zgodbici o malem mišku Tipu in mavrici želja avtorice Elizabeth Baguley. V delavnici pa so si izdelali mavrično pahljačo. Pravljične urice bodo tudi v prihodnje potekale vsako tretjo sredo v mesecu ob 16. uri na oddelku za cicibane ormoške knjižnice. Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Vabljeni na Pravljice z jogo
Prvi teden oktobra praznujemo teden otroka in v pravljični sobici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se tradicionalno začenja že štirinajsta sezona Pravljic z jogo - avtorski projekt defektologinje (Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj) in vaditeljice sistema joga v vsakdanjem življenju (Društvo joga v vsakdanjem življenju Maribor) Sonje Trplan in mladinske knjižničarke in pravljičarke Liljane Klemenčič. Pravljice z jogo uspešno povezujejo ljudsko pripovedno izročilo, kvalitetno leposlovje za predbralce in bralce, prozo in poezijo, knjigrice in izbrane didaktične igre s sistemom telesne vadbe. Le-tej so glavni cilji fizično, mentalno, družbeno in duhovno zdravje.
Kot velja za današnje odrasle, so tudi otroci izpostavljeni mnogim obremenitvam - posledicam okolja in načina življenja. Negativne učinke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane, pomanjkanja gibanja lahko preprečimo in omilimo z vadbo joge in učenjem sprostitvenih tehnik, kakor priporočajo tudi številni strokovnjaki različnih strok doma in po svetu. Vadba joge povečuje odpornost, veča prožnost in moč mišic ter gibljivost sklepov, uravnava delovanje notranjih organov, žlez in živčnega sistema, spodbuja delovanje srca in obtočil, izboljšuje sposobnost koncentracije. Dihalne vaje omogočajo boljšo presnovo in s tem energetsko in psihično umirjanje. Bistveno načelo joge je razvijanje pozitivnih človeških vrednot, strpnost, spoštovanje, doseganje miru in povezanosti s svojo okolico, spodbujanje k sproščenemu, pozitivnemu in odgovornemu odnosu do sočloveka, do družbe in narave. Vrednostni sistem vraščenosti in spoštovanja ter osebnostne rasti je lasten tudi ljudskim pravljicam in pripovedkam. Pravljica je ena najstarejših literarnih oblik in je temeljno literarno besedilo za razvijanje umetnostnega občutenja pri otrocih. Današnji otroci še bolj potrebujejo pripovedovanje, živo govorico, kajti hiteče okolje in razvoj informacijskih in drugih tehnologij ter življenjski slog potrošniške družbe ovirajo skladni, celostni otrokov razvoj. Sproščeno srečevanje z literaturo, možnost kvalitetne izbire med mnogovrstnimi slikanicami in drugimi knjigami, ki jih v izobilju ponuja knjižni trg, dajeta otrokom in njihovim staršem dobre iztočnice za redno obiskovanje knjižničnih prostorov in oblikovanje raznovrstne pismenosti in socializacije.
Vabljeni torej na pravljice vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob l7. uri v pravljično sobico ptujske knjižnice. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Pravljicam z jogo po želji prisostvujejo tudi starši, ki se lahko aktivno vključijo v dogajanje. Pravljice z jogo so praviloma namenjene otrokom od četrtega leta dalje, vendar dobrodošli tudi mlajši, če jih bo pritegnila taka oblika dejavnosti.
Pravljice z jogo so razdeljene v dva sklopa: prvi je namenjen poslušanju pravljice, drugi pa vadbi. Vsaka pravljična se ura zaključuje z ogledom novih izbranih knjig, predstavitvijo novosti s knjižničnih polic in tematsko vezanimi predstavitvami drugih knjižničnih dejavnosti.
Veselimo se snidenja!
Pripravila Liljana Klemenčič
Foto: vki
Slov. Bistrica • Predstavitev učbenika Vezenje v osnovni šoli
Učbenik, ki je nekaj posebnega
Založba Lepa beseda iz Ljubljane in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica sta predstavila učbenik Matilde Mlakar Vezenje v osnovni šoli, namenjen izbirnemu predmetu v zadnji triadi devetletne osnovne šole. Viteška dvorana bistriškega gradu je bila ob predstavitvi polna tistih, ki so ta nov učbenik, nastajal je polnih deset let, iz srca pozdravili, saj predstavlja vezenje del naše kulturne dediščine, ki smo jo v določenem obdobju zanemarili.
Domove, še posebej kmečke, so svoj čas krasile lepe vezenine, delo neštetih pridnih in spretnih rok. Z njimi so pričarali prijetno in praznično vzdušje. Pa ne samo vezenine, ki so krasile največjo kmečko izbo, imenovano »hiša«, veliko dela je bilo vloženega tudi v nevestino balo, saj so po njenih lepih vezeninah ocenjevali bodočo mlado gospodinjo.
O vsem tem je razmišljala Matilda Mlakar, upokojena učiteljica tehnične vzgoje, danes tehnike in tehnologije, ko je odhajala v zasluženi pokoj. Tudi njihov dom so krasile neštete lepo izdelane vezenine, dediščina njene mame Jerice in vsa ta ljubezen do tovrstne kulturne dediščine našega podeželja ji je bila položena v zibko, še posebej ker tudi sama prihajala iz okolja, kjer je še vedno polno staro-žitnosti in lepih starih manir. Energije, da počne nekaj zanimivega in koristnega, je imela več kot dovolj. In je začela. Najprej je bil to krožek v osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici, ki so ga kasneje razširili. Dekleta so prihajala k njej domov in so vezla. Seveda niso bile pridne samo roke in prsti, temveč tudi jezički. Lepo jim je bilo v prijetni družbi, zato so rade prihajale na ure vezenja. Pa jim ni pomagala samo Matilda, temveč tudi njen mož Valter, ki je na papir in platno risal razne motive, te pa so kasneje izvezle pridne vezi-lje. Leta 1996 so v bistriškem gradu pripravili prvo razsta-
Matilda Mlakar s hčerama Anito in Amando, lastnico založbe Lepa beseda, ki je mami pomagala pri izidu prepotrebnega učbenika.
vo. Številni obiskovalci so bili nad videnim navdušeni. Pozneje je Matilda poučevala vezenje v krožkih za učenke in učence ter v tečajih za učiteljice osnovnih šol v Mariboru, na Ptuju in v Cirkovcah. Ob koncu šolskega leta so vedno pripravili razstave, ki so zbudile veliko zanimanja.
Ob tem delu je zbirala vse, kar je bilo zapisanega o tej lepi umetnosti. In tako je nastala ta njena knjiga. Še prej, 4. maja 2007, je luč sveta zagledal učni načrt za izbirne predmete, ki ga je na 102. seji 25. maja 2007 obravnaval in potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Učni načrt sta pripravili Matilda Mlakar in Majda Ferk, predmetna učiteljica biologije in
kemije ter učiteljica vezenja v krožku vezenja na OŠ Pohorskega odreda v letih 2001 do 2004. Učni načrt za izbirni predmet Vezenje v osnovni šoli je razdeljen na tri dele. Osnovnim vbodom in tehniki vezenja je namenjenih 35 ur, slikarskim, marjetič-nim in gobelinskim vbodom prav tako 35 ur, angleškemu vezenju in vezenju rišelje pa 32 ur. V letošnjem letu je pri založbi Lepa beseda v Ljubljani izšel še učbenik Vezenja v osnovni šoli, namenjen za izbirni predmet v sedmem, osmem in devetem razredu devetletne osnovne šole.
Kot je poudarila avtorica Matilda Mlakar, pa ni namenjen samo učencem, temveč vsem ljubiteljem vezenja. V
Razstavljeni predmeti ročnih del v galeriji Grad bistriškega gradu.
njem je preprosta razlaga, kako vezemo. Ob slikah in skicah z lahkoto osvojimo začetne vbode in jih kasneje razvijemo v popolnejše oblike. Zanimanje za izbirni predmet vezenja je precejšnje. Mnoge šole po Slovenije so si učni načrt in knjigo pridobile in sedaj so na vrsti šolarji ter njihovi mentorji.
Matilda Mlakar je vsem, ki so ji tako ali drugače pomagali pri razvijanju kulturne dediščine na področju vezenja, podelila priznanja. To je opravila bistriška županja Irena Majcen. Prejeli so jih: Anton Špes, OŠ Borisa Kidriča Maribor, Ivanka Kores in Bogomir Jurtela, OŠ Cirkovce, Tatjana Vaupotič in Tanja Penič, OŠ Ljudski vrst Ptuj, Sonja Purgaj in Marjanca Kušar, OŠ Mladika Ptuj, Darija Radičevič, OŠ Breg Ptuj, Ivo Ajdnik, Danica Maček in Majda Ferk, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Valter Mlakar, Slovenska Bistrica, Stane Gradišnik, Urh na Pohorju, dr. Ivan Žagar, Slovenska Bistrica, Irena Majcen, slovenjebistriška županja, in Marija Šumandl, Ptuj. Priznanje je prejela tudi avtorica učbenika Vezenje v osnovni šoli Matilda Mlakar.
Lepe vezenine, lepa knjige in vse drugo, kar človeka bogati in plemeniti, pa ni moglo brez lepega domačega petja. To so prispevale učiteljice OŠ Fram, ki so za konec pripravile majhen koncert. Bilo je prijetno, tudi kasneje v Galeriji Grad, kjer so bile razstavljene lepe vezenine, delo otrok in odraslih vezilj.
Vida Topolovec
Samo M. Strelec • Dvomim...
Na zahodu toliko novega
Nekaj dni sem preživel na seminarju. Lokacija: Most na Soči. Pokličem prijatelja, rojenega v Tolminu, da mi pove za najboljšo pot. Seminar se začenja ob 10. uri, zjutraj pa mi vsaka podaljšana minuta v postelji veliiiiiiko pomeni. Na Novo Gorico ali na Idrijo? Mi gremo zmeraj na Idrijo, pravi prijatelj. Obiščem še spletno stran nemškega Adaca, vnesem izhodišče in cilj potovanja ter izberem»najkrajše«. Rezultat: čez Idirijo. Nato izberem še»najhitreje«, rezultat znova Idrija. Zakaj Nemcem verjamem, prijatelju pa ne?
Zjutraj porabim 20 minut do vstopa na avtocesto v Bistrici. Nato pa gas. V Ljubljani pred seboj zagledam avtomobil s ptujsko registracijo. Malček manevra v levo, prehitevanje, vse štiri smerokaze - v avtu sta namreč še dve ptujski seminaristki. Sledi naslednji prometni prekršek: Metka me pokliče po telefonu. Kje gresta? Čez Novo Gorico. Nemudoma ju informiram, da je treba iti čez Idrijo. Dobro, se bomo dogovorili na kavi v Lomu. Šibam torej za njima, prav nič po»žensko« dirjata proti Vrhniki. Še pred Lomom ugotovim, da bo treba v Logatcu z avtoceste. Dobro, sledi vijuganje, slalom med cestnimi gradbišči, ovinki, zaselki. Narava je lepa, vendar bi radi prišli na cilj pravočasno. In resnično, deset pred deseto smo na parkirišču hotela Lucija. Šoferka Irena sicer pravi, da so jo ovinki dodobra pogreli... Na seminarju je vključen tudi čas za spoznavanje narave in družbe. Z barčico smo najprej zapluli po jezeru ob Mostu na Soči. Idrijca in Soča se nevidno zlijeta v eno. Voda je kalna, a kormorani na njej so veličastni. Krmar opozori na različno strukturo skal na levem in desnem bregu. Na levi strani se končuje dinarski, na desni začenja alpski svet. Med njima prelomnica. Globina vode tudi do 40 metrov. Dokaz za še vedno delujoči stik med obema prelomnicama so»znameniti«potresi na Tolminskem. Zvemo še o železnici, ki ima tolikšen vzpon, da so njega dni iz zadnjega predora prihajali potniki na pol v komi. Še dandanašnji bojda, ko pelje zgodovinska parna lokomotiva in radovedni turisti odpirajo okna in zijajo ven, pridejo iz luknje z bistveno temnejšo barvo na obrazu. Navdušeni nad izkušnjo »mini-izleta« prihodnji dan predavatelja nekako korporativno prepričamo, da bi si radi ogledali muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu in tolminska korita. Za ogled obojega ne bo časa, zato se razdelimo na dve skupini. O muzeju v Kobaridu sem že veliko slišal, bilje celo nagrajen kot najboljši evropski muzej. In ker prihajam iz »mesta-muzeja« in ker sem tudi sam nekoč eno »sezono« bil priučen vodič po grajskih zbirkah, izberem muzej. Kobarid je pravzaprav zelo blizu. O muzeju morda raje sploh ne bi. Grozljivo. Iznakaženi obrazi, premraženi vojaki, trupla na fotografijah, kupi starega železja, zastave narodov, ki so se morili na soški fronti . vse to je dejansko ogabno. Če ne prej, se ti tam zagnusi vrsta homo sapiens in sprašuješ se, zakaj je dobil v učenem latinskem imenu celo naziv homo sapiens sapiens. Misleče bitje. Tisti, ki so dali ukaz za morijo, so si mislili, da bo v nekaj mesecih vsega konec. Nato pa je trajalo 888 dni. In zahtevalo milijone žrtev. Po muzeju nas vodi star gospod. Njegov ded se je boril na fronti. Pokaže ga na fotografiji. Zanimivo je, kako gospod vse podatke pretopi v nazorne, lahko predstavljive podobe. Snega je bilo na planinah tisto zimo tudi do 9 metrov, za oskrbo vojakov na fronti so v zaledju spekli tone kruha dnevno, konji so v sosednji Videm potovali ves dan, nato naslednjega počivali in nato spet natovorjeni tretji dan nazaj na fronto. Če pomislim, kako sem kot vodič na ptujskem gradu nekoč moril obiskovalce s suhoparnimi letnicami, imeni, datum i... No, kmalu sem to samokritično pogruntal in si začel izmišljati. Kako da na primer na flamskih tapiserijah, ki so bile nekoč na Brionih, še danes vohaš dim kubanskih cigar, ki jih je kadil stari - in skupina 20, 30 izletnikov je svoje nosove tiščala v »star tepih« na zidu. Ja, vem, to ni bilo prav. Je bil pa hec ... Po ogledu muzeja skočimo še do Vrsnega, rojstnega kraja Simona Gregorčiča. Po ozki cesti se dvignemo nad dolino in se pripeljemo do majhnega parkirišča sredi vasi. Pri sosednji hiši že pobirajo brajdo, na plakatih vidimo kandidata Pavleta Gregorčiča. Pohecam se, da je mogoče v kakšnem sorodu s Simonom. Pesnikova hiša je lepo urejena. Šolarji pred njo malicajo svoje sendviče, pijejo sokove, skrbnica hiše pa vsa zaripla zmiguje z glavo in se zgraža, češ, kakšna je današnja mladina: ni interesenta za njeno predavanje o pesniku. Izvem veliko podrobnosti o pesnikovem življenju, tudi zakulisnih, pikantnih. Nemudoma bom v knjižnici vzel njegove pesmi in jih znova prebral! Ko je pesnik leta 1906 v Gorici, kjer je služboval, umrl, ga je dolgi pogrebni sprevod pospremil 60 km peš na poti v domač kraj. Krsto so vlekli beli konji .
Sprašujem se, zakaj hodimo na dopuste v Turčijo, Grčijo, Tunizijo, Egipt, pri tem pa ne poznam tega, kar je za nekaj ovinki? Sprašujem se, zakaj nam niso vsega tega o pesniku pokazali, namesto da smo sedeli v klopeh in sepiflali datume. Predvsem se pa sprašujem: komu je še lahko sploh kdaj do vojne?
Ptuj • Kopitarna Sevnica odprla prodajalno v Qlandiji
Tradicija in obutveno znanje na enem mestu
Kopitarna Sevnica je 20. septembra v Qlandiji na Ptuju odprla svojo štirinajsto prodajalno. Odprtje je pospremila s krajšo modno revijo in kulturnim programom. Udeležil se ga je tudi generalni direktor Marjan Kurnik, ki je bil lahko že prvi dan zadovoljen, saj so se Ptujčani pokazali kot odlični kupci in poznavalci obutve Kopitarne.
Kopitarna Sevnica je obutvena tovarna z dolgoletno tradicijo, ena najstarejših tovrstnih tovarn v Sloveniji, stara 122 let. To je dolga doba, ki na drugi strani pomeni tudi izjemno tradicijo v proizvodnji obutve in nasploh znanja v zvezi s proizvodnjo čevljev.
Kopitarna je bila ustanovljena zaradi proizvodnje čevljarskih kopit, kar je še danes njen glavni program, pri katerih je izjemno pomembno poznavanje anatomije. V realizaciji je proizvodnja kopit udeležena s 15 odstotki, obutev pa predstavlja 75-od-stotni delež. Ob teh dveh programih Kopitarna izdeluje še napenjače, lesen izdelek, leseno kopito po domače, ki je namenjeno vzdrževanju
obutve. Žal v Sloveniji odnos oziroma nega čevljev ni še tako razvita, zato napenja-čev v Sloveniji prodajo zelo malo. Trudijo pa se, da bi se ta odnos izboljšal, vendar proces poteka izredno počasi. Na leto izdelajo skupaj 250 tisoč napenjačev, v 99 odstotkih pa jih prodajo v države zahodne Evrope. Lani je Kopitarna Sevnica izdelala in prodala 450 tisoč parov obutve, čevljarskih kopit je bilo sto tisoč parov. Celoten prihodek je znašal enajst milijonov evrov, od tega so 65 odstotkov proizvodnje prodali na tuje, 35 odstotkov pa doma. Trenutno zaposlujejo 230 ljudi. Produktivnost je v zadnjih letih tako narasla, da danes izdelajo dvakrat in pol več kot pred desetimi leti z enakim številom ljudi, z vla-
Otvoritve štirinajste prodajalne Kopitarne Sevnica, odprli so jo 20. septembra v Qlandiji na je udeležil tudi generalni direktor Marjan Kurnik.
Foto: MG
Ptuju, se
ganji v tehnologijo, boljšo organizacijo dela in uvedbo kooperacije, ki jo imajo na trgih s cenejšo delovno silo. To so glavni razlogi, zakaj Kopitarna še obstaja in ima perspektivo tudi v bodočnosti.
Ptujska trgovina je njihova štirinajsta lastna trgovina. Kot je povedal generalni direktor Marjan Kurnik, je njihov cilj imeti v Sloveniji 30 takšnih trgovin, s katerimi bodo pokrili in zadovoljili celotni slovenski trg. Ptuj z njihovo ponudbo v marketinškem pogledu ni bil dobro pokrit, s trgovino, ki so jo v soboto odprli v Qlanidiji, pa pričakujejo, da bodo lahko zadovoljili povpraševanje Ptujčanov po njihovi obutvi. Začetek je obetaven.
MG
Kog • Odprli razstavo izdelkov letošnje kolonije
Prepustili so se inspiraciji kraja
Na Kogu so odprli razstavo del, ki so nastala na že 5. mednarodni likovni koloniji, ki se tradicionalno odvija na turistični kmetiji znanega kogovskega vinogradnika Milana Hlebca.
Na letošnji koloniji so poleg slovenskih avtorjev ustvarjali tudi gostje iz Hrvaške in Makedonije. Udeleženci kolonije so bili Jože Denko, Senad Iljaz, Svetlana Jakimovska-Rodic, Anka Kra-šna, Mladen Milotic, Gregor Pratneker, Niko Ribič, Lucija Stramec, Karmen Šnut, Peter Vernik in Bojan Oberčkal, ki kolonijo tudi vsako leto znova organizira. Mario Berdič je ob otvoritvi razstave dejal, da so se udeleženci popolnoma prepustili inspiracijam naravnega okolja in se posvečali izključno krajinskim oziroma vedutnim motivom,

kar naj bi bila na podobnih srečanjih sicer redkost, saj avtorji praviloma ohranjajo svojo običajno motiviko. „Na Kogu pa se zdi, kot da bi nek skrivnosten genius loci tako motiviral nekatere umetnike, da so celo spremenili svoj prepoznavni slog in ustvarjali nekaj popolnoma drugačnega kot običajno."
Gostitelj kolonije Milan Hlebec ima poseben odnos do slikarstva, saj je ob preurejanju svoje izletniško-vino-gradniške kmetije pred leti en prostor namenil likovni galeriji. Od takrat se v prostoru menjujejo razstave
stvaritev likovnih kolonij, pa tudi na stenah vseh drugih prostorov je presenetljivo veliko slik, ki pričajo, da gojijo domačini ljubezen do slikarstva. Vse slike seveda ne morejo ostati, ker bi jih bilo občutno preveč. Med gosti hitro najdejo nove lastnike, od nekaterih pa se Milan Hlebec ne more ločiti. To ljubezen do slikarstva je očitno prenesel tudi na mlajše generacije, saj vnukinji Ana in Pia zelo radi in lepo rišeta.
Letos je kolonija doživela pomembno spremembo. Med odraslimi avtorji so ustvarjali tudi otroci. Michel-
le, Ana, Pia, Petra in Daniela so se preizkusile v slikanju in nekoliko presenetile organi-
zatorje, ki bodo v prihodnjih letih morda morali razmišljati tudi v tej smeri.
Milan Hlebec pravi, da so ostala nepozabna druženja s slikarji ob večerih, ko so se preizkušali še v petju. Sicer pa so se slikarji radi družili s krajani in gosti kmetije, pozneje pa se tudi radi vračajo na Kog. „Dokler bo tako, se ni treba bati, da ne bi kolonije organizirali tudi v naslednjih letih," je zaključil Milan Hlebec. Viki Klemenčič Ivanuša
Svetinje • Praznik trgatve je mimo
Začela se je jesen
Praznik trgatve na Svetinjah je letos že enajstič za trenutek ustavil čas, da si vinogradniki in ljubitelji vina na prijetni zabavi naberejo moči za veliki zaključek v vinogradih. Klopotci namreč neutrudno pojejo, jesen je tu in z njo trgatev.
Milan Hlebec je zadovoljen z razpletom letošnje kolonije; razstava bo na ogled do 15. oktobra.
Vrhunec prireditev ob prazniku trgatve je bil v soboto, ko sta moči združila dva organizatorja - Turistično-kultur-no društvo Ivanjkovci in podjetje Holermuos IGD, d. o. o. Predstavniki društva so organizirali veselo popoldne, ko so se štiri ekipe pomerile v kuhanju lovskega golaža, na koncu pa je slavila domača ekipa LD Ivanjkovci. Po zanimivih kotičkih KS je potekal lov za zakladom Radia Prlek, zaklad sta si na koncu priigrala Boštjan in Ingrid. Objavili so tudi rezultate najbolj urejenega kraja v KS, ta naziv je dobil kraj Ivanjkovci. Vse popoldne pa je v šotoru potekala vinska tržnica, na kateri so se predstavljali pridelki vinogradov, sadovnjakov, dobrote iz krušne peči in izdelki domače obrti. Pokušati je bilo mogoče vina in druge dobrote. Nekateri so izkoristili priložnost in se o rešitvah za svoje težave v domačem vrtu posvetovali v Gaini terenski svetovalnici.
Vse je bilo krasno, le vreme je bilo takšno, kot smo ga zadnje dni vajeni in je popoldne zadržalo številne potencialne obiskovalce doma na toplem. Predsednik društva Franc Polič pa je ob vprašanju, zakaj niso naročili boljšega vremena, povedal preprosto resnico: »Jesen je, takšne so pač temperature jeseni.« Vendar
imamo vsi rajši s soncem obsijane jesenske dneve. Morda si ga bodo na Svetinjah prislužili prihodnje leto?
Za kulturni program so skrbele številne skupine in društva, zabava pa se je prav razživela zvečer, ko sta nastopili skupini Katrca in Turbo angels in je bil šotor poln.
vki
Pri teti Marti se je trlo sladkosnedov.
Rokomet
Drava v rednem delu, Ormož po podaljških
Stran 16
Košarka
Ptujski košarki se obetajo svetlejši časi
Stran 16
Kolesarstvo
Koren odlično odprl svetovno prvenstvo
Stran 17
Judo
V 1. krogu dvoboj med Dravo in Gorišnico
Stran 17
Mali nogomet
Mali nogomet se vrača na Ptuj
Strani 18
Maraton
Med 243 tekači dobre uvrstitve Ptujčanov
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Nafta Lendava 1:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Semler (72)
Labod Drava: Murko, Filipovič, Fernandes, Andelkovič, Grižonič, Hali-lovič, Drevenšek, Ogu John, Kronaveter (od 84. Horvat), Semler (od 90. Grbec), Kelenc (od 64. Bakovič). Trener: Ljubinko Drulovič.
Nafta Lendava: Luk, Matjašec, Bunc (od 46. Mujakovič), Bogdano-vič, Ošlaj, Čeh, Brezovački, Medved (od 46. Sebok), Adilovič, Vassiljev, Lo Duca. Trener: Damir Rob. Rumena kartona: Filipovič (53); Brezovački (45) Rdeči karton: Bogdanovič (86)
Nogomet • 1. SNL
Največ je pridobila Drava
10. krog je prinesel kar tri neodločene rezultate, edini zmagi pa sta dosegla Labod Drava in Interblock. Ptujčani so z njo popolnoma ujeli priključek z vrhom, ki ga sedaj tvorijo z ekipami Domžal, Maribora in Nafte. Med temi ekipami so le tri točke razlike, zato pa ima ta skupina pred zasledovalci 4 točke prednosti. Podobna je situacija tudi v drugem delu lestvice, kjer petouvrščeni Rudar in zadnji Koper ločijo le tri točke. Vse te minimalne razlike kažejo na veliko izenačenost ekip, zanimivost prvenstva pa je zagotovljena, saj tudi v nadaljevanju ni pričakovati podobne situacije kot v prejšnjem prvenstvu, ko sta izstopali ekipi Domžal na vrhu in Livarja na dnu.
Na vseh sredinih tekmah so povedli domačini, gostje pa so nato bolj ali manj uspešno lovili zaostanek. Tudi tokrat zmage ni uspelo zabeležiti ekipi Celja, ki nanjo čaka že 8. krogov. Domžalčane sta pred poglobitvijo krize rešila Benko in Zatkovič, ki sta uspela izničiti prednost Ajdovcev. Mariborčani so bili v Kopru večidel tekme v podrejenem položaju (na drugi tekmi zapored je zadel Mertelj), a je mariborski trener Milanič v pravem trenutku (60. minuta) v igro poslal Jeliča, ki je takoj (61.) dosegel izenačujoči zadetek. V Ljubljani Goričani niso izkoristili svojih priložnosti (Osterc, Živec, Velikonja), zato so bili »kaznovani«. Za konec je vratar Matjaž Rozman, ki je v golu Interblocka spet zamenjal Strajnarja, ubranil še enajstmetrovko Kovačeviču.
Napadalci so tokrat dosegli povprečno tri zadetke na tekmo, na listi najboljših strelcev sta se Junuzoviču približala Zahora in Benko.	(jm)
Prestavljena tekma 8. kroga med Primorjem in Labodom Dravo bo
odigrana 12. oktobra in ne 1. oktobra, kot so prvotno sporočili. Razlog je televizijski prenos, s terminom pa sta se strinjala tudi oba kluba.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 9. krog:
Rudar Velenje - MIK CM Celje 2:2 (1:0); strelci: Trifkovič 40., Mujakovič 85.; Chacana 46., Biščan 50.
Primorje - Domžale 3:3 (3:2); strelci: Ostojič 3., Selimi 14., Krstič 34.; Benko 22., 43., Zatkovič 58. Luka Koper - Maribor 1:1 (0:0); strelca: Mertelj 55.; Jelič 60. Interblock - HiT Gorica 2:0 (2:0); strelca: Zeljkovič 42., Zahora 45.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 10. KROGA: Labod Drava - Nafta 1:0 (0:0), Koper - Maribor 1:1 (0:0), Interblock - HIT Gorica 2:0 (2:0), Primorje - Domžale 3:3 (3:2), Rudar Velenje - MIK CM Celje 2:2 (1:0).
1. DOMŽALE	10	5	4	1	17:10	19
2. MARIBOR	10	5	4	1	23:17	19
3. NAFTA	10	5	2	3	11:10	17
4. LABOD DRAVA	9	5	1	3	14:11	16
5. RUDAR VELENJE	10	3	3	4	13:12	12
6. MIK CM CELJE	10	2	5	3	12:11	11
7. PRIMORJE	9	2	4	3	15:15	10
8. HIT GORICA	10	3	1	6	13:21	10
9. INTERBLOCK	10	2	3	5	11:16	9
10. LUKA KOPER	10	2	3	5	10:16	9
Pari 11. kroga: sobota, 27. 9., ob 16.00: Nafta Lendava - Domžale; ob 18.00: MIK CM Celje - Labod Drava Ptuj; ob 20.00: Hit Gorica - Koper, Maribor - Rudar Velenje; nedelja, 28. 9., ob 16.00: Interblock - Primorje.
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 6 zadetkov:
Dario Zahora (Interblock); 5 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor), Eti-en Velikonja (HIT Gorica), Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Mitja Zatkovič (Domžale), Nedzbedin Selimi (Primorje); 3 zadetki: Ogu John (Labod Drava), Dalibor Volaš, Zoran Pavlovič, Dragan Jelič (vsi Maribor), Damjan Trifkovič (Rudar Velenje).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 10. krog
Semler še drugič odločil tekmo
Pa fantastični zmagi proti ekipi Domžal je ptujske nogometaše v sredo čakal nov težak izpit: obračun z lendavsko Nafto. Slednja spada med najprijet-nejša presenečenja letošnjega prvenstva, saj je na visokem tretjem mestu lestvice 1. SNL. Pri tem lahko omenimo le eno lepotno napako: vseh pet zmag so dosegli na domačem igrišču, v gosteh pa so osvojili le dve točki. Pri ekipi Labod Drava je tokrat zaradi štirih rumenih kartonov manjkal Sead Zilič, namesto njega je kapetanski trak nosil Marko Grižonič. V prvo enajsterico se je vrnil Doris Kelenc, ki proti Domžalam ni dobil priložnosti.
Po začetni pobudi Lendav-čanov se je prva prava priložnost ponudila domačim nogometašem v 7. minuti. Takrat je Kronaveter v prazen prostor podal do Semlerja, ki je žogo nesebično zavrnil do boljše postavljenega Kelenca, na žalost domačinov pa Doris žoge ni najbolje zadel. Naslednjo obetavno situacijo za vodstvo so domači imeli v 16. minuti, ko je po prostem strelu Dreven-ška žoga za malenkost švignila mimo gola vratarja Luka. Gostje so na drugi strani pošteno zapretili v 36. minuti, ko se je po podaji s strani žoga dolgo kotalila mimo gola, nihče pa je ni uspel potisniti v mrežo. V 41. minuti sta akcijo iz sedme minute ponovila Kelenc in Semler, tokrat je iz bližine zgrešil slednji. Za igro v prvem polčasu lahko zapišemo, da je bila prava prvenstvena: trda v obrambi, igralci obeh ekip pa so naredili preveč napak pri organizaciji napadov, kar je onemogočalo izpeljavo boljših akcij.
Ob polčasu je gostujoči trener Damir Rob opravil kar dve menjavi, v igro je poslal Seboka in Mujakoviča. Gostje so spet
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava) je v 72. minuti z doseženim zadetkom že drugič odločil tekmo, prvič je gol dosegel na tekmi s Koprom.
prevzeli pobudo in izpeljali nekaj obetavnih akcij (Vassiljev, Čeh iz prostega strela), veliko so poskušali z visokimi žogami, domači branilci pa so bili dovolj zbrani. Od 55. minute dalje so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke - bili so več pri žogi, vendar so bili napadi jalovi. V 64. minuti je Drulovič namesto Kelenca v igro poslal Bakoviča, ki je poživil igro, to pa je v 72. minuti prineslo spremembo rezultata. Ptujčani so kombinirali na levi strani, Ogu John je nato s peto žogo lepo podal do Semlerja, ki je stekel sam proti vratarju Luku in ga rutinirano, s strelom po tleh, premagal - 1:0. Pet minut pozneje je po podaji Semlerja Kronaveter lepo streljal, Luk pa je njegov strel zadržal. Ptuj-čani so minimalno prednost odlično branili, kar jim je bilo od 86. minute olajšano, saj je bil zaradi prekrška nad Dre-
Damir Rob, trener Nafte: »Tekmo je odločil padec koncentracije naših nogometašev v obrambi, kar je bilo dovolj, da izgubimo srečanje. Sicer bi lahko po prikazanem iztržili točko, saj se je igra večinoma odvijala med obema kazenskima prostoroma.«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »To je bila zelo korektna tekma. Vedel sem, da bo to za nas zelo težka tekma, saj je Nafta s svojimi dosedanjimi igrami pokazala kvaliteto. Z nekaj sreče smo dosegli edini zadetek, ob tem pa smo zapravili še nekaj lepih priložnosti. Trudili smo se celo tekmo, ta trud pa se je mojim igralcem na koncu obrestoval z zmago.«
Borut Semler, strelec edinega zadetka: »Seveda sem zadovoljen z zmago svojega moštva, ne morem pa biti zadovoljen z izkupičkom napadalcev, saj smo imeli nekaj lepih priložnosti, ki jih nismo izkoristili. Na koncu so najpomembnejše točke, z njimi pa dokazujemo, da naš trud, ki ga vlagamo na treningih, ni zaman.«
Aleš Čeh, igralec Nafte: »Tekma ni bila najbolj atraktivna za gledalce, lahko pa bi tudi mi osvojili točko. Drava je že v lanski tekmi dosegla zadetek po metu iz avta, podobno je bilo letos, kar se nam ne bi smelo dogajati.«
venškom izključen Bogdano-vič. V 87. minuti je imel lepo priložnost Horvat, vendar je bil Luk uspešnejši. Ostalo je pri edinem zadetku Semlerja in Drava je kljub ne najbolj pre-
pričljivi igri vknjižila pomembne tri točke, ki jo uvrščajo tik za vodilno trojko, ob tem pa ima ptujska ekipa še zaostalo tekmo s Primorjem.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Po tem prekršku nad Markom Drevenškom je Dušan Bogdanovič (Nafta Lendava) v 86. minuti prejel rdeči karton.
Derbija v Lendavi in Gorici
V soboto in nedeljo bodo s pospešenim tempom igranja nadaljevali nogometaši v 1. SNL. Med derbija lahko prištevamo tekmi Nafta -Domžale in Gorica - Koper; prvo zaradi stanja na prvenstveni lestvici in vprašanja ali lahko Nafta še šestič zapored zmaga na domači tekmi, v drugem primeru pa gre za primorski derbi.
Ptujski nogometaši bodo poskušali v Celju še tretjič zapored zmagati, kar pa bo vse prej kot lahko. Nogometaši trenerja Slaviše Stojanoviča so namreč v sredo v Veljenju pokazali, da se njihova forma stopnjuje in so bili zelo blizu zmage, ki je niso zabeležili vse od tekme 2. kroga na Ptuju (Labod Drava - MIK CM Celje 0:2). »Vse ekipe v 1. SNL so zelo izenačene, vsaka lahko premaga vsako. Prav zato moramo tekmo v Celju poskušati odigrati maksimalno zbrano, bolje kot tisto v 2. krogu na Ptuju in jim poskušati vrniti z enako mero - z zmago,« pa so bile besede Ljubinka Druloviča, trenerja Labod Drave, ki bo lahko na Areni Petrol spet računal na Seada Ziliča, ki je odslužil kazen prepovedi igranja tekme zaradi štirih prejetih rumenih kartonov.	(jm)
Rokomet • Pokal RZS -1/16 finala
Drava redno, Ormož po podaljšku
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na sliki Dejan Ivančič) so v sredo v pokalnem tekmovanju premagali Hrastnik.
Spektakel na Hardeku -prihajajo Celjani
Tekme med Jeruzalemom in Pivovarno Laško zmeraj do vrha napolnijo Fort Hardek in tudi v soboto zgodba ne bo nič drugačna, čeprav je čas trgatev. Že zdaj je zanimanje za ogled tekme veliko, ob tem sta svoj prihod že potrdili navijaški skupini Ormožani in Florijani iz Celja. V taboru Jeruzalema so upali, da bodo v tekmo proti Celjanom startali z izkupičkom štirih točk, vendar se je Prapotnikovi četi zalomilo pri Rudarju. Na drugi strani Pivovarji kljub zmagam (Rudar, Trimo) ne blestijo, a kar je najvažnejše, beležijo točke: »Ogledali smo si DVD s tekme med Celjem in Trimom. Igra naših nasprotnikov je precej hitrejša in všečnejša kot v minuli sezoni. Goste iz Celja spoštujemo, vendar jih ne precenjujemo. Zavedamo se, da imamo tudi mi svojo kvaliteto in da z borbeno igro vsaj do neke mere lahko pariramo aktualnim državnim prvakom, ki so v vlogi velikega favorita. Naš cilj je odigrati po naših najboljših močeh in ob tem zadovoljiti ormoško publiko,« je pred tekmo s Celjani povedal trener Jeruzalema Saša Prapot-nik. Tekma na Hardeku je na sporedu v soboto, 27. septembra, ob 19. uri. Cena vstopnic je za otroke 2 EUR, za odrasle 5 EUR.
UK
Rokomet • Ml. dečki B
Obetaven začetek sezone za najmlajše rokometaše RK Jeruzalem Ormož
Drava - Dol Hrastnik 32:28 (12:11)
Drava: Dogša, Belšak 2, Mesarec 3, Halilovič 8 (1), Luskovič 2, Bračič 7, Predikaka, Mesarič, Oder 2, Lukaček, Bezjak, Ivančič 5, Pučko, Pisar 2, Ferk 1 in Valenko. Trener I. Hrupič.
Na začetku nove tekmovalne sezone so domačini v prvem krogu pokalnega tekmovanja močno okrepljeni in z novim trenerjem Ivanom Hrupičem premagali mlado, kvalitetno ekipo iz Hrastnika. V prvih minutah smo videli spodbuden pričetek domačinov, ki so si priigrali prednost štirih zadetkov. Ta je do odmora zaradi izgubljenih žog v napadu splahnela. Rezultat bi lahko bil še slabši, a je vratar Dogša v 1. polčasu zbral 11 obramb. Gostje so se odlikovali s hitrimi krilnimi igralci, kjer je bil nezadržen Prašnikar.
Po odmoru so gostitelji ponovno prevzeli pobudo ter s tremi zaporednimi zadetki pridobili prednost. V domača vrata je vstopil Tomaž Valenko, ki je prav tako zbral solidnih 9 obramb. Zaradi tekoče igre obeh ekip sta sodnika šele v 35. minuti dosodila prvo se-
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Zadovoljen sem s prikazano igro svojih varovancev. Celotna igra je še imela nihanja zaradi trenutne nepazljivosti, kar bo potrebno na treningih in tekmah odpraviti. Nasprotnik je bila mlada kvalitetna ekipa, ki se odlikuje po borbenosti, toda uspelo nam je zmagati, zato svojim fantom čestitam za zmago.«
Stihiji, ki je v zadnjem obdobju vladala ptujski košarki, je kot kaže odzvonilo. Košarkarski klub v novo sezono starta v povsem spremenjeni sestavi. Vodstvo kluba, ki je z leti izgubilo delovni elan, je vajeti prepustilo garnituri z vizijo in željo vzgajanja mladih športnikov. A nova uprava še zdaleč ni brez izkušenj. Predsednik kluba, ki odslej nosi ime generalnega sponzorja - Maska Caffe, je postal dolgoletni košarkarski delavec Dušan Lubaj. Ob sebi je zbral mlado ekipo, trenerski kader tvorijo diplomanti fakultete za šport in nekdanji košarkarji Kristijan Ilijevec, Bojan Skok ter Robert Jaušovec, Lubaj pa bo tudi sam prevzel vodenje najmlajših.
Od sredine avgusta že trenira okrog sto otrok in mladostnikov, ki bodo barve kluba zastopali v kategorijah mlajših in starejših pionirjev, kadetov ter mladincev. Članske kategorije ptujski klub v letošnji sezoni ne bo imel. »Člani predstavljajo velik finančni zalogaj, ki pa ga naš klub trenutno ne zmore. Ker naš namen ni kupovati igralce, je to še dodatni razlog, da se za ta korak nismo odločili. Želimo vzgajati mlad rod športnikov, ki bo z leti prešel tudi v člansko moštvo. Potencial je velik, nenazadnje smo pred leti že imeli državne prvake, ampak smo z nekonti-
demmetrovko na tekmi. Pridobljeno prednost je uspelo dra-vašem do konca obdržati in so zasluženo zmagali. Več kot 250 gledalcev je ob koncu nagradilo igralce za prikazano igro, ta pa daje upanje k povrnitvi kvalitetnega moškega rokometa na Ptuju.
anc
Jeruzalem - Merkur 31:27 (26:26, 14:11)
Jeruzalem: G. Čudič (4 obrambe), Cvetko (5 obramb - 1 x 7 m), Belec (9 obramb - 1 x 7m); Korpar
1,	Krabonja 4, Melnjak 4, Bogadi 1, Bezjak 5, Radujkovič 6, B. Čudič 3 (2), Ivanuša, Sok 2, Hebar 1, Žuran
2,	Korez, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik
nuiranim delom te igralce izgubili,« je bil kritičen Lubaj ter dodal: »Naši cilji niso zgolj zmagovati, čeprav želja seveda obstaja. V osnovi želimo, da imajo mladi veselje do igranja, da se zabavajo, tekmovalnost pride šele kasneje. Želimo oblikovati široko bazo in na teh temeljih se lahko rodi profesionalizem. Zraven dela v klubu smo aktivni v šolah, kjer je delo organizirano v obliki krožkov. Neke vrste ponujamo košarko tudi v obliki rekreacije.«
V novi upravi bosta zraven Lubaja sedela še predstavnika kavarne Maska Caffe Miran Kovačič in Romano Petek. »Nesmiselno bi bilo trditi, da z naše strani ne gre za posel.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/2; Merkur 6/4.
Izključitve: Jeruzalem 14; Merkur 16 minut.
Rokometaši Jeruzalema so šele v podaljških uspeli premagati Merkur in se uvrstiti v osmino finala Pokala. Še dobrih pet minut pred koncem so gostitelji, ki so tokrat prikazali za dva razreda boljšo predstavo kot pred dnevi v Trbovljah, vodili s 5 zadetki, 26:21. Gostje so se kljub velikemu zaostanku vrnili v igro, saj so odlično izkoristili izključitev Jovanovi-ča in Bajram je minuto pred koncem zadel za 26:26. Jeruzalemu je ostal zadnji napad za zmago, a se je Škofjeločanom uspelo ubraniti. V podaljšku
To se nama zdi zelo dobro naložen denar. Pripravljena sva na dolgoročno sodelovanje. Misliva, da je potrebno mladini zagotoviti kvaliteten program in na tem bova vztrajala. Zdaj ko klub nosi ime naše kavarne, gre tudi za naš ugled. Ne želiva, da stvar prehitro preraste v profesionalne okvire. Pritiskov na tak način ne bova izvajala. Pomembno je, da vsi mladostniki živijo športno in se ob tem zabavajo. Tudi sama se rekreativno ukvarjava s športom in se zavedava pomena takšne aktivnosti,« je povedal Petek.
KK Maska Caffe Ptuj bo treninge izvajal v športni dvorani ptujske gimnazije in v Mladiki. Vadba za mladince in kadete
so Ormožani povsem nadigrali goste in si zagotovili napredovanja. Trener Saša Prapotnik je vsem trem vratarjem razdelil minutažo in prav vsi so solidno opravili svojo nalogo. Gregor Čudič je branil 15, Cvetko 20 in Belec 25 minut, skupaj pa so zbrali lepih 19 obramb. Eno svojih boljših predstav je v dresu Vinarjev odigral Radujkovič, ki se dobro vrača na parket po poškodbi gležnja. V igri Jeruzalema je še veliko rezerv in te bo potrebno čim prej aktivirati. Pred 200 gledalci sta sodila Darko Repenšek in Janko Požežnik, ki evropske tekme sodita odlično, domače pa prej slabo kot solidno.
UK
Foto: UG
bo potekala štirikrat, pionirji se bodo »potili« trikrat tedensko. Najmlajši bodo tekmovanja pričeli že ob koncu meseca, kadeti oktobra, mladinci šele pozimi.
UG
KK Maska Caffe Ptuj vabi k sodelovanju vse osnovno- in srednješolce, ki jih zanima košarka. Vsi interesenti se kar v športni opremi oglasite v telovadnici ptujske gimnazije vsak ponedeljek ob 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete koordinatorja trenerjev Kristijana Ilijevca na GSM 041 822 055. Spletna stran kluba je trenutno še v izdelavi.
Gorišnica - Jeruzalem 17:27 (8:12)
Gorišnica: Petek, Bračič, Mendaš, Šandor 10 (1), Zagoršek, Sok, Arnej-čič, Vesenjak 4, Petrovič, Geč 1, Kola-rič, Vidovič, Tement 2, Zebec, Ozmec, Bezjak. Trener: Franc Šandor.
Jeruzalem: Korpič, Lesjak, Plavec; Ulaga 4, Jovanov, Niedorfer, Horvat, Lukman, Grabovac, Žganec, Kosi 4, Kociper 5, Lukner, Ozmec, M. Hebar, Štumberger 2, Kolmančič 10 (1). Trener: Mladen Grabovac.
Zelo talentirana generacija ormoških rokometašev letnik 1997 in mlajših je obetavno, z zmago proti solidni Gorišnici, pričela prvenstvo. Začetek tekme je pripadel Gorišnici, ki je v 9. minuti povedla s 6:3. Gostje iz Ormoža so imeli precejšnjo tremo in vrstile so se številne tehnične napake, ki so jih gostitelji s pridom izkoristili. Tudi igra v obrambi jeruzalem-čkom nikakor ni stekla in šele sprememba obrambe na 6 - 0 je za Ormožane prinesla želeni učinek. Kaj hitro so vinarji izenačili na 8:8, nato pa polčas končali s prednostjo štirih zadetkov, 12:8. Obramba 6 - 0 je bila trdna, na golu je bil soliden
Turnir U-12 v Rogaški
V Rogaški Slatini je konec tedna potekal turnir U-12, ki se ga je udeležila tudi številčna vrsta TK Terme Ptuj. Pri dekletih se je Neja Krajnc-Domi-ter uspela uvrstiti med osem najboljših, na tej poti pa je premagala tudi 4. nosilko Tjašo Jerše iz Medvod.
Pri fantih so se trije mladi Ptujčani (Sven Lah, Marko Mlakar in Miha Kosi) poskušali preko kvalifikacij uvrstiti na glavni turnir. To je uspelo le slednjemu, v finalnem delu se mu je pridružil tudi Mitja Čuš.
Oba sta slavila v 1. krogu, nato pa sta bila zanju premočna 1. in 2. nosilec, Tim Vidic
vratar Plavec in vrstili so se pol-protinapadi ter posledično z njimi lahki zadetki. Tudi v drugem delu gostje niso popuščali in tribune, kjer se je za tekme mlajših selekcij zbralo lepo število gledalcev (okrog 70, predvsem staršev), so uživale v lepi predstavi Jeruzalema. S hitro igro so jeruzalemčki ušli na neulovljivo prednost enajstih golov, 25:14. V zaključku tekme so dobili priložnost še igralci s klopi in priložnost je najbolje izkoristil Štumberger z dvema goloma s pozicije krožnega napadalca. Kljub visoki zmagi proti solidni Gorišnici je bilo v igri Jeruzalema videti še precej napak, ki jih bo potrebno v nadaljevanju sezone popraviti. Zmaga Jeruzalema je toliko vrednejša, ker Gorišnica ni slab nasprotnik, prav nasprotno; in v Gorišnici bo padla marsikatera ekipa.
V soboto, 27. 9., ob 10. uri mlajši dečki B igrajo tekmo 2. kroga proti Veliki Nedelji. Leto starejši, mlajši dečki A, pa igrajo svojo tekmo ob 11. uri prav tako proti sosedi Veliki Nedelji.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Neja Krajnc-Domiter
(Grosuplje) in Urban Frelih (Idrija). V finalu je Vidic premagal Freliha.
JM
Končnica prvenstva ekip U-14
V soboto In nedeljo, 27. In 28. 9., bo v Litiji potekalo zaključno dejanje lige U-14 - končnica. Na tem turnirju se bodo pomerile štiri najboljše ekipe iz treh predtekmovalnih skupin: TK As Litija, Max tenis club Ljubljana, TK Benč sport Ljubjana in TK Terme Ptuj. Slednja se bo v polfinalu pomerila z domačini, ki so obenem prvi favoriti te končnice, saj zanjo nastopajo trije najvišje rangirani igralci iz lestvice TZS.
Košarka • KK Ptuj
Ptujski košarki se obetajo svetlejši časi
Od leve: Romano Petek, Miran Kovačič in Dušan Lubaj
Teniške novičke
Judo • 1. in 2. SJL
V 1. krogu dvoboj med Dravo in Gorišnico
S turnirjema v Mariboru in Dupleku, se bodo jutri pričeli obračuni za ekipnega državnega prvaka. Troboj Sankaka, Drave in Gorišnice je prestavljen na četrtek, 2. 10. Tudi letos je v konkurenci samo osem moštev, lanskoletni naslov prvaka pa branijo tekmovalci ljubljanske Olimpije. Nastopu v ligi se je letos odpovedal JK Murska Sobota, ki bo nastopal v nižji ligi. Slovenska judo liga je tako sestavljena iz ene ljubljanske in sedmih štajerskih ekip.
Lani so ptujski judoisti končali na 6. mestu, Gorišnica je bila 8. Drava se je letos okrepila z dvema mladima tekmovalcema: Urbanom Založnikom, ki prihaja iz Oplotnice, in Robijem Pesjakom iz Jesenic. Ptujčani bodo letos nastopili s precej mlajšo ekipo kot v preteklih letih, s katero želijo v roku treh let priti spet na vrh v ekipnem tekmovanju.
»Liga bo tudi tokrat zelo izenačena, realno se bodo za dve mesti, ki vodijo zraven Olim-pije in Impola v končnico prvenstva, potegovale še najmanj štiri ekipe. Naš cilj je uvrstitev med pet najboljših ekip, kar pa ne bo lahko, saj bomo nastopa-
li brez Klemna Ferjana, ki je v Kanadi. Zato bodo priložnost dobili naši mlajši tekmovalci, od katerih pričakujem dobre borbe in tudi kakšno zmago. V prvem kolu pričakujem tesen izid s Sankakom ter zmago nad Gorišnico,« je napovedal trener JK Drava Vlado Čuš.
Za JK Drava bodo v letošnji sezoni nastopali: Jure Bo-žičko, Jan Belšak, Danijel Janže-kovič, Tilen Vidovič, Rok Tajh-man, Andrej Čuš, Ervin Vinko, Jure Šegula, Urban Založnik, Robi Pesjak in Jože Šimenko.
JK Gorišnica se je v lanskem prvenstvu uvrstil na zadnje mesto. Tudi v letošnji sezoni iz 1. lige ne izpade noben klub, kljub temu pa je cilj Goriš-ničanov osvojiti 6. ali 7. mesto, saj nastopajo samo z domačimi tekmovalci, brez okrepitev, je dejal trener Franc Nasko.
Za JK Gorišnica bodo tekmovali: Peter Kuharič, Renato Trupkovič, Matej Kociper, Aleš Horvat, Dejan Hrnčič, Aleksander Nemec, Marjan Majcen, Simon Kojc, Branko Kralj, Denis Brumen, David Slodnjak, Denis Hrga, Luka Bezjak in Damjan Fras.
Sebi Kolednik
Foto: Črtomir Goznik
Judoiste v 1. SJL čaka konec tedna 1. krog ekipnega ligaškega tekmovanja; Drava in Gorišnica bosta svoje prve dvoboje imeli šele v četrtek, 2. oktobra.
Predstavitev ostalih ekip:
JK Impol Slovenska Bistrica
Bistričani so lani nepričakovano doživeli na domačem finalu poraz z Olimpijo. V svoje vrste so letos pridobili olimpijca kategorije do 81 kg, Bežigrajčana Aljaža Sedeja, ter tako ostali dovolj močni, da bodo letos glavni kandidati za naslov prvaka. V najtežjih kategorijah do 100 in nad 100 imajo v ekipi celjska državna prvaka Primoža Ferjana in Matjaža Ceraja, od katerih pričakujejo vse zmage. Ob ostalih domačih tekmovalcih je glavni cilj impolčanov 1. mesto, vse ostalo bi bil neuspeh.
JK Olimpija
V lanskem letu so presenetljivo s 3:1 ugnali Impol in osvojili svoj drugi naslov prvaka. Olimpijo lahko zanesljivo vidimo v končnici prvenstva.
JK Sankaku
Celjski judoisti prevladujejo v najlažjih treh kategorijah, kjer imajo slovenske reprezentante, med njimi tudi Rokija Drakšiča, ki je letos tekmoval v Pekingu. Letos bodo tekmovali samo z domačo ekipo, brez prestopov, ekipa je popolna, s ciljem osvojiti mesto višje kot lani in se uvrstiti v končnico.
JK Železničar Maribor
Mariborski judoisti so lani s 4.
mestom dosegli svojo najboljšo uvrstitev. Njihovi novi okrepitvi sta Tadej Klemenc (JK Sl. Gradec) in Edis Imamovič (JK Ivo Reya CE). Z novima okrepitvama želijo tudi letos ponoviti lanski uspeh.
JK Branik Broker Maribor
Drugi mariborski klub Branik je lani z eno zmago osvojil predzadnje 7. mesto. Okrepili so se z dvema bivšima judoistoma Drave, Marcelom Ognjenovičem (JK Šiška) in Igorjem Spasojevičem (JK Koper), ter se bodo letos vsekakor potegovali za višjo uvrstitev, morda celo za preboj v končnico.
JK Duplek
Mladi judoisti Dupleka so bili lanski novi prvoligaši in že v prvem nastopu osvojili bron. V svoje vrste so tudi letos dobili zelo dobra judoista, reprezentanta Simona Mohoroviča do 66 kg (JK Bežigrad) in Darka Petelinšeka do 100 kg (JK Ivo Reya Celje), s katerima se bodo lahko potegovali za končnico.
Napoved 1. kroga I. SJL (27. 9. 2008):
MARIBOR: JK Branik Broker, JK Železničar, JK Olimpija,
DUPLEK: JK Duplek, JK Impol.
Prestavljen troboj na četrtek, 2. 10. 2008:
CELJE: JK Sankaku, JK Gorišnica, JK Drava Ptuj.
Kolesarstvo • Svetovno prvenstvo v Italiji
Koren odlično odprl SP
Prvi del svetovnega prvenstva v italijanskem Vareseju je že za nami. Kolesarji so nastopali v posamičnem kronome-tru, kjer je velik uspeh doživela tudi slovenska reprezentanca. Kristjan Koren, sicer član Perutnine Ptuj, je na 33,55 kilometra dolgi progi osvojil sedmo mesto. Zmagal je domačin, Adriano Malori, drugi je bil Nemec Patrick Gretsch, tretji pa Avstralec Cameron Meyer. Korenu do zmagovalnega odra ni veliko zmanjkalo, saj je za Avstralcem zaostal le 20 sekund, imel pa je tudi precej smole, saj bi bil s pol sekunde boljšim časom uvrščen celo na peto mesto. »Tudi če bi vedel, da sem tako blizu obema tekmovalcema pred menoj, ne bi mogel peljati hitreje, saj sem iz sebe iztisnil maksimum. Zelo sem zadovoljen, saj so to kolesarji, ki so se večinoma pripravljali
zgolj za kronometer, sam pa sem veliko nastopal tudi na cestnih dirkah. Mislim, da je vsak rezultat med deseterico velik uspeh,« je povedal 21-let-ni Primorec, ki je z nastopom zaključil kronometre v kategoriji do 23 let. Danes ga čaka še poslovilna tekma od mlajših članov, cestna dirka.
Tekmovalci bodo morali prevoziti 10 krogov v skupni dolžini 173,35 kilometra. Velika so pričakovanja tudi od tega nastopa, saj je Koren letos dokazal, da mu ni tuja niti ta disciplina. Na julijskem evropskem prvenstvu je osvojil šesto mesto, na dirki za Pokal narodov je celo zmagal. Poslastica prvenstva prihaja na spored v nedeljo, ko se bodo na 260,25 kilometra dolgo progo podali še profesionalci. Italijani bodo poskušali doseči, kar ni uspelo še nikomur doslej (slaviti tretjo
zaporedno zmago Paola Betini-ja), Španci, Američani, Nemci in še kdo pa jim bodo zmagoslavje poskušali preprečiti. Med temi je tudi šest Slovencev, ki pa ne pričakujejo ponovitve sedem let stare bronaste medalje Andreja Hauptmana iz Portugalske. Velik uspeh bi bil že uvrstitev v deseterico. Vodilna slovenska imena so Borut Božič, Janez Brajkovič in Gorazd Štangelj. Na startu bosta tudi dva perutninarja v slovenskem dresu: Kristjan Fajt in Matej Stare ter Matija Kvasina v Hrvaškem. Četrti ptujski kolesar na prvenstvu je Hrvat Kristijan
Burasek, ki bo danes zraven Korena nastopil na cestni dirki mladih članov, nastop v posamičnem kronometru je včeraj (po zaključku naše redakcije) opravil Gregor Gazvoda.
V senci moških tekmovanj potekajo dirke nežnejšega spola. Od Slovenk je v vožnji na čas nastopila le 19-letna Primorka Polona Batagelj, ki je v uvodnem nastopu na mondialu zasedla zadnje, 43. mesto. Jutri bo skupaj z olimpijko Sigrid Corneo startala še na cestni dirki.
UG
Foto: Marjan Kelner
Kristijan Koren je bil v kronometru med člani do 23 let sedmi.
Kaj pa so pred odhodom povedali kolesarji Perutnine Ptuj?
Kristjan Fajt, cestna dirka Elite
»Zavedam se, da bo na dirki potrebno pomagati starejšim kolegom, od katerih selektor pa tudi javnost veliko pričakujejo. Verjetno bo potrebno ujeti kakšen pobeg, čeprav bo veliko odvisno od tega, kako se bo dirka razvijala. Vsekakor si osebno želim izboljšati rezultat iz lanskega leta, ko sem v cilj pripeljal skupaj z Valverdejem okrog 50. mesta. Za progo vsi pravijo, da je lahka, vendar se bo po mojem mnenju izkazala za težko. Je zelo dolga, v vsakem krogu sta dva vzpona, en krajši bolj strm in en daljši bolj položen, cesta je tudi precej zavita, tako da bo kar precej menjav ritma. V začetku tedna sem opravil skoraj 300 kilometrov dolg trening in nisem imel večjih težav, koliko pa bo ostalo hitrosti, pa se bo pokazalo šele na sami dirki.«
Matej Stare, cestna dirka Elite
»Mislim, da imamo dobro moštvo, ki je izredno motivirano, tako da se ne bojim slabega rezultata. Težko je napovedati uvrstitev, vse, kar je boljše kot dvajseto mesto, je po mojem odlično. Sam računam na delo v prvi polovici dirke, kjer bo potrebno paziti, da nam ne uide kakšen pobeg. Ker če moraš loviti, ti zmanjka moči za zaključek. To je moje drugo svetovno prvenstvo, mislim da sem dobro pripravljen. Proga je manj hribovita kot lanska v Nemčiji, je pa tehnično bolj zahtevna, kar mi odgovarja. Sobotna dirka na Češkem je bila dobra generalka. V cilj sem pripeljal v prvi skupini, a sem sprint prepustil Kocjanu. Zadnje vzpone sem prevozil brez težav, kar mi vliva optimizem.
Matija Kvasina, cestna dirka Elite
»Startam brez pričakovanj, v moštvu sva zgolj dva kolesarja. Rogina je žal odpovedal nastop, prav tako ne bo namesto njega nastopil noben drug, čeprav imamo še dve rezervi. Z rezultatom nisem obremenjen. Napadali ne bomo, kot smo to storili v Pekingu. Če mi bo ostalo dovolj moči, bom v zadnjih petdesetih kilometrih poskusil malo preizkusiti tekmece. Takrat se bo tudi odločala dirka. Prej se bom držal v skupini in varče-val z energijo, tako da me boste lahko videli zgolj iz helikopterja. Če bo zelo hladno in deževno vreme, bom poskusil s pobegom že v začetku, da naredim malo reklame, potem pa odstopil, saj v takšnem nima smisla vztrajati.«
Kristijan Koren, cestna dirka U23
»Večina v Sloveniji je bila zelo dolgo mnenja, da sem odličen kronome-trist, letos sem z nekaterimi rezultati dokazal, da se znam dobro peljati tudi na cestni dirki. Imel sem podporo v klubu kot tudi s strani selektorja Martina Hvastije. Cestna dirka je precejšnja loterija, potrebno je imeti dobro moštvo, saj je taktičnih variant veliko. Mi smo morda malce šibki, saj imamo precej mladih in neizkušenih kolesarjev. S selektorjem se še nismo dogovorili, na kak način bomo dirkali, da bomo imeli čim boljše izhodišče v samem zaključku dirke. Osebno bi bil zadovoljen z uvrstitvijo
Kolesarstvo
Ilešič v igri za deset tisoč dolarjev
Aldo Ino Ilešič uspešno nadaljuje nastope na ameriških tleh. Ta konec tedna je nastopil na drugem kriteriju v Fort Willu na vzhodni obali v zvezni državi Severna Karolina. Tokrat je zabeležil zmago, dvema ob spomladanskem obisku je dodal še tretjo. »Iz dneva v dan se boljše počutim, noge so vse močnejše, zato sem zelo vesel tega rezultata. Ta proga mi je bila resnično pisana na kožo, saj je bil ciljni sprint speljan po rahlem spustu. Tempo sta narekovali moštvi Toyota United in Time Pro Cycling, ki sta do polovice dodobra oklestili vodilno skupino. Nato sem se znašel v begu s kolesarjema iz teh dveh klubov in jih ob koncu uspel premagati,« je iz ZDA sporočil Ilešič.
Ptujčana, ki si letos služi kruh v dresu kranjske Save, je pred »velikim finalom« čakala še dirka v Columbiji, kjer pa je ponovil uspeh iz Severne Ka-
roline. »Sama dirka je potekala	Kljub temu da je skoraj celo-
v znamenju številnih poizku-	tna grupa dirkala proti meni,
sov pobega, predvsem z moje	saj se zavedajo da so v šprintu
strani, tako da nas je na kon-	praktično brez možnosti za do-
cu v ospredju ostalo le osem.	sego zmage, sem vse napade
Aldo Ino Ilešič med nastopom v Ameriki
uspešno ubranil. V zaključku sem zlahka opravil s preostalo konkurenco in tudi popotnica za Las Vegas po dveh doseženih zmagah in enem 5. mestu, odlična,« je povedal Aldo. V četrtek pa bo nastopil v Las Vega-su, največjem kriteriju v Združenih državah Amerike. Tudi nagrada je temu primerna, zmagovalec bo v žep pospravil okrog 10.000 dolarjev.
»Tekmovalci, organizatorji dirk, kot tudi širša kolesarska javnost na območju Severne in Južne Caroline je mnenja, da sem resnično odlično pripravljen in zmožen v Las Vegasu poseči po najvišjih mestih. Vsega tega se zavedam tudi sam, predvsem takrat, ko sedem na kolo in resnično čutim moč in končno hitrost, ki sem jo sposoben razviti. Sam kriterij bo medijsko najbolj izpostavljen izmed vseh tovrstnih dirk v ZDA, zanimanje za samo dirko pa še dodatno podkrepi svetovni kolesarski sejem Interbike, ki se v Las Vegasu odvija istočasno,« je pred nastopom v Las Vegasu sporočil Ptujčan.
UG, DK
Mali nogomet • Futsal club Ptuj - Ptuj Aba Saš
Mali nogomet se vrača na Ptuj!
Športni napovednik
Najstarejše slovensko mesto se znova vpisuje na karto malega nogometa. Po uspešnem obdobju ekipe Poetovio, ki nas je navduševala s svojimi igrami, je sledilo deset let sušnega obdobja, ko Ptuj ni imel svojega predstavnika v ligaških tekmovanjih. Na parket dobre stare športne dvorane Center na Ptuju se sedaj vrača Futsal club Ptuj.
Velja omeniti, da privrženci malega nogometa v tem obdobju niso bili prikrajšani za mali nogomet, saj MNZ Ptuj vsako leto med zimskim odmorom organizira tako imenovano zimsko rekreacijsko ligo. Ta rekreacijska liga je postala z leti vse bolj tekmovalna ter zanimiva za vse, gledalce in igralce. Pravzaprav je ta »lakota« po malem nogometu in vse bolj obiskana zimska liga na Ptuju botrovala k temu, da so Ptujčani ustanovili novo društvo, ki so ga poimenovali Futsal club Ptuj. V klubu bosta to sezono delovali dve selekciji, in sicer članska ter U-17. Člansko moštvo bo tekmovalo v 2. slovenski ligi - VZHOD, medtem ko U-17 selekcija igra tekme po turnirskem sistemu s sovrstniki iz preostalih klubov.
Več o novem klubu, o igralcih in o poteku priprav na novo sezono smo izvedeli iz pogovora s trenerjem članske ekipe Boštjanom Kupčičem in športnim direktorjem Markom Pergerjem. Kakšno je torej trenutno
Nogomet
Hat-trick Kiriča
LIGA U-14
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Dravograd 1:4, Ljutomer - NŠ Poli Drava 0:5, MIK CM Celje - Simer šampion 6:0, Tehnostroj Veržej -Mura 05 1:1, Nafta - Železničar 2:1, Radgona - Maribor 0:9, AHA EMMI Bistrica - Brežice 2:4, Nissan Ferk Jarenina - Rudar Velenje 2:2.
1. DRAVOGRAD	7	6	0	1	19:6	18
2. MURA 05	7	5	2	0	23:6	17
3. ŽELEZNIČAR	7	5	1	1	38:3	16
4. MIK CM CELJE	7	5	1	1	20:5	16
5. MARIBOR	7	5	0	2	31:8	15
6. RUDAR VELENJE 7		4	2	1	16:8	14
7. NŠ POLI DRAVA 7		4	0	3	21:11	12
8. SIMER ŠAMP.	7	4	0	3	19:13	12
9. NAFTA	7	3	1	3	22:13	10
10. TEH. VERŽEJ	7	3	1	3	12:9	10
11. ALUMINIJ	7	3	1	3	8:8	10
12. BREŽICE	7	3	0	4	10:24	9
13. A. E. BISTRICA 7		1	0	6	8:30	3
14. F. JARENINA	7	0	1	6	7:21	1
15. LJUTOMER	7	0	0	7	2:28	0
16. RADGONA	7	0	0	7	0:63	0
ALUMINIJ - DRAVOGRAD 1:4
(1:0)
STRELCI: 1:0 Podbrežnik (31), 1:1 Nabernik (41), 1:2 Plesec (47), 1:3 Nabernik (56), 1:4 Nabernik (69)
ALUMINIJ: Motaln, Rajh (Lašič), Leskovar, Zajc, Gerečnik (Kelc), Cafu-ta (Špehonja), Goljat, Sagadin, Podbrežnik (Koren), Vindiš, Šešo (Planin-šek). Trener: Tomislav Grbavac.
LJUTOMER - NŠ POLI DRAVA 0:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Krajnc (9), 0:2 Kirič (21), 0:3 Kirič (39), 0:4 Abraham (60), 0:5 Kirič (62)
STRELCI: 0:1 Megla, Nahberger, Slanič (Kmetec), Kajzer, Trep, Me-tličar, Veličkovič (Zupanič), Krajnc (Abraham), Golob (Rogina), Pauko, Kirič (Vaupotič). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Perger (levo), športni direktor FC Ptuj Aba Saš v družbi predsednika MNZ Ptuj, mag. Stanka Glažarja.
stanje glede malega nogometa na Ptuju?
M. Perger: »Kje naj začnem ... Ustanovili smo klub malega nogometa in moram reči, da smo enostavno morali v to zadevo! Zimske lige so bile pravi pokazatelj, da so ljudje na Ptuju željni malega nogometa. Je res, da se je že nekaj let govorilo o ustanovitvi kluba, vendar ni bilo konkretnih dejanj, tako da je vse ostalo le pri besedah. Po letošnji sezoni zimske lige MNZ Ptuj je želja spet privrela na površje in pričeli smo se bolj konkretno pogovarjati z osebami, ki so imele enako željo in razmišljanje, da končno na Ptuju naredimo spet ekipo malega nogometa. Projekt smo imenovali Futsal Ptuj. Tekem sicer še ni, ampak pravi čas za mali nogomet ter zabavo šele prihaja!«
Kdo so ljudje oziroma pobudniki tega projekta?
M. Perger: »Pobudniki ideje so Zoran Hovnik, Jura Arsič, Peter Golob, Marjan Kupčič ter moja malenkost. Ambicije so upravičeno visoke, vendar gradimo klub korak za korakom ter na realnih tleh in na naših izkušnjah. V upravi smo ljudje, ki imamo nekaj izkušenj v nogometu in tudi na drugih področjih. Vse skupaj nas dopolnjuje zasedba članov uprave, na čelu katere je Fredi Kmetec.«
Kakšno je stanje v klubu okrog finančne ter materialne plati?
M. Perger: »Finančno stanje je stabilno, čeprav denarja v klubih nikoli ni preveč. Lahko
rečem, da smo zagotovili finance za osnovna sredstva in vse preostale zadeve, vendar sedaj ne spimo, ampak pridno delamo še naprej. Materialno smo se tudi kar dobro založili in tudi s te plati nam ne kaže slabo. Ptujčani imajo posluh za nogomet, kljub temu da je športnih zvrsti ogromno in se je težko dokazovat pri sponzorjih ter donatorjih. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so nam pri nastajanju kluba stali ob strani, tako finančno kot tudi organizacijsko - MNZ Ptuj, MO Ptuj ter Zavod za šport Ptuj. Računamo na vse tudi v prihodnje in obljubljamo, da jih ne bomo razočarali. Prav tako apeliram na navijače ter bralce, da nas pridejo pogledat v Šolski center in s skupnimi močmi se bomo veselili zmag ekipe Ptuj Aba Saš.
2. slovenska futsal liga - vzhod
Danes, v petek, 26. 9., se prične tekmovanje tudi za drugo-ligaše v malem nogometu. Pari prvega kroga so naslednji: Ptuj Aba Saš - Cerkvenjak Gostišče Anton (18:30), Nazarje - Tele-ing Marinci (19:00), KMN Tomaž - KMN Slovenske Gorice (19:30), Bioterme Mala Nedelja - FSK Kebelj (20:30), Duplek TBS Team24 - Maribor Branik (20:30).
Ormožani bodo igrali tekmo z ekipo Slovenske gorice na domačem parketu športne dvorane Hardek. »Našo ekipo so zapustili Trop, brata Kupčič in Miklašič, prišlo pa je nekaj okrepitev. Na prvenstvo smo se dobro pripravili, pričakujemo uvrstitev med prve tri v ligi,« je dejal predstavnik KMN Tomaž Jani Majcen.
Novinec, FSK Kebelj iz Oplotnice, potuje v Ljutomer. Tam se bodo pomerili z ekipo Bioterme Mala Nedelja. »Vzdušje v moštvu je na pravi ravni. Prijateljske tekme s prvoligaši so pokazale, da smo pripravljeni za 2. SFL. Spoštujemo Bioterme, a se jih ne bojimo,« so bile besede predsednika FSK Kebelj Frenka Videčnika.
Drugi novinec je Futsal club Ptuj, ki bo igral v ligi pod imenom Ptuj Aba Saš. Ptujča-ne čaka nocoj krst v dvorani Center, saj se bodo na svojem parketu pomerili z igralci Cer-kvenjaka.
Peter Golob
Mali nogomet • 1. SFL
Benedikt s polovičnim izkupičkom
Igralci Benedikta so kot novinec v 1. SFL v uvodnem srečanju premagali Tomi Press Bronx iz Škofij. Gosti so sicer prvi povedli, vendar Pukšič, Šnofl in soigralci točk niso spustili ter so na koncu zasluženo slavili prvo zmago: 6:2 (2:1).
Drugače je bilo v Kobaridu, kjer so se benediški fantje, ki so sicer nastopili brez Šnofla, gostiteljem dobro upirali le prvi polčas. V drugem so domači igralci Oplasta nadoknadili vse zamujeno in visoko premagali Benedikt: 12:3 (5:3).
V 3. krogu, ki bo na sporedu 3. 10., bodo igralci Benedikta v domači dvorani gostili ekipo Sevnice. »Pričakujemo zmago! Vsi se zavedamo, da je potrebno osvajati točke na domačem parketu, pred svojimi vročimi navijači. Poznam sicer ekipo Sevnice, ampak nas zanima samo naša igra in da vse tri točke ostanejo v Benediktu,« je z razpoloženim tonom povedal Danilo Pukšič.
Peter Golob
Nogomet • MNZ U-13
Zmaga reprezentance MNZ Ptuj U-13
V počastitev 30-letnice delovanja Medobčinske nogometne zveze Ptuj je bila v torek v Podvincih odigrana mednarodna tekma v kategoriji U-13. Pomerili sta se ekipi reprezentance MNZ Ptuj U-13 (na sliki) in SAK iz Avstrije. Reprezentanca MNZ Ptuj je po zaostanku 0:1 po prvem
polčasu v drugem bistveno dvignila ritem igre in dosegla kar pet zadetkov ter tekmo dobila s končnim izidom 5:4. Strelci za MNZ Ptuj so bili: Alen Krajnc 3x, Matic Planinšek in Marcel Koren. Organizacijo tekme je vzorno izpeljal NK Podvinci.
MNZ Ptuj U-13: Andrej Kuharič,
Marko Pajnkiher, Matic Planinšek, Toni Rogina, Žiga Šoštarič, Sašo Gerečnik, Alen Krajnc, Elvino Podbrežnik, Luka Finžgar, David Kusič, Gregor Cafuta. Igrali so še: Žan Megla, Marcel Koren, Nik Lašič, Žiga Špe-honja, Žan Krajnc, Matjaž Hriberšek. Selektor: Marjan Lenartič. (ur)
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Nafta - Domžale; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - Labod Drava; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica
-	Luka Koper, Maribor - Rudar Velenje; NEDELJA ob 16.00: Interblock
-	Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Krško - Šentjur, Olimpija - Mura 05; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Bonifika Izola, Livar - Bela krajina, Triglav Gorenjska - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kovinar Štore - Stojnci, Koroška Dravograd - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 16.00: Simer šampion - Paloma, Čarda - Trgovine Jager, Šmartno ob Paki - Tehnostroj Veržej. Srečanji Mons Claudius - Črenšovci in Odranci - Malečnik sta preloženi.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.30: GIC Gradnje Rogaška - Holer-muos Ormož, Podvinci - LKW Jack Gerečja vas, Zreče - Peca, Tehnotim Pesnica - AHA EMMI Bistrica, Šoštanj - Jarenina Šentilj, Partizan Fram
-	Brežice; NEDELJA ob 16.30: Bukovci - Pohorje.
1.	LIGA MEDOIBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pauman Pragersko - Dornava, Oplotnica - Skorba, Boč - Videm, Hajdina - Rogoznica; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Cirkulane, Središče - Apače.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Podlehnik, Spodnja Pol-skava - Tržec, Markovci - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Haj-doše - Leskovec, Lovrenc - Slovenja vas; NEDELJA ob 16.00: Grajena
-	Makole.
LIGA U-14 VZHOD
8. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 10.00)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 6. KROGA - PETEK ob 17.00:Stojnci Korant
-	Dornava, Markovci - Leskovec, Videm - Tržec, Grajena - Bukovci. ZAHODNA SKUPINA
PARI 5. KROGA: PETEK ob 17.00: Podlehnik - Prepolje, Boč - Skorba, Pragersko - Lovrenc, Apače - Polskava.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krka - Kozina Hrpelje; SOBOTA ob 19.00: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško, Prevent - Rudar EVJ, Gorenje Velenje - Merkur, Trimo Trebnje - Slovan; SOBOTA ob 20.00: Ribnica Riko hiše - Cimos Koper.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Velenje - Brežice, Zagorje Istrabenz Gorenje- Olimpija, Sava Kranj - Kočevje Evrocasino, Celeia Žalec - Krka, Škofja Loka
-	Celjske mesnine. Srečanje Mercator Tenzor - Piran je preloženo.
1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Alples Železniki (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Sviš Pekarna Grosuplje - Klima Petek Maribor, Mitol Sežana -Radeče MIK Celje, Istrabenz plini Izola - Krško, Grosuplje - Grča Kočevje, Ajdovščina - Šmartno 99.
Kegljanje
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
3. KROG: Drava - Miklavž (v soboto ob 17.30 v DETA Centru)
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
1. KROG: Drava - Impol (v soboto ob 13.30 v DETA Centru)
Mali nogomet
2. slovenska futsal liga - vzhod
Pari 1. kroga: Ptuj Aba Saš - Cerkvenjak Gostišče Anton (18:30), Nazarje - Teleing Marinci (19:00), KMN Tomaž - KMN Slovenske Gorice (19:30), Bioterme Mala Nedelja - FSK Kebelj (20:30), Duplek TBS Team24 - Maribor Branik (20:30).
Pokal MNZ Ptuj
V soboto, 27. 9., bo v Športni dvorani CENTER na Ptuju potekal pokal MNZ Ptuj, kjer se bodo pomerile tri ekipe iz območja MNZ Ptuj. Zraven KMN Tomaž iz Ormoža, ki se je doslej kot edini predstavnik MNZ Ptuj uvrščal v nadaljevanja pokala NZS, sta letos zraven dva novinca, ki bosta tekmovala v 2. SFL -vzhod, in sicer sta to Ptuj Aba Saš ter FSK Kebelj iz Oplotnice.
RAZPORED POKALA MNZ PTUJ:
12.00: FSK Kebelj - Ptuj Aba Saš
12.50: KMN Tomaž - FSK Kebelj
13.40: Ptuj Aba Saš - KMN Tomaž
Frenk Videčnik, predsednik FSK Kebelj: »V soboto bodo odločale malenkosti ter tudi sreča posamezne ekipe. Vsekakor spoštujemo oba nasprotnika, vendar ne gremo na Ptuj z belo zastavo. Bo pa pokalni turnir idealna priložnost za spoznavanje ter nenazadnje tudi druženje.«
Jani Majcen, predstavnik KMN Tomaž: »Zavedamo se moči FC Ptuj, nikakor pa ne poznamo ekipe iz Oplotnice. Vsekakor bo lepo odigrati z obema novincema v ligi. Se vidimo v soboto v dvorani Center na Ptuju!«
DK, PG
Maraton m 14. Reebokov polmaraton v Varaždinu
Med 243 tekači dobre uvrstitve Ptujčanov
Kljub dežju je na letošnjem 14. varaždinskem Re-ebokovem 21,1 km dolgem polmaratonu v nedeljo, 21. septembra, sodelovalo kar 243 tekačev iz Hrvaške, Slovenije in nekaterih drugih držav. Med njimi je bilo tudi 17 članov tekaškega kluba Maraton iz Ptuja, ki so dosegli solidno uvrstitev.
Tradicionalna mednarodna tekaška prireditev je tudi letos potekala v odlični organizaciji tekaškega kluba Maraton 95 iz Varaždina ter pod pokroviteljstvom mesta Varaždin in varaždinske županije, start in cilj udeležencev vseh kategorij pa je bil na stadionu Sloboda v Varaždinu. Kot je povedal eden od udeležencev, član tekaškega kluba Maraton Tenzor Ptuj Peter Zmazek, so letos tekali na novi stezi, dolgi natanko 21,0975 km, ki je mednarodno certificirana z oznako IAAF.
Tekmovanje je tudi letos potekalo v več starostnih kategorijah, otroci in juniorji so tekali
Foto: P. Zmazek
Kljub dežju se je na startu varaždinskega tekaškega polmaratona zbralo 243 tekačev iz Hrvaške in tudi Slovenije.
na 400 m in 800 m dolgi progi, prav toliko dolga je bila proga invalidov z vozički, ob 10. uri pa so startali udeleženci 21,1 km dolgega polmaratona, ki so bili razdeljeni na več starostnih kategorij.
V skupni razvrstiti je bil najhitrejši prav Slovenec Roman Kajžer, sicer član eki-
pe Slovenske novice extrem s časom 1:07:27; drugo mesto je dosegel Etiopijec Erkolo Ashenhafi s časom 1:07:31, tretji pa je bil Madžar Berecz Lajosz iz Budimpešte. Drugo najboljšo slovensko uvrstitev je dosegel David Rihtarič iz TK Maribor, ki je na cilj pritekel peti, tretje pa Igor Šalamun z
20. mestom. Najboljšo ptujsko uvrstitev je dosegel Stanko Matjašič iz TK Maraton Ptuj, ki je s časom 1:31:39 dosegel
78.	mesto, takoj za njim sta se uvrstila še Ivan Črešnik na
79.	in Karl Petelinšek na 80. mestu. V kategoriji veterani pa je bil najhitrejši 70-letni Peter Zmazek, član TK Tenzor Ptuj, ki je s časom 1:48:27 v skupni razvrstitvi dosegel za to starostno kategorijo solidno 187. mesto.
Vsi udeleženci so ob vplačilu startnine (15 evrov) prejeli spominsko majico, medaljo in diplomo z vpisanim časom ter doseženim mestom, prvi trije v posameznih kategorijah pa so prejeli še pokale in finančne nagrade. Po tekmovanju pa so si mnogi udeleženci, med njimi so bili seveda tudi Ptuj-čani, z zanimanjem ogledali še 12. mednarodni festival čipk v bližnji Lepoglavi, na katerem so se predstavljale tudi znane slovenske čipkarice.
M. Ozmec
Športno plezanje
Plezanje na Ptuju vse bolj priljubljeno
Tri metre visoka samostoje-ča plezalna stena Plezalnega kluba 6b Ptuj je povsem navdušila obiskovalce že tradicionalnega ptujskega Sejma prostega časa, ki se je zgodil 6. septembra. Stena je tokrat pritegnila predvsem najmlajše, ki so se pogumno poskušali v plezanju po njej.
Plezalni klub 6b letos že tretje leto zapored organizira zelo dobro obiskano celoletno plezalno šolo za osnovnošolce, iz njihovih vrst pa je vzniknilo že kar lepo število mladih tekmovalcev. Poseben uspeh sta v lanski športni sezoni zabeležila cicibana Miha Kostanjevec in Rok Stubičar. Letos je v program plezalne šole vključenih že več kot dvajset osnovnošolcev iz MO Ptuj in okoliških občin.
Plezanje pa ni le šport za
naše najmlajše, temveč s svojo drugačnostjo in vznemirlji-vostjo pritegne tudi marsikaterega starejšega entuziasta. Brez dvoma gre za vsestransko rekreacijo, ki krepi tako telo kot športni in prijateljski duh, veča vzdržljivost in pripomore
k boljši gibljivosti telesa.
Vse, ki bi želeli ta zanimivi šport pobliže spoznati, Plezalni klub 6b vabi na dan odprtih vrat, ki bo potekal v okviru Ptujskega športnega vikenda: v petek, 26. septembra 2008, ob 18. uri v telovadnici za športno
plezanje v OŠ Olge Meglič na Ptuju. Tukaj se boste lahko preizkusili v plezanju po pravi bal-vanski steni in ugotovili, ali je morda ravno športno plezanje tisti pravi šport za vas.
Za vse, ki so nad plezanjem že navdušeni, pa še podatek, da PK 6b Ptuj tudi letošnjo jesen organizira začetni tečaj športnega plezanja, namenjen vsem ljubiteljem športa od dopolnjenega 15. leta naprej. Tečaj, ki bo potekal na visoki in nizki umetni plezalni steni, v predavalnici, pa tudi v naravnih plezališčih, se bo pričel 8. oktobra 2008. Prijave sprejemajo na klubski elektronski naslov (pk6bptuj@gmail.com) do 6. oktobra, več informacij pa vam bodo z veseljem nudili tudi v okviru Ptujskega športnega vikenda. Vabljeni.
Mateja Lapuh
'Sport za vse"
Informacije: Zavod za Šport Ptuj Čučkova ulica 7,2250 Ptuj Telefon: 02 787 76 30
www.sport-ptuj.si
Že li. zapored Vam bodo ponudili pester izbor brezplačnih športnih aktivnosti. Od 26. do 28. septembra boste imeli možnost, poizkusiti se v več kot 30 športnih panogah.
Športni vikend je namenjen vsem Ptujčankam in Ptujčanom ter ostalim udeležencem, ne glede na starost, ki se zavedajo pomena in koristnosti redne športne vadbe.
1(±.
Ptujski športni vikend
L i a r
Informativna zloženka: Ptujski Športni vikend 2008
Izdal: Zavod za Šport Ptuj | Uredil: MS spletne storitve, Miha Senčar, s.p.
Naklada: 3000 izvodov | September 2008
Od petka do nedelje, 26. do 28. septembra, bo na Ptuju In v okolici potekal že 14. ptujski športni vikend. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo v sodelovanju s klubi iz ptujskega področja organizira Zavod za šport Ptuj. Namenjen je vsem tistim, ki se z rekreacijo že ukvarjajo, in tistim, ki bi se želeli seznaniti z novimi športnimi panogami.
Strokovni sodelavec zavoda Boštjan Zemljarič nam je o pripravah na letošnji športni vikend povedal: »Tudi letos smo poskušali k sodelovanju pritegniti vse klube in društva s Ptujskega področja, kar nam je v veliki meri uspelo. Pripravili smo programe, ki so primerni za tiste najmlajše kot tudi za
RADIOM EDNIK
HM
11 ■ lili m -
RSFHITI PTUJ—
nekoliko starejše. Malčki bodo zagotovo prišli na svoj račun pri skakanju na napihljivih blazinah (ŠŠ Juhuhu pri Qlandiji), za njih so primerne tudi družinske igre pri OŠ Mladika, enota Spominčica Vrtca Ptuj pa organizira izlet na Bistriški vintgar, zbor je v soboto ob 9. uri na železniški postaji na Ptuju. Pri programih za starejše bi izpostavil balinanje, ribolov in pohodništvo. Veliko je tudi programov plesa, aerobike in telovadbe, ki so že tradicionalno dobro obiskani. Kot zanimivost lahko omenimo, da bo na voljo tudi vadba taj čija na prostem, pred OŠ Mladika.«
JM
Bowling • Podjetniška liga
Krog številnih derbijev
Drugi krog podjetniške lige je že prinesel nekaj derbijev med najboljšimi ekipami prejšnjih sezon. V skupini A je Tames s 6:2 ugnal Maska caffe, v skupini B pa je ekipa Intere z enakim izidom premagala ekipo Taluma. Skupina C je postregla s kar dvema zanimivima obračunoma: v prvem je SAR tesno ugnal Inplan, v drugem pa sta si ekipi VGP in db Transport razdelili točke - bilo je 4:4.
Najboljši posamezni rezultat je že drugič zapored dosegel Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), Robert Šegula (Tames) se mu je tokrat približal na 10 kegljev. Slednji je bil tudi član ekipe, ki je dosegla najvišji skupni rezultat - 2748, sledi VGP Drava z rezultatom 2630.
Rezultati 2. kroga:
Skupina A: Tames - Maska Caffe 6:2, MP Ptuj - Modmed 5:3, Da-MoSS - MO Ptuj 6:2. Prosta je bila ekipa Garant zavarovanje.
1.	TAMES	32 14 169,2
2.	DaMoSS	32 11 145,3
3.	MASKA Caffe	32 10 159,9
4.	MP Ptuj, d. o. o. 28 5 128,1
5.	MODMED	32 3 123,0
6.	GARANT Zavarovanje 16 3 121,8
7.	MO Ptuj	16 2 147,1
Skupina B: Intera - Talum 6:2, Radio-Tednik Ptuj - BC Ptuj 5:3, Ilkos candles - Gravitas 6:2. Pro-
sta je bila ekipa Avtoprevoznlštvo Novak.
1.	INTERA 32	11	150,3
2.	TALUM 32	10	155,3
3.	RADIO - TEDNIK Ptuj 32	9	152,2
4.	ILKOS CANDLES 32	6	131,0
5.	GRAVITAS, d. o. o. 32	5	129,2
6.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK16	4	146,4
7.	BOWLING CENTER Ptuj 16	3	145,2
Skupina C: SAR - Inplan 5:3, Hlp-hop - Projekta ing. 7:1, VGP Drava - db Transport 4:4. Prosta je bila ekipa PSS Ptuj.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA 32 11 133,5
2.	INPLAN	32 10 154,2
3.	HIP-HOP	32 9 145,2
4.	VGP DRAVA	32 8 161,6
5.	db TRANSPORT 16 4 160,0
6.	PSS PTUJ, d. o. o. 16 4 146,0
7.	PROJEKTA ing. 32 2 128,3 Legenda: 1. kolona: št. odigranih iger, 2. kolona: št. točk, 3. krog: povprečno št. podrtih kegljev
Najboljši posamezniki 2. kroga:
1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 759, 2. Robert Šegula (Tames) 749, 3. Aleš Korošec (Maska caffe) 743, 4. Simona Vajda (DaMoSS) 715, 5. Tomi Držaj (db Transport) 711, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 707, 7. Bojan Držaj (db Transport) 690, 8. Andrej Vaš (SAR) 681, 9. Darko Ferlinc (Talum) 679, 10. Igor Vidovič (Tames) 678.
JM
Radiogoniometrija
Ormožan Niko Gaberc deseti na svetu
14. SP v Južni Koreji
Slovenska reprezentanca je od 2. do 7. septembra nastopala v Južni Koreji v kraju Hwa-seongu na 14. SP amaterskih radiogoniometristov. Slovenija je nastopila s 14 tekmovalci, deset moških in štiri dekleta. Iz Ormoža sta barve Slovenije zastopala Niko Gaberc in Ivan Lazar. Gaberc je sodeloval v kategoriji M21, kjer nastopajo tekmovalci od 19. do 40. leta starosti. Prav kategorija M21 UKV (ultra kratki val) je po kvaliteti najzahtevnejša. Med 50 posamezniki iz 31 držav po svetu je Gaberc osvojil solidno 10. mesto. Ekipno je Gaberc skupaj z Danilom Kunškom (Sevnica), Matjažem Štokljem (Ajdovščina) v kategoriji M21 UKV osvojil šesto mesto, na M21 KV (kratki val) pa so Slo-
venci zasedli osmo mesto: »Z uvrstitvijo na SP v Južni Koreji sem zadovoljen, v prihodnosti pa imam cilj poseči še po kakšnem višjem rezultatu. Zelo blizu smo bili medalji v ekipni konkurenci M21 UKV, kjer smo za medaljo zaostali le 18 minut. To je bil moj peti nastop na SP, ob tem sem zabeležil še pet nastopov na EP,« je bil kratek po vrnitvi iz Hwase-onga Niko Gaberc, član radio kluba Ormož. Drugi Ormožan Ivan Lazar, ki žal ni posegel po vidnejšem rezultatu, je sodeloval v kategoriji M50, kjer nastopajo tekmovalci od 50. do 60. leta starosti. Za Slovenijo je srebrno medaljo priboril Stanko Čufer iz Ajdovščine v kategoriji M50 UKV. Naslednje SP v radiogoniometriji bo čez dve leti na Hrvaškem.
Uroš Krstič
Ormoški radiogoniometrist Niko Gaberc je osvojil 10. mesto na 14. SP v Južni Koreji
Stoperce • Pomembna pridobitev za kraj in gasilce
Namenu predali novo gasilsko vozilo
V okviru praznika občine Majšperk so člani prostovoljnega gasilskega društva Stoperce v soboto, 6. septembra, dočakali pomemben trenutek. Na slovesnosti, ki je bila v šotoru na igrišču pred podružnično Osnovno šolo Stoperce, jim je županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin svečano izročila ključe novega gasilskega vozila GVV-2, ki je veljalo skoraj 110.000 evrov.
Kot je povedal predsednik gasilskega društva Stoperce Adolf Kopše, je občina Majšperk na predlog Gasilske zveze Majšperk že leta 2003 sprejela načrt opremljanja svojih petih PGD z gasilskimi vozili. Ta predvideva zamenjavo sedmih dotrajanih gasilskih vozil z novimi do leta 2009. Do sedaj je bilo zamenjanih že šest vozil v štirih društvih, v letu 2009 pa je na vrsti zamenjava vozila še v PGD Medvedce. Načrt se je v celoti uresničeval, celo v več primerih predčasno. Tako je bilo tudi v PGD Stoperce.
Načrt je predvidel nakup podvozja v letu 2008 in dokončanje vozila z izdelavo nadgradnje v letu 2009. Sto-perški gasilci so k nakupu pristopili zelo resno. Zagotoviti so morali polovico sredstev od vrednosti investicije, drugo polovico sredstev pa zagotavlja Občina Majšperk. Lotili so se zbiranja denarja tako, da so že pred dvema letoma ob praznovanju 70-letnice obstoja društva razvili nov gasilki prapor. Vsa sredstva od darovanih trakov in žebljičkov so namenili za nakup vozila, varčevali pa so tudi na vseh drugih področjih in uspelo jim je zbrati dovolj sredstev, da so se lotili investicije, ki znaša skoraj 110.000 evrov. Na ekonomsko šibkem območju, kot je ta del zahodnih Haloz, je bil pravi čudež zbrati tako velik znesek, s skupnimi močmi pa je bila tudi ta ovira premagana.
Krajani in 61 botrov, ki so darovali finančna sredstva, so veliko pripomogli, da bo investicija v planiranem obdobju v celoti pokrita. In tako so gasilci januarja 2008 kupili nekoliko rabljeno podvozje tovornega avtomobila Iveco, Eurocargo ML 4x4, na katerega je podjetje SVIT-Zolar iz Stogovcev izdelalo kvalitetno nadgradnjo gasilskega vozila GVV-2. Novo vozilo bo zamenjalo skoraj 30 let staro vozilo TAM 80 T-5, ki je odslužilo.
Na slovesnosti, ki je sovpadala s številnimi prireditvami ob 12. občinskem prazniku, je majšperška županja dr. Darinka Fakin v slavnostnem nagovoru poudarila, da potrebujejo gasilci dobro opremo, kar se je najbolj pokazalo ob avgustovskem neurju, ki je prizadelo tudi območje občine Majšperk. Prav gasilci so bili tisti, ki so nesebično priskočili na pomoč tega potrebnim, kljub noči, vetru in dežju, zato se jim je v imenu vseh občanov za njihovo humanost zahvalila.
Poveljnik PGD Stoperce Kristijan Kunac pa je številnim gasilcem iz sosednjih društev, krajanom, nekaterim občinskim svetnikom, predsedniku sveta KS Stoperce, predstavnici podružnične osnovne šole Stoperce, predstavnikom drugih društev iz kraja in domačemu župniku patru
Foto: M. Ozmec
O pomembnosti nove pridobitve je govoril predsednik PGD Stoperce Adolf Kopše.
Alojzu Klemenčiču opisal tehnične lastnosti vozila. Ob tem je poudaril, da gre za izrazito terensko vozilo, posebej primerno za razgiban teren sto-perškega požarnega okoliša, ki na požarišče pripelje 1000 litrov vode, ima vso potrebno opremo za prvo intervencijo v vseh vrstah požarov, ki jih je v danih momentih pri nas mogoče pričakovati. Od opreme je izpostavil električni agregat, ki napaja svetlobni stolp,
na njega pa se lahko vključijo še drugi električni porabniki, močno kombinirano črpalko znamke Johstadt z zmogljivostjo 2800 litrov na minuto pri tlaku 8 barov in 250 litrov pri tlaku 40 barov ter še več drugega orodja, štiri dihalne aparate za opremo gasilcev v notranjih intervencijah in še več. Predsednik Gasilske zveze Majšperk Drago Murko je pohvalil delo stoperških gasilcev, posebej na intervenciji
i^n_
_
Foto: M. Ozmec
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin (v sredini) v družbi z botri in donatorji pred novim gasilskim vozilom PGD Stoperce.
zaradi zadnjega neurja in ob tem ugotovil, da bo potrebno razmišljati še o nakupu enega vozila, in sicer ustrezne gasilske avtocisterne.
Novo gasilsko vozilo je
blagoslovil pater Alojz Kle-menčič, ključe vozila pa je sprejel gasilec-voznik Darko Lampret, ki je obljubil, da bo za vozilo dobro poskrbljeno. Slovesnost so s kulturnim pro-
gramom popestrili člani PGD Stoperce, priključili pa so se jim tudi člani skupine Pet navadnih iz Kulturno prosvetnega društva Stoperce.
-OM
Ptuj • Športni dan VDC Sožitje
Pridne roke zamenjale hitre noge
Varovanci VDC Sožitje Ptuj, ki vse leto ustvarjajo zanimive in pestre ročne izdelke, so si prejšnji teden privoščili malo oddiha. Četrtek so namreč preživeli na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer so izpeljali kopico športnih aktivnosti. Pomerili so se tudi z nogometaši ptujskega nogometnega kluba Labod Drava.
Odlično vzdušje in veselje, ki je bilo med varovanci Sožitja nepopisno, je spremljalo tudi lepo vreme. Sončni žarki, ki so ravno prav ogreli ozračje, so uporabnike VDC Sožitje Ptuj spremljali skozi ves dan. Srečanja, katerega rdeča nit je bilo športno druženje, so se udeležili varovanci VDC Sožitje Ptuj, Sožitja Maribor in učenci osnovne šole dr. Lju-devita Pivka. Po jutranji de-bitantski tekmi med VDC So-
žitje Ptuj in NK Labod Drava je sledilo atletsko tekmovanje - met žogice, skok v daljino, tek na 100 in 50 metrov, ki so se mu pridružili tudi ptujski triatlonci in člani atletskega kluba Ptuj. Pester dan, ki je osrečil vse sodelujoče, se je zaključil na poseben način, in sicer s Tekom dobre volje, ki so se ga udeležili vsi prisotni. Pobudnik športnega dneva in ustanovitelj nogometne ekipe Aleš Panikvar, varuh v VDC
Sožitje, je športni dan organiziral s pomočjo sodelavcev. »Vse se je odvijalo v športnem duhu, prežetem z nemirom športnega navijanja,« je povedal Panikvar, ki je s potekom športnega dne v ptujskem Sožitju zelo zadovoljen. Zadovoljstvo nad tovrstnimi projekti pa je izrazil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Srečanje, katerega izvedbo so omogočili Športni zavod Ptuj, ptujski triatlonci, atletski
klub Ptuj, NK Labod Drava ter druženjem in pojedino, ki jo je reševalna služba Zdravstvene- pripravila restavracija Gastro. ga doma Ptuj, se je zaključilo z	Dženana Becirovic
Izvedli so kopico aktivnosti, med drugim tudi tek na 50 in 100 metrov.
Varovanci VDC Sožitja so se pomerili z nogometaši NK Labod Drava.
Srečanja so se udeležili varovanci VDC Sožitje Ptuj, Sožitja Maribor in učenci osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Zgornja Hajdina • Tradicionalno ličkanje
Stare običaje in navade skušajo približati mladim
Na kmetiji Marte Sitar, bivše predsednice Društva žena in deklet občine Hajdina, sedaj podpredsednice, ki šteje okrog 150 članic, je 19. septembra potekalo že tradicionalno ličkanje, ena od številnih prireditev, ki jih v občini Hajdina organizirajo z namenom ohranja starih navad, šeg in običajev, ki so še nedavno sestavljale vsakdan slovenskega podeželja.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na kmetiji Marte Sitar na Zgornji Hajdini 58 je potekalo že tradicionalno haj-dinsko ličkanje, namenjeno ohranjanju starih običajev in navad ter druženju krajanov.
Marija Pulko (desno), predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, in podpredsednica Marta Sitar sta skupaj z drugimi članicami poskrbeli, da ličkar-ji niso bili lačni in žejni. Miza se je šibila od domačih dobrot.
Da ne bi utonili v pozabo, da bi se ohranili in prenesli na mlajši rod, so jih hajdinska društva pričela oživljati. V vseh letih, odkar ličkanje poteka po starih navadah in običajih, tistih, ki želijo sodelovati tako pri trganju kot pri ličkanju, ne manjka. Letos je bilo med ličkarji tudi že nekaj mladih, tako se ni bati, da se tradicija ne bi ohranila. Lani so koruzo luščili strojem, letos z rokami, da je bila prireditev, ki je bila hkrati tudi delo, še bolj zanimiva. Vsako leto se jim pridruži tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Letos je pripeljal tudi ženo, za pridne ličkarje pa še nekaj žlahtne kapljice iz svojega vinograda.
Na njivi Marte Sitar je letos zraslo za četrtino manj koruze, toliko je je namreč vzela toča. V domači ko-ruznjak so spravili okrog osem ton koruze, ki jo bodo porabili za hrano živini. Kmetija Marte Sitar se v glavnem ukvarja s prašičerejo.
Ličkanje pa ni samo delo, je tudi druženje med vaščani, ki se vsakič konča ob bogato obloženi mizi, za
katero vsaka izmed članic Društva žena in deklet občine Hajdina prispeva nekaj. Marta Sitar že po tradiciji kot gostiteljica poskrbi tudi za kruh iz domače krušne peči. Kožu-
hanja pa ni brez domače pesmi in glasbe, ki ji je ritem tudi letos dajal harmonikar. Predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marija Pulko je povedala, da je, čeprav
je že večkrat polnoletna, šele lani prvič ličkala. Pomembno je, da običaje, ki spremljajo kmečka opravila, poznajo tudi mladi, poudarja, ker več kot kombajna na njivi ne pozna-
jo oziroma ne vidijo. Delo v društvu je lepo in teče tekoče, ko je potrebno, hitro stopijo skupaj, besed ne ne poznajo, pravi Pulkova.
MG
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (14.)
Ouagadougu
Naslednji dan sva se odpravila k jezeru Tengrela, kjer sva si ogledala podvodne konje, ki se dokaj leno in nezain-teresirano nastavljajo objektivom fotoaparata. Z domačini se lahko z lesenim kanujem popelješ po jezeru ter ob tem spremljaš igrivo naravno življenje teh ogromnih živali. Vendar pa se te živali lahko zelo hitro spremenijo v izredno agresivne plenilce, leseni čolni pa ne premorejo ravno veliko konjskih moči, saj je vsa hitrost odvisna od moči dveh domačinov in lesenega vesla. Jezero je polno tudi drugih lepot, saj ga obdaja rahlo valovita pokrajina, ki je prepolna tropske savane.
Ker sva želela preživeti tudi kakšno noč v tradicionalnih hiškah, sva se nenazadnje odpravila v vasico Koumi, ki se nahaja dobrih 20 kilometrov od mesta Bobo. Sicer imajo domačini zelo radi enodnevne turiste, ki si pogledajo in fotografirajo tradicionalni način življenja, nekoliko več truda in »daril« pa je potrebno priskrbeti, če želiš preživeti tudi kakšno noč v njihovi skupnosti. Po trdih pogajanjih sva pridobila dovoljenje s strani vaškega poglavarja, za kar sva bila izredno hvaležna. Soba je bila seveda prepolna blata, slame in najrazličnejših živali, o kakšni elektriki
ali tekoči vodi pa seveda tudi ni moč govoriti, pa vendarle je to prava Afrika, to so njeni čari in njena strast. Čeprav se domačini niso kaj prida zmenili za naju, pa sva ob sprehajanju po vasi odkrivala tradicionalno afriško življenje. Ta dva dneva sta bila v hipu konec in morala sva se posloviti od vasi ter se odpraviti nazaj v Bobo, kjer sva si za konec ogledala še »gorsko« vasico Koro in se polna vtisov odpravila z nadstan-dardnim avtobusom v prestolnico Burkine Faso.
Polna pozitivnih vtisov sva se odpravila v prestolnico Burkine Faso, Ouaga-dougu, kjer sva preživela pet čudovitih dni v fundaciji Charles Dufour, ki je plod plemenitega dejanja gospe Leile, saj je rešila ulice dvajset mladih ljudi, jih izobražuje ter jim omogoča svetlejšo prihodnost. Sicer so člani te fundacije v osnovi prepuščeni sami sebi, saj si sami pripravljajo kaj za pod zob, čistijo sobe ter izdelujejo najrazličnejše afriške izdelke, ki jih nato poskušajo prodati. Tako si seveda krepijo svojo samozavest, hkrati pa se pripravljajo na samostojno življenje izven komune. Nekaj sob je namenjenih tudi turistom, saj se s tem denarjem zagotavlja finančna sredstva za obstoj fundacije.
Sicer pa je Ouagadougu sodobna prestolnica, ki je prepolna vojaških in policijskih kontrol, s čimer zagotavljajo varnost številnim popotnikom, ki se ustavijo in preživijo nekaj lepih dni v tem afriškem velemestu. V mestu najdemo tudi številne obeliske, ki spominjajo na mogočno etnično skupino Mossi, ki je bila že v 14. stoletju islamizirana in posledično v številnih konfliktih z animističnim kraljestvom Ashanti. Pripadniki Mossi etnične skupine pa imajo tudi črno preteklost, saj so bili eni izmed ljudstev, ki se je največ ukvarjalo s preprodajanjem sužnjev in tako izredno obogatelo. O tem se seveda v muzejih in med lokalnim prebivalstvom ne govori, pa vendarle so dejstva, ki jih zgodovina ne bi smela pozabiti. Danes na to mogočno kraljestvo spominja predvsem majhen grad iz 16. stoletja, v katerega sicer turisti nimajo vstopa, vendar pa je vreden bežnega pogleda izza obzidja.
Danes v Burkini Faso prevladuje neke vrste vojaška demokracija, ki je uspela zrušiti socialista Thomasa Sankaro, ki je prišel na oblast 1983 po vojaškem udaru. Osebna karizma, prepredena z elementi socializma in demokracije, je povzročila hiter gospodarski razvoj ter politično stabilnost Burkine Faso. Njegovi prijemi so omogočili razvoj zdravstvene oskrbe, prav tako pa so v vsakem mestu in večji vasi zgradili osnovne šole, na osnovi česar se je skokovito povečala pismenost. Vendar se je kmalu zameril političnim in vojaškim veljakom, saj je grobo posegel po njihovih prihodkih, prav tako pa jim odvzel najsodobnejša službena vozila in jih zamenjal z znamko Renault 5. V tritedenski akciji je uspel, predvsem ob pomoči Jugoslavije, Poljske in Kube, zagotoviti cepiva za vse otroške bolezni, tako da se je zdravstvena slika bistveno izboljšala. Kljub izrazitemu vzponu države pa so ob pomoči ameriških in francoskih paravojaških enot politični nasprotniki uspeli zlomiti njegovo politično stabilnost. Leta 1987 je vojaški vrh izvedel državni udar, ugrabili so Thomasa Sankaro, ga odpeljali nekaj kilometrov izven Ouagadouga in ga brezkompromisno usmrtili. Njegov grob se nahaja na obrobju prestolnice, saj je uradna oblast prepovedala kakršnekoli komemoracije v njegov spomin, ljudje pa le potihoma, a z velikim ponosom,
govorijo o njegovih dosežkih in njegovem življenju. Po njegovem padcu Burkina Faso ponovno drsi v gospodarski propad, čeprav predvsem Francija zagotavlja relativno visoke finančne injekcije, ki pa se očitno izgubijo nekje
na poti do preprostih ljudi. Prav ironično se na enem izmed osrednjih trgov bohoti spomenik Sankare, ki hkrati pomeni tudi postopen propad sodobne Burkine Faso.
Nadaljevanje prihodnjič
-
Foto: Uroš Zajdela
Vrhovi Sindou, kjer je bilo mitsko domovanje umrlih duš pigmejcev.
Kuharski nasveti
m* m m v,
Divjačina
Meso divjadi je bilo nekoč glavna hrana, danes pa prihaja na mize le ob slavnostnih in je na jedilniku nekaterih dragih restavracij. Najpogosteje je to meso srn, jelenov in divjih prašičev. Mogoče tudi zato, ker meso divjadi zahteva nekoliko daljši čas zorenja, kar pomeni, da ga za nekaj časa obesijo v hladen zračen prostor, da dobi meso aromo in se zmehča. Po zorenju dobi meso tudi nekoliko temnejšo barvo, koliko temnejše je meso, toliko bolj dozori. Čas zorenja je odvisen od velikosti in starosti živali in poteka minimalno en teden.
Pred toplotno obdelavo damo divjačino tudi v kvašo. Kvaša prispeva, da postane meso starejših živali mehkejše in izgubi oster vonj. S kvašo se zrahljajo tudi mišična vlakna in utrdi barva mesa. Meso večjih živali damo v tako imenovano klasično ali mokro kvašo, kar pomeni, da ga prelijemo z rdečim vinom, ki ga lahko razredčimo tudi z vodo, dodamo začimbe, kot so celi poper, brinove jagode, lovorjev list, timijan, rožmarin, grobo sesekljani peter-šilj in na lističe narezana čebula, korenje, peteršiljeva korenina, por, malo zelene in druga jušna zelenjava, ki jo imamo na razpolago. V tako pripravljeni kvaši meso pustimo dva do tri dni v hladilniku. Meso manjših divjadi pa lahko damo v suho kvašo, kar pomeni, da ga potresemo s prej naštetimi začimbami in zelenjavo in ga tako pustimo v hladilniku en do dva dni.
Okus mesa divjačine je odvisen tudi od same toplotne priprave. Za pečenje in dušenje divjačine imamo še veliko možnosti, kako izboljšamo okus in videz. Kvašeni kos srne ali
druge divjačine lahko pretaknemo in bardiramo. Pretaknemo ga lahko s pusto slanino, korenjem, peteršiljevo korenino in kislimi kumarami. S tankim koničastim nožem v kos mesa naredimo manjše vdolbinice, v katere nato zataknemo omenjeno sestavino. Meso nato začinimo s soljo, poprom, premažemo z gorčico in z vseh strani svetlo rjavo zapečemo. Dodamo večjo količino čebule in druge zelenjave, odvisno od recepta, zalijemo z vodo ali juho in počasi dušimo. Na koncu po želji omako pretlačimo in okus izboljšamo še s kislo smetano.
Za boljši okus lahko meso tudi bardiramo, oziroma zavijemo v tanke lističe slanine, povežemo z vrvico in lahko pripravimo po receptu. Od začimb velja upoštevati, da se meso srne in jelena poda s timijanom, rožmarinom in brinovimi jagodami, ostale začimbe dodajamo v manjših količinah. Koriander in piment uporabljamo pri pripravi zajca in kunca.
Divjačino pogosto ponudimo samo z gosto omako, ki je nastala pri pečenju, ali omako, ki smo jo pripravili, če divjačino dušimo. Primerne omake so še poprova omaka, od prilog pa pogosto zraven ponudimo kruhove cmoke, krompirjeve svalj-ke, krompirjeve štruklje, primerne so še priloge iz rdečega zelja, pire iz kostanjev, gomoljne zelene, leče ter nekatero sadje,
V začetku moram omeniti, da sem tudi sam vegetarijanec, mesa ne jem že 15 let. Občasno pojem kakšen košček ribe, sira, mleka ne pijem, tako da v moji prehrani praktično ni beljakovin živalskega izvora. V svoji veterinarski praksi se srečujem s poskusi prehranjevanja mesojedih živali, psov in muc z doma pripravljeno vegetarijansko prehrano, kar je pogosto neuspešno, saj je mesojedim živalim neokusna in neješča. Psi in mačke so mesojede živali, evo-
kot so dušena jabolka, ribezov žele, džem ali dušeni rdeči in črni ribez, enako pripravljene brusnice in borovnice.
Boljše kose pri divjačini po kvaši lahko prav tako kot druge vrste mesa na hitro spečemo in ponudimo. To so file pri srni, jelenu in divjemu prašiču, ledvični del za zrezke, iz stegna pripravimo zrezke različnih okusov in omak. Za vse ostale kose in za meso starejših živali je najprimernejši način dušenje v različnih omakah. Zraven glavnih mesnih jedi iz divjačine pripravimo še različne obare, priljubljena je obara s kuncem in lečo, iz zajca lahko pripravimo ragu, vendar damo meso predhodno prav tako v kvašo. Divjačinskih ragujev je v svetu zelo veliko, v Franciji je priljubljen divjačinski ragu z majhno srebrno čebulico, rezinami slanine, šampinjoni in pripravljen v omaki iz rdečega vina.
Znane jedi iz divjačine so še nadevana srnina rulada, dušena v madeirini omaki, z olivami, tudi to jed pripravljajo v Franciji, Velika Britanija pripravlja najrazličnejše zrezke, na Finskem bi lahko pojedli dober ragu z gobami in belim vinom, v Ameriki pa pripravljajo div-jačinske kotlete na različne načine, velikokrat pa recepture predpisujejo dodatek suhega sadja. Na Švedskem pripravljajo pečen srnin hrbet s kislo sme-
tano, brinovimi jagodami in rdečim ribezom. V Franciji pripravljajo tudi mlete divjačinske pečenke, ki jim okus izboljšajo z mavrahi.
Srnin hrbet z jurčki in lisičkami pripravimo tako, da za 10 oseb vzamemo 2 kilograma srninega hrbta, ki je bil dva do tri dni v kvaši, ga pretaknemo s slanino, solimo, popramo in na vroči maščobi z vseh strani dobro spečemo. Če meso težko prepečemo, ga zalijemo z osnovo, juho ali vodo, in do mehkega v tekočini dušimo. Nato ga vzamemo iz posode. Če je vsa tekočini izparela, ponovno zalijemo, vendar le do 2 decilitra osnove, vode ali juhe. Dodamo še 3 decilitre tekoče sladke smetane in na malem ognju kuhamo, da se omaka zgosti. Jurčke in lisičke vsake posebej prepražimo skupaj s čebulo in jim dodamo sesekljani peteršilj. Srnin hrbet narežemo, damo na ploščo, ga potresemo ali obložimo na eni strani z jurčki, na drugi z lisičkami in prelijemo s pripravljeno omako. Zraven ponudimo še eno izmed boljših krompirjevih prilog, svaljke, hrustavce ali krompirjeve štruklje. Tako pripravljena omaka ni primerna za ponovno segrevanje, zato jo pripravimo tik pred servira-njem in nato ponudimo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Vegetarijanska prehrana pri mesojedih
Pogosto sem v zadnjem času priča poskusom lastnikov malih živali, da prenašajo svoj življenjski slog in življenjsko filozofijo tudi na svoje male ljubljenčke. Tu mislim predvsem na vegetarijanstvo kot način življenja in seveda vegetarijansko prehrano.
lucijsko so prilagojene za prebavo mesa (beljakovin živalskega izvora), kar je razvidno z dolžino prebavnega trakta, kislostjo prebavnih sokov in seveda ješčnostjo hrane, ki je mesnega porekla. To še posebej velja za muce, ki so izraziti mesojedi. Hranila, ki lahko nadomestijo meso v prehrani mesojedih živali, so sicer na voljo, to so predvsem hranila, ki vsebujejo beljakovine rastlinskega izvora kot. npr. najrazličnejše oblike soje, sojinega sira, stročnic, be-
ljakovine iz riža, ječmena, ovsa. Težko pa jih je pripraviti, da jih bodo živali z veseljem zaužile. Lastniki, ki menijo, da bodo njihove živali jedle zelenjavo, testenine in sojo, so pogosto v zmoti, saj poleg res redkih izjem zavračajo tovrstno hrano, kar velja še posebej za muce. Sam ne poznam primera, ko bi muca jedla vegetarijansko hrano. Posledice zaradi siljenja mesojedih živali z doma pripravljeno vegetarijansko hrano so predvsem dolgoročne. Kratkoročnih ni, saj deficit beljakovin oziroma aminokislin živalskega izvora organizem nadomesti z lastnimi beljakovinami iz mišične mase. Če pa takšna prehrana traja dalj časa, lahko privede do kaheksije (shiranosti), slabokrvnosti, neodpornosti za bolezni. V naši Veterinarski bolnici smo že večkrat zdravili in hospitali-zirali kahektične pse, ki so imeli izključno vegetarijanske obroke in smo jih pozdravili samo z zamenjavo obroka. Dobesedno planili so po obrokih, pripravljenih iz mesne hrane.
Pomembna novost, ki je ali bo razveselila vegetarijanske lastnike psov, je, da je kar nekaj reno-miranih izdelovalcev prehrane za pse uvrstilo v svoj program
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tudi popolno vegetarijansko hrano. Hrana je izredno kvalitetna in jo veterinarji pogosto in uspešno uporabljamo tudi kot dietno prehrano v primeru močnih in dolgotrajnih alergij in težav s pasjo kožo. Hranjenje s tako hrano temelji na vegetarijanskih principih, hrana ne vsebuje beljakovin živalskega izvora, je uravnotežena in služi kot popolni obrok. Zraven tega je tudi ješča. Na žalost še ne obstaja za muce. Lastnikom, ki prehranjujejo svoje pse z že pripravljeno vegetarijansko hrano, svetujem dodatke, kot so spirulina (vlaknasta modroze-lena alga) zaradi vitamina B12, in kvalitetne multivitaminske dodatke z omega maščobnimi kislinami. Z občasnimi pregledi krvi preverimo, ali je vse v redu. Ta hrana je vsekakor primerna tudi za daljše hranjenje.
Za konec lahko povem, da kljub svojim vegetarijanskim in duhovnim načelom hranim svoje tri pse in dve muci izključno z že pripravljeno briketirano hrano priznanih proizvajalcev. Živali so zdrave in zadovoljne in vesel sem, da je tako. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtni sadeži v barviti jeseni
Dozorelo jesensko sadje, doraščene vrtnice, odcvetanje jesenskega cvetja ter zorenje listja sadnih in okrasnih drevnin naznanjajo, da se je pričelo sklepno obdobje vrtnarjevega leta, ko bo potrebno pobrati plodove vrtne narave, zaužiti se jesenskega sonca, ki je pričelo poletno zelenilo vrtne narave spreminjati v barvito jesen, preden se bo odpravila k zimskemu počitku. S spravilom jesenskih pridelkov ter uživanjem čarov jeseni, ko se vrtnarjevo leto izteka, pa se vrtnarjeva opravila že nadaljujejo v jesenske setve prezimnih vrtnin ter priprave na jesensko sajenje sadnega drevja ter okrasnih trajnic, s čimer pa se že začenja novo vrtnarjevo leto.
V	SADNEM VRTU ob koncu meseca kimavca z drevesnih krošenj še kimajo poslednji dozoreli sadeži ter vabijo, da jih oberemo in pospravimo. V sadovnjaku poberemo in odstranimo neuporaben del pridelka ter pospravimo vse, kar nam je med letom služilo kot pripomoček za obdelavo, nego sadnega drevja ter spravilo pridelka. Rezi v tem času ne opravljamo, izrežemo le polomljene veje od vetra ali nerodnosti pri obiranju, da se zmanjšajo nastale rane, ki med zimo ne zaraščajo ali celijo, marveč prično trohneti.
V	naslednjih dneh in tednih se že prično priprave za nadomestno saditev sadnih sadik v jesenskem času. Med priprave sodijo krčenje in odstranitev ostankov starih, iz-rojenih, bolnih ali v sadnem izboru izbranih neustreznih sort ter priprava zemlje. Ob izboru vrst sadik za nadomestno posaditev je pomembno upoštevati, da na izpraznjeno sadilno mesto ne sadimo enake botanične vrste drev-nin, kot je bila predhodna, ker bi bila zaradi utrujenosti in enostranske izčrpanosti tal ter možnosti okužb po ostalih bakterijskih in glivičnih boleznih sadnih korenin saditev ter nadaljnja rast brezuspešna. Če že vztrajamo pri nadomestni saditvi iste sadne vrste, kot je bila predhodna, je potrebno zamenjati zemljo za celotno razraščanje korenin v sadilni jami s spočito rodovitno zemljo.
V	OKRASNEM VRTU so listavci okrasnih drevnin že pričeli spreminjati svojo poletno zeleno podobo z zorenjem listja v barvito jesensko. Pozno poletno cvetje se bo razdajalo še do prvih jesenskih slan, drevnine pa bodo še pred odpadanjem listja s svojo jesensko barvitostjo vrtno okolje in zelenice krasile, dokler se ne bodo odpravile k zimskemu počitku. Kako potrebno in koristno je bilo okrasnemu rastju, poškodovanemu po toči sredi avgusta, opraviti potrebno nego, izrezati poškodovane dele rastlin, obdelati zemljo ter ga dohraniti s hitro delujočimi hranili, se je izkazalo z bujnim obraščanjem in ponovnim cvetenjem v mesecu septembru, ko je z vrtov in zelenic izginila žalostna podoba okleščenega okrasnega rastlinja.
Čeprav se je jesen šele pričela, se že lahko nadejamo prvih ohladitev in zgodnjih jesenskih slan. Občutljivejše okrasne rastline, ki jih je potrebno obvarovati pred poze-bo, pričnemo pripravljati na premeščanje. Manj jih zalivamo in tudi dohranjevanje, ko se prično pripravljati na počitek, ni več potrebno. Posebno skrb pa jim je potrebno posvečati pri varstvu pred rastlinskimi škodljivci in boleznimi. Resokrilce, uši in razne kaparje je na prostem mnogo lažje uničiti kot kasneje v zaprtem prostoru. Bledikavo listje, razne pege na listju, zvito listje so znaki obolelosti, kar pred premeščanjem odrežemo, zdrave dele rastline pa poškropimo z ustreznimi fungicidi.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo z gredic zelenjavo, ki je dozorela in kaže znake razpada. Uporabimo jo v svežem stanju, ostalo pa predelamo, konzerviramo, zamrznemo ali posušimo. Neuporabne ostanke in plevele s koreninami vred z gredic odstranimo in kompostiramo, še posebej skrbno odstranimo ter uničimo plevele, ki so pričeli semeniti. Z uničenjem semenečih plevelov si veliko prihranimo pri pletvi v naslednji vegetaciji. Še lahko sejemo prezimne posevke zelenjadnic špinače, motovilca ter razsajamo sadike zimskih sort solate.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledan 26, septembra-1 oktobra
26-petek é	27-sobota	28-nedelja	29-ponedeljek
30-torek	1-sreda J*	2-četrtek #	
Foto: OM
Mit #6: Hočete nekaj storiti, a resnično nimate časa
Stvar nas privede do izbir in do prioritet. Zmeraj se najde čas za stvari, ki so nujne, kot so iti na delo vsak dan, nahraniti psa in pokositi travo. Pogosto nimamo časa za stvari, ki si jih resnično želimo početi. Naučiti se tujega jezika, sestaviti omaro ali pa biti prostovoljec v skupnosti. Razlika je med »morati« in »hoteti«. Pogosto počnemo, kar moramo, in zanemarimo, kar hočemo. Na žalost so te želene stvari tiste, ki resnično obogatijo naše življenje.
Investiranje v nepremičnine mora biti nekaj, kar hočete početi ali pa celo morate početi. To je delo. Za resničen uspeh, še posebej na začetku, boste vpleteni v dnevne aktivnosti iskanja in ocenjevanja nepremičnin, pogajanje za posle, pregledovanje pogodb in mogoče celo v upravljanje nepremičnine, če je že vaša. Iskreno lahko rečem, da se mi zdi ta posel koristen, zabaven in posledično tudi dobičkonosen.
Počutim se žrtev »mita«, ker nimam dovolj časa zase in se počutim zato krivega. Če nimate časa za investiranje, imate mogoče v mislih, da vam tega pravzaprav ni potrebno početi. Mogoče si enostavno želite tega, a želja ni dovolj za začetek. Tudi če imate med tednom drugo delo, boste vseeno morali iskati nepremičnine ob vikendih. Potrebno bo telefonirati kadar lahko, med tednom ali zvečer. Zmeraj se najde način, kako uresničiti svoje želje ... če so te seveda resnične.
Mit #7: Za začetek morate poznati nekoga v tem poslu
Poznanstvo nekaj ključnih ljudi, kot so nepremičninski agenti, odvetniki ali bankirji, vam lahko prihranijo samo nekaj časa. Spoznali boste, da cilji, ki ste si jih zastavili, v bistvu določajo vašo ekipo. Vaši trenutni znanci so lahko - ni pa nujno - idealni ljudje za vašo ekipo, ko določite, kaj hočete pridobiti z vašim investiranjem v nepremičnine.
Enostavno začnite in presenečeni boste, koliko ljudi boste spoznali in kako veliko vas bodo naučili. Poslovne prijatelje boste imeli v trenutku. Poglejmo si na primeru. Prijatelj že več let na tujem gradi nepremičnine. Vem, da mi je govoril, da ni poznal žive duše, ko je začel posel. Vedel je le, da je bila v tem kraju raven nezaposlenosti ogromna, kar je pomenilo, da ljudje, ki so si tam lastili nepremičnine, niso imeli dovolj denarja - imeli pa so v lasti nepremičnine. In tukaj je videl novo priložnost za kupovanje. Vendar je imel en velik problem - nekaj je vedel o tem kraju, a poznal ni nikogar. Odločil se je, da v tem kraju najde vsaj del svoje ekipe, če ne celotne. Na internetu je iskal upravljavce z nepremičninami, krajevne veljake, posrednike itd. Njegov namen ni bil, da v ta kraj hodi, ne da bi koga spoznal in ga podučil o nepremičninskem trgu. Kolikor vem, se je dogovoril za nekaj sestankov ob kosilu ali večerji in njegov zametek nove ekipe se je začel oblikovati.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Beli cvet
Vprašanje: S fantom se poznavala malo časa, ampak dovolj dolgo, da sem spoznala, da gre za karmično ljubezen. Zanima me, kaj vi menite o tem?
Odgovor: Spoštovana bralka, vesel sem, da ste se opogumili in pisali pismo. S tem ste naredili prvi korak in si pomagali na razpotju usode. Vrtiljak življenja se vedno vrti in tako smo enkrat zgoraj in drugič spodaj. Ko je človek zaljubljen, kot ste sedaj vi, je srečen. Ne moti ga niti mraz in vse vidi lepo. V življenju je tako, da je veliko pomladi in tudi pridejo jeseni. V vašem primeru vam svetujem, da imate vero in da verjamete v moč ljubezni. Izraz, ki ste ga omenili in se imenuje karmična ljubezen, je plod duha moderne dobe. Seveda sam po sebi ni napačen, toda ljudje si ga narobe predstavljajo. V duhovnosti veljajo drugačni zakoni in človek premalo ve, da bi si lahko predstavljal to harmonijo večnosti. Modrost srca se meri z drugimi čutili in pomembno je, da se s partnerjem znate pogovarjati. Za primer si poglejte vašo babico, živela je v skromnem času in ni imela veliko. Vendarle je imela
tiho vero, tisto močno vero, ki gore premika in s tem si je odprla vsa vrata. Sodobnemu človeku to manjka, resnica je, da živimo v naglici in da nimamo časa. Toda, ali je res tako? Ali ni vse iluzija in se borimo za nekaj, kar si želimo imeti. Po mojem mnenju si postavljate krinko in si nadevate masko. Vendarle bo prišel čas, ko jih boste morali sneti in jih dati stran. Danes, ko ste na pragu poletja, lahko uživate in nekoč boste doživeli tudi jesen. Čeprav je to še daleč, se nasmejte in naredite nekaj zase, da boste razigrani. Fantovi namigi vam bodo v veliki meri dobrodošli in vam bodo v pomoč. Šele ko se človek odloči, da gre skupaj z roko v roki s sorodno dušo, njegovo poslanstvo zasije. Zavedajte se, da boste imeli tudi družino, ki je sveta zadeva. Samo mati ve, kaj ji otrok lahko da. Mati ljubi s
Svetovanje za vas, za vse nas
Naravno zdravljenje
V našem društvu se pogovarjamo o sebi, o tem, kaj bi lahko spremenili v našem življenju, kako postati boljši, kako pomagati sebi in drugim, da bomo ta čas, ki ga skupaj prebijemo na Zemlji čim lepše in kvalitetnejše preživeli. Naša vsako-tedenska srečanja pa niso namenjena samo pogovoru, želimo se čim bolj aktivno vključevati tudi v naše širše okolje in s svojim zgledom in načinom življenja doprinesti tudi našim bližnjim in vsej družbi, v kateri živimo. Trudimo se za blagor in pozitivno mišljenje, dobra, pozitivna dejanja v našem vsakdanjiku.
Prav tako delamo nekateri kot prostovoljci tudi v drugih društvih in se na tak način vključujemo v dobrobit širšega okolja, v pomoč vsem, ki nas potrebujemo in ki jih srečujemo na svojih poteh življenja.
Pretekli vikend sem bila na vseslovenskem srečanju prostovoljcev, ki delamo na telefonih v duševnih stiskah. Ti telefoni delujejo v Sloveniji že 18 let in vedno več je klicateljev, ki se poslužujejo te pomoči. Mnogi med njimi so osamljeni in se nimajo s kom pogovarjati, pa tukaj najdejo sogovornika, ki mu lahko zaupajo, saj so vsi klici anonimni.
Mnogo duševnih bolnikov se poslužuje teh telefonov, saj na njih delamo prostovoljci, ki smo usposobljeni za takšno pomoč in tako ne potrebujejo za vsako stisko klicati zdravnika. Po raziskavah je bilo dognano, da se je obisk pri psihiatrih precej zmanjšal od tedaj, ko delujejo ti telefoni. Pogovor v stiski, tedaj, ko nekoga potrebuješ, da te posluša in se ne vpleta v tvoje življenje, je zdravilen, saj del bremena odložiš s svojih ramen, del težkega bremena, ki obremenju-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
srcem in ima v sebi brezpogojno ljubezen. Želim vam mnogo blagostanja in veliko prijetnih trenutkov v dvoje. In veliko se smejte. Srečno!
Šifra: Igra usode
Vprašanje: Že dalj časa imam zvezo s sodelavcem, kije poročen. Sicer se dobro razumeva in sva dobra prijatelja. V službi za to zvezo ne vedo, niti njegova žena. Vem, da mu ni vseeno zame, zato me zanima, ali ima najina zveza kakšno skupno prihodnost? Ali se bo ločil in zaživel z mano ali mu pomenim samo avanturo?
Odgovor: Vsak človek sme svoje življenje kreirati po svoje. Prav gotovo ni lepo in še manj
etično, da bi nekdo s prstom kazal na drugega. Živimo pa v času, ki si postavljamo nalepke in ko zelo radi povemo na glas, ali po tiho, kaj nekdo dela. Prepričan sem, da z mojim odgovorom ne boste zadovoljni. Toda lepo postopoma, kajti le z majhnimi in premišljenimi koraki se daleč pride.
Čas je, da vzamete življenje v svoje roke in da ne čakate več na srečo. Z leti postajamo modrejši in bolj premišljeni. Točno veste, da se sodelavec ne bo ločil. Tako boste ostali za vedno na drugem mestu. Seveda si tega ne želite in po drugi strani boste morali sami na pravilen način znati reči bobu bob. Odgovornosti za svoje življenje sprejemate sami, tako kot si poti zbirate sami. Narediti morate določeno analizo in se odločiti, kaj vam je blizu. Odgovoril sem vam dovolj jasno, ali mu pomenite samo avanturo. Moje osebno mnenje je, da se ne znate dovolj ceniti in da menite, da so drugi boljši od vas. Če se primerjate s svojo okolico, ne pozabite na dejstvo, da je vsak na tem svetu unikat zase. Imate določene ugodne značajske lastnosti, ki so vam v ponos. Torej se ne ponižujte in pojdite naprej. Duhovni ljudje in modreci, ki jim vendarle gre verjeti, nas vedno učijo, da moramo naprej in iskati svojo srečo, dokler je ne najdemo. Toda
tudi če bi šli po vodo v vodnjak, morate preveriti, ali je vrč cel, ali morda nima luknjice in pušča. Beraču je v tem trenutku potrebno, da najde toplo ognjišče, trgovcu dobro stranko in kaj je potrebno vam? Čas je, da si naredite obračun in tako najdete tisto srečo, ki vam bo v pomoč in oporo. Resnica osvobaja, toda ne na način, da vsem okoli sebe poveste, kakšen je vaš ljubimec, ampak da jo živite
v	srcu. Z leti ostanejo spomini in izkušnje. Če se boste odločili pravilno, boste našli vedno moč in oporo!
Smerokaz: Če imate tudi
vi	kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odločite. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani:
www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
je dušo, izliješ navzven. Npr.: če težko vedro, polno vode, nosimo v eni roki pol ure, nam ni prijetno, kaj če nosimo to vedro 5, 6 ur, kaj pa nastane, če vedro nosimo cel teden, več let? Naše obremenitve, ki nas skozi življenje dohitijo, problemi, ki jih nismo znali rešiti, nosimo s seboj, kot del naše prtljage, kot težko vedro, ki ga iz dneva v dan prenašamo, teža vedra se nam zarije v roke in nam naredi sledi - pomislite, koliko teže je na naši duši, kako nas tiščijo in stiskajo nerešene zadeve, slabi odnosi s soljudmi, spomini iz preteklosti, krivice, ki so nas doletele ... Več stvari lahko odložimo, boljše se počutimo, se razbremenimo preteklosti ... , lepše in srečnejše življenje imamo danes, boljša prihodnost se nam piše.
S pogovorom se naravno zdravimo, s sočutjem do soljudi med seboj ustvarjamo pozitivne energije in se dopolnjujemo.
Na srečanju smo se prostovoljci med seboj pogovarjali o svojem delu, o težavah in kako priti do rešitev. Imeli smo tudi različna predavanja in delavnice, na katerih smo se dodatno izobraževali. Ljudje delujemo po vzoru in na tem srečanju smo imeli ravno temo Naši vzorniki. Predstavljeno je bilo tudi društvo, ki pomaga ljudem, ki so ovirani pri svojem gibanju. Na srečanje je prišla ženska mladih let, na vozičku, vendar nasmejana in polna volje do življenja, do stvari, ki jo veselijo in napolnjujejo dan. Povedala je nekaj o sebi in o svojem načinu življenja, kako jo radostijo drobne reči, kaj vse je našla v svojem življenju, čeprav je rahlo ovirana in ne more hoditi, tekati ... Po njenem pripovedovanju smo spoznali, da ima morda mnogo več kot marsikdo med nami, ki je na pogled čisto zdrav in nima gibalnih ovir. V vsakdanjem ži-
vljenju ji je postavljeno mnogo ovir, saj z vozičkom ni dostopno vsako mesto, kamor bi želela. Kljub vsemu ima svoje stanovanje, službo, ukvarja se z različnimi hobiji in se radosti vsakega dneva, ki ga preživi med prijatelji ali pa sama s seboj.
Ljudje, ki so gibalno ovirani, se soočajo z različnimi ovirami, ki jih je v naravo postavil človek, ki je zdrav in ni razmišljal o tistih, ki te možnosti nimajo. V naravi je na srečo manj ovir in tak del narave si je društvo, ki nam je bilo predstavljeno, izbralo za svoj prostor, kjer ni ovir za gibanje. Ljubitelji podvodnega sveta so se odločili, da bodo tudi ljudem, ki so na svojih poteh omejeni v gibanju, omogočili pogled v globine voda. Na začetku so imeli velike probleme s strokovnjaki, ki so trdili, da za te ljudi takšno delovanje ni priporočljivo in da ti ne bodo zmogli. Prav odsvetovali so jim, da se ukvarjajo s takšno dejavnostjo, saj so lahko »bolniki« nevarni za takšno početje. Ljudje z različnimi diagnozami so se sami odločili za svoje življenje in za to, da želijo doseči več, kot so jim priporočali ljudje, ki so zdravi in ne razumejo, da tudi oni želijo početi v svojem življenju nekaj več, nekaj, kar jih radosti in kar jim predstavlja izziv. Ljudje, ki so gibalno ovirani, pa so čustveno in mentalno zdravi, si prav tako, kot vsak drug človek želijo družbe, želijo si spoznati svetove, kjer še niso bili, želijo si spoznati občutke, ki jih še do tedaj niso poznali, želijo si vnesti v svoj vsakdanjik tudi adrenalin, izzive na različnih področjih. Udejstvovanja na področju športa so lahko prilagojena posebnim potrebam, ki jih imajo posamezniki. Tako se to društvo ukvarja s potapljanjem ljudi, ki so gibalno ovirani. Ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s potapljanjem, svoj čas in voljo usmerjajo v pomoč tistim, ki tega ne znajo in imajo željo, da dosežejo tudi nekaj več, da s svojim telesom dosežejo tiste globine in spoznajo nove vidike narave.
Ljudje, ki z nogami ali roka-
mi ne morejo doseči planin, so občasno prikrajšani za lepote narave, si dovolijo, da posežejo v globine voda in morja. Tam uzrejo svet, ki jim je bil do tedaj nedosegljiv. S telesom so v vodi lahko bolj gibljivi kot na kopnem, njihovo telo je lažje in s pomočjo strokovnjakov dosežejo globine, ki so za marsikoga »zdravega« nedosegljive, ker jih ne želi videti ali pa nima želje po takšnem razgledu.
Videli smo posnetke, kako se
v zavidljive globine potapljajo ljudje, ki so jim postavili diagnoze, da bi bilo najbolje za njih, da mirujejo. Volja in veselje do življenja, do doseganja posebnih ciljev nas vse opozarja, da tudi mi lahko naredimo nekaj več zase in za uresničitev naših želja, za zdravljenje naših ran iz preteklosti, da bomo lahko imeli zdravo prihodnost.
Milena de Viktory, društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354
Duševno zdravje
Prozorna preobleka
V predvolilnem obdobju smo bili priča tudi nekaterim dejanjem kandidatov, ki že sama po sebi vzbujajo dvom, naenkrat se poskušajo predstaviti v najlepši luči, čeprav sicer njihova vsakdanja dejavnost kaže drugačno podobo. Zakaj potrebujejo to preobleko, saj je prozorna, vprašuje Andreja iz Spuhlje.
Razlike med besedami in dejanji so pogoste v politiki, ali morda bolje, marsikateri politik se vede popolnoma drugače kot govori, seveda pa to ljudje, ki jih poznajo, vedo.
Nekateri kandidati, katerih dejanja so dvomljiva, sodijo najverjetneje v tisto kategorijo ljudi, ki imajo značajske poteze, kot so: nezmožnost ravnati se po pravilih okolja, nestanovitnost, neobvladanost, brezvoljnost, pomanjkanje vesti, čustvena hladnost, brezobzirnost in podobno. Ravno zaradi tega trpijo predvsem drugi ljudje. Seveda takšni potrebujejo preobleko in se želijo predstaviti širši javnosti v čim lepši luči, marsikdo pa jim celo nasede in ljudje celo volijo zanj.
Takšni kandidati so ponavadi ljudje, ki želijo imeti vedno prav in nikoli ne odstopajo od svojega, čeprav so njihovi argumenti še tako za lase privlečeni. Odraščali so v družinah, kjer se niso naučili osnovnega, to je, da vsako skupno življenje zahteva sporazumevanje, potrebno je namreč tudi druge poslušati in spoštovati. Želijo nekako igrati »prvo in edino violino« v orkestru življenja, politike in vsega. Ker so sami osovraženi, sovražijo druge in uspeh na volitvah jim potem omogoči celo udejanjenje takega sovraštva, vsaj v besedah, če ne gre drugače.
Pa tudi na splošno se ljudje raje kažemo vsaj na trenutke v lepši luči, kot smo, in ravno čas predvolilnega boja to omogoča.
Andreja iz Spuhlje je očitno dobra opazovalka in takoj občuti in prepozna preobleko takšnega kandidata, pa tudi mnogi drugi volivci podobno pozorno ocenjujejo ljudi, ki se pojavljajo kot kandidati in takšnim vsekakor ne bodo dali svojega glasu na volitvah, saj je še mnogo kandidatov, katerih vedenje ni dvomljivo in ne potrebujejo nobene preobleke!
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Damjana Golavšek, ki je na lanskoletni Slovenski popevki presenetila z zmago, se tokratpripravlja na izjemno predstavo Čarovnije protipackarije. Se pred premiero Čarovnije proti-packarije pa seje Damjana predstavila na koordinaciji slovenske ekošole. Prepričana je, da so sožitje z naravo, odnos do soljudi in vsega, kar nas obdaja, temelj našega bivanja in razvoja.
:k-k-k
Maja Slatinšek, kije na letošnji Slovenski popevki s skladbo Ob svitu zasedla odlično 2. mesto, se te dni seli v London, kjer bo tri leta študirala popularno glasbo. Poseben poudarek bo dala piljenju vokala, šola pa naj bi jo vpeljala tudi v tako imenovano glasbeno industrijo. Sicer pa naj bi Maja kmalu končala tudi študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo.
■k-k-k
Po dveh odlično sprejetih skladbah, Zlata ribica in Dnarja ni, nam Adi Smolar, vsem poznan kot avtor aktualnih, humornih in izvirnih besedil, predstavlja tretji singel z istoimenskega albuma Brez dlake na jeziku. Skladba pripoveduje o radostih ter grenkobah spontanosti in iskrenosti izrečenega in storjenega. Adi Smolar, ki se že vrsto let dokazuje kot odličen opazovalec in povezovalec ljudi in sveta, v tej maniri nadaljuje svoje delo tudi na zadnjem albumu.
-k-k-k
Dekleta skupine Select so poletje izkorisitila ne le za mnoge koncerte po Sloveniji in Hrvaški, temveč tudi za potovanja, ki jih, kot pravijo Tanja, Kaly in Monika, nikoli ni dovolj. Glede na to, da imajo dekleta ameriško založbo in ameriškega pro-ducenta Menacea,jih je pot zanesla tudi čez lužo.
-k-k-k
Anja Rupel, kije vedno videti kot manekenka iz modne revije, v resnici nima veliko časa za vzdrževanje lepote. Družinske in delovne obveznosti se kar kopičijo. Anja res pozorno skrbi za svoj videz, vendar pa za to ne porabi veliko časa. Ima pač to sposobnost, da zna hitro izbrati prava oblačila zase, da sledi modnim zapovedim, da ima smisel za estetiko in da jo ima mati narava rada.
-k-k-k
Člani skupine Langa so svoj novi videospotposneli v domačem Prekmurju. Idilično kuliso je predstavljala narava v okolici Bukovniškega jezera v bližini Dobrovnika, del spota pa je posnet še na letališču Rakičan v Murski Soboti. Režisersko taktirko je prevzel Matej Kolmanko, scenarija pa se je lotil kar Mišo Kontrec.
-k-k-k
Tina Gačnik - Tiana je na letošnji Slovenski popevki - tako kot na Emi - presenetila. Najbolj obetavna izvajalka se je predstavila s skladbo Morje in nebo. Vsekakor pa Tina Gačnik - Tiana ne počiva na lovorikah. Čez dober mesec jo čaka še en festival, in sicer Ritem duha. Tam se bo predstavila s skladbo Vedno naj se zgodi tvoja volja.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. PANDA: JAZ SI ŽELIM 9. DOMEN KUMER,!PETRA. PEČOVNIK: KAMASUTRA 8. YUHUBANDA: NISI TA
7. \ TABU: PESEK IN DOTIK 6. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 5. VOYAGE: ČAS 4. PETER JANUŠ: DALEČ OD OČI 3. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 2. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 1. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Novo poglavje v karieri Alenke Gotar - sodelovanje s skupino Sons
Alenka Gotar je 3. februarja 2007 s pesmijo Cvet z juga zmagala na prireditvi EMA 2007, predizboru tekmovanja za najboljšo evrovizijsko popevko 2007 v Helsinkih.
Po končani osnovni šoli in nižji glasbeni šoli, kjer se je učila klavir in kitaro, se je Alenka vpisala na Gimnazijo Poljane. Hkrati je obiskovala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer se je učila solopetja pri profesorju Marcosu Bajuku. Leta 1996 je obe šoli zaključila z maturo in bila takoj sprejeta na študij solopetja na Musik-Akademie der Stadt Basel v Švici, leta 1999 pa se je na povabilo profesorice Lilian Sukis prešolala na Mozarteum v Salzburg (Avstrija), kjer je leta 2000 diplomirala. Na isti ustanovi je nadaljevala podiplomski študij solopetja in operne igre pri profesorici Lilian Sukis. Poleg tega se je dodatno pevsko izpopolnjevala v Rimu pri gospe Maji Sunari-Bi-ankini ter na pevskih seminarjih pri prof. Marjani Lipovšek ter Alfredu Burgstallerju.
Alenka Gotar je priznana koncertna solistka z različnimi orkestri in komornimi skupinami v Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemči-
ji, Hrvaški in Skandinaviji. Njen repertoar obsega dela zgodnjega baroka pa do najmodernejših del glasbene literature (leta 2000 je za švicarski radio DRS3 delala s trenutno enim najuglednejših komponistov našega časa Gyorgyjem Kurtagom). V sezoni 2004/2005 je bila angažirana kot stalni član solističnega ansambla SNG opera in balet Ljubljana. Po izteku pogodbe pa deluje kot svobodna umetnica, kot gostja v SNG opera in balet Ljubljana in kot pevska pedagoginja. Po zmagi na EMI 2007 se Alenka veliko pojavlja tudi v popularni glasbi. Na 33. Slovenski popevki je nastopila s primorsko skupino Sons. Pesem Mostovi je marsikoga navdušila in požela val pohval. V tednih pred omenjenim festivalom so Sons in Alenka Gotar nastopili skupaj na kar nekaj prireditvah in se dobro ujeli. Ravno zaradi tega so se odločili, da bo njihovo sodelovanje dolgoročno. Poleg pesmi Mostovi so glasbeniki v svoj
koncertni repertoar že dodali dve nov skladbi, ena izmed teh pa je kultna uspešnica Barcelona, ki sta jo nekdaj prepevala Freddie Mercury in Montserrat Caballe. »Festivali nam niso tuji, saj smo se jih udeležili že kar nekaj in dobili tudi lepe nagrade, med drugim smo osvojili tudi nagrado za najboljšo pesem v celoti po mnenju strokovne žirije, na lanskoletnem festivalu
MMS. Na Slovensko popevko smo se prijavili prvič, zato naša pričakovanja niso bila velika. Najbolj pomembno nam je, da smo naredili dober komad in da smo nastop izpeljali odlično, hkrati pa pričeli tudi dolgoročno in pomembno sodelovanje z Alenko Gotar,« so po nastopu na Slovenski popevki povedali člani skupine Sons.
MZ
Filmski kotiček
Nevarnost v Bangkoku
Joe je moški v najboljših letih, a hkrati človek na koncu svoje življenjske kariere. Kot profesionalni morilec se je za njim nabralo preveč trupel, da bi lahko imel miren spanec in čisto vest. A ker je dovolj pameten, ve, da je treba s tem poklicem nehati takoj, ko začneš o tem razmišljati. Toda fant ni toliko pameten, da bi to tudi storil. Kot mnogo ubijalcev pred njim se odloči vzeti še zadnji posel, ki je seveda največji in najbolj tvegan od vseh ...
Zgodb o utrujenih profesionalnih morilcih je ničkoliko in vse sledijo istemu kopitu: človek ima dovolj ubijanja, prebudi se mu bodisi vest, ali pa ugotovi, da je za v staro šaro, saj ga mladiči zlahka nosijo v kozji rog. Karkoli je že razlog, čas je za časten umik. A vedno vsi, prav vsi, sprejmejo še zadnji posel, s katerim bi zaslužili toliko denarja, da bi z njim lahko tlakovali cesto do Jupitra in nazaj. Jasno, ta zadnji, ultimativni posel se vedno izkaže za točno takšnega: zadnjega. Živčne razvaline kot ti anti-junaki so, ne zmorejo več zdržati pritiska živcev, etike, slabe vesti in sodobnega sveta. Zlomijo se v smislu, da v tem zadnjem poslu prične-
sten film, pravzaprav ni primeren obraz za skoraj noben film. Film delno odreši le zadnjih nekaj minut filma, ko zaradi vsaj približno v redu montaže in glasbe konec uspe izvabiti zametke spontanih čustev, a še ti hitro poniknejo pod prenapih-njeno patetiko junakovega konca. Dolgčas od filma, ki gledalca ne zadovolji niti po akcijski plati. Zgrešen strel.
Matej Frece
Bangkok Dangerous
Igrajo: Nicolas Cage, Shahkrit Yamnarm, Charlie Yeung
Režija: Oxide Pang Chun & Danny Pang
Scenarij: Jason Richman & Oxide Pang Chun Žanr: akcijska drama
Dolžina: 99 minut Leto: 2008 Država: ZDA
jo kršiti vsa tista železna pravila, s pomočjo katerih so sploh preživeli in prišli tako daleč. Ta pravila so osamljenost, nič prijateljev, nič žensk, nič družine ter popolna čustvena in etična distanciranost od tarče. Ker se v tem zadnjem poslu junaki navežejo na kakšno žensko, pridobijo prijatelja ali vsaj vajenca in se začnejo spraševati, koga ubijajo, seveda na koncu filma tragično končajo pod streli.
Film Nevarnost v Bangkoku tej formuli sledi še bolj trdovratno kot kakšna romantična komedija železnemu repertoarju svojega žanra. Zgodba od zastavljene in že milijonkrat postavljene premise ne odstopa niti za milimeter, zaradi česar je predvidljiva do točke zasiče-nosti. Resda gre za predelavo azijskega filma, za katerega pa so avtorji pripeljali kar režiserje originala. Tako sta brata Pang režirala kar predelavo lastnega filma in tako pravzaprav posnela enak film, le da v njem govorijo angleško. Vpliv azijske kinematografije se precej pozna, a to filmu prav nič ne pomaga, da bi se rešil iz morečega močvirja dolgočasnosti in preveč v nebo vpijoče poceni manipulacije čustev gledalcev (ljubezenska
zgodba z nemo farmacevtko je tako prozorna manipulacija občinstva, da je že ogabna).
Nicolas Cage s svojim nemim konjskim obrazom in še bolj neumno pričesko, kot jo ima sicer, pač ni primeren obraz za tovr-
CID vabi!
Razstava
Od 1. septembra do 16. oktobra je v CID Ptuj na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane po naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila.
Predavanje
Petek, 26. septembra, ob 19. uri: potopisno predavanje: Pro-vansa.
Prireditve
Petek, 3. oktobra, ob 19. uri: Ženske brez naslova, večmedij-ski dogodek. Vodja projekta: Kristina Kočan. Sodelujejo: Anja Anželj, Anamarija Meznarič, Tina Murko, Kaja Jakolič, Tomaž Rojko, Boris Magdalene, Andrej Lamut. Dogodek je del mednarodnega projekta z naslovom Raffaello, v katerem CID Ptuj sodeluje kot partnerska organizacije s SIL Oristano s Sardinije v Italiji in drugimi organizacijami iz različnih evropskih držav. Projekt spodbuja ustvarjalnost mladih predvsem na področju besednega ustvarjanja in ga povezuje z drugimi vrstami umetnosti zato, da lahko mladi svoje besedno ustvarjanje na zanimiv način predstavijo javnosti.
Koncert
Sobota, 4. oktobra, ob 20. uri: Koncert udeležencev glasbenih delavnic CID Ptuj, Glasbena šola Ptuj in Društvo Arsa-na so junija 2008 organizirale poletne glasbene delavnice za mlade glasbenike, ki so potekale pod naslovom MEDKULTURNI DIALOG V GLASBI. Nastopili bodo kitaristi, pianisti, flavtisti, bobnarji in pevci, ki bodo izvedli raznolik glasbeni program.
Skupnostni programi
Nedelja, 5. oktober, od 14. do 17. ure na Ptujskem gradu: Jesenski živ žav.
NOVO!
Tečaj znakovnega jezika gluhih in naglušnih - mentorica Marija Koser
Tečaj španskega jezika - mentorica Mojca Petrovič
Vpis bo potekal do konca septembra oziroma do zasedenosti razpoložljivih mest.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
RUMENA MRZLICA
PTICA PEVKA
KAVČUKOV MLEČNI SOK
RADOVEDNOST
NAŠ PISATELJ (ANTON »LUKARJI«)
OTOK PRED SUMATRO
MOZOLJ
ORODJE KOSCEV
LOJZE LEBIČ
VREDNOST
VOJAŠKA EDINICA, ČETA
PRISTAŠI VERIZMA
AMERIŠKI SWING
PREBIVALEC VIČA
ELDA VILER
DELI NOG
LIDIJA OSTERC
SUHA KLIMA V PUŠČAVAH
PRISTOJNOST, KOMPETENCA
ŠVICARSKI POLITIK (MICHEL)
POLOTOK
OB JADRANU
NARAVOSLOVEC
SLEPOTA ZA ČRKE
FRANCOSKI PUBLICIST (RAYMOND)
PRERIJSKI VOLK
DRZI HLAČE
OTOČNA DRZAVA
BELORUSKI KROMPIR
PERJE PRI REPI
RUDI OMOTA
MADZARSKO MESTO
SIMON GREGORČIČ
SOVRAZNICA ZELEZA
DAVEK V STARI AVSTRIJI
Ugankarski slovarček: ERD = madžarsko mesto pri Budimpešti; GJETOST = norveški kozji poltrdi sir, tudi geitost in gejtost; KSEROSFERA = suha klima v puščavah; OHROPIRA = rumena mrzlica; OLEV = beloruska sorta krompirja; PAATA = gruzijski operni pevec Burčuladze; ROSET = švicarski politik (Michel, 1534 - 1613); SAVIGNAC = francoski publicist (Raymond, 1907 - 2002); VALER = vrednost.
■oeugwes 'eious
'eu>je 'eOs^sie 'j9|sa 'sein 'p.13 'e|edois '3!|ogu| 'ioio>| 'isoAji^uA 'e>jsj| '¡isusa 'iso 'ieu '^is 's^aiei 'eipnquie 'jsdo^ejs 'aiajsojasi 'ejjdojqo <jo 'isoAe>jej 'isise 'jsius 'sisei 'egojd :ouAejopoA :a>|uezu>| 3) Astjssy
Zanimivosti
Lokalne britanske skupnosti za ohranitev rdečih telefonskih govorilnic
London, 23. septembra (STA)
- Mednarodni telekomunikacijski gigant BT se je odločil nekoliko počakati, preden z omrežja odklopi sicer legendarne, a v dobi prenosnih telefonov malo rabljene rdeče telefonske govorilnice. S tem je lokalnim oblastem dal čas do 1. novembra, da jih "posvojijo", kar pomeni, da bodo nase prevzele stroške vzdrževanja govorilnic.
"Čeprav jih ne uporablja več prav veliko ljudi, priznavamo, da je legendarna rdeča govorilnica središče skupnosti, še posebej na podeželju,"
je povedal predstavnik BT, ki seje govorilnice odločila odklopiti z omrežja, saj jih le še redko kdo uporablja.
Tej odločitvi so se uprli borci za zaščito kulturne dediščine, ki menijo, da so govorilnice pomemben simbol narodne identitete in pomembno prispevajo k značaju in videzu veliko zgodovinskih območij po vsej državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav zaradi tega seje BT odločil lokalnim oblastem ponuditi možnost posvojitve in financiranja prepoznavnih rdečih govorilnic, kar jim bo omogočilo, da ostanejo na svojih mestih. "To je dobrodošla novica za mnogo ljudi, ki so zrasli ob klasičnih britanskih rdečih govorilnicah. Radi bi videli, da tudi ostanejo," so odločitev BT pozdravili pri organizaciji English Heritage.
Klasična različica rdeče govoril-
nice se je prvič pojavila leta 1963. Danes jih je izmed 60.000, ki so stale na britanskih ulicah ob vrhuncu priljubljenosti, v celotni Veliki Britaniji moč našteti manj kot 15.000, še navaja AFP.
Blair med predavatelje na prestižni ameriški univerzi Yale
New Haven, 23. septembra (STA) - Nekdanji britanski premier Tony Blair, ki se je opisal kot groznega učenca, se vrača v šolo. Kot predavatelj predmeta religije se bo namreč preizkusil na eni izmed najuglednejših ameriških univerz Yale. Blair, ki se je leta 2007 spreobrnil v katoliško vero, je pred kratkim na svojem uvodnem predavanju že pozdravil okoli 2000 študentov.
Blair, ki bo tri leta za skupino 25 študentov pripravilpetpredavanj letno, bo ob tem nadaljeval z delom kot posebni odposlanec bližnjevzhodne mirovne četverice (ZDA, Rusija, ZN, EU), še vedno pa bo aktiven tudi na dobičkonosnem področju poslovnega svetovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novopečenipredavatelj je na svoje prvo predavanje na univerzi v mirnem mestu New Haven v ameriški zvezni državi Connecticut prispel v spremstvu skupine britanskega Scotland Yarda. Univerzo sicer že dodobra poznana, saj je njegov starejši sin Euan tu preteklo leto diplomiral.
Blair je nekoč v pogovoru za britanski BBC priznal, da se je izogibal govorjenju o religiji, saj, kot piše AFP, Britanci v nasprotju z Američani pri politikih ne spodbujajo javnega izražanja verskih čustev.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 27. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 28. september: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 29. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 30. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 01. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
ČETRTEK, 02. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-
dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 03. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Jesenske jutra bodo nekoliko bolj naporna, kajti radi bi ostali še v postelji. Čas je, da se povežete z notranjo modrostjo in da naredite obračun, kaj si želite in česa ne. Zavedajte se, da morate v ljubezni pobudo vzeti v svoje roke. Zaznamovala vas bo močna erotična energija.
Sn BIK
Postali boste zelo priljubljeni In oddajali pozitivno energijo. Tako se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili in vas imeli radi. Listi bodo šelesteli in popolnoma od vas je odvisno, kaj se boste odločili. Službeno obveznosti vas bodo klicale, ne pozabite na svojo dušo.
DVOJČKA
Čeprav si boste zelo želeli spremembe, bo čas namenjen temu, da stvari premislite. Vračali se boste v obdobje po že prehojeni poti, slabe stvari je potrebno pozabiti in dobre vzeti kot večne modrosti. V veliki meri vas bo zaznamovalo delo. Odpravite se k frizerju ali h kozmetičarki.
RAK
Pesem o sreči bo v vašem primeru močno odmevala. Naredili boste prerez In se ločili od tistega, kar vas bremeni. Navidezno si boste še vedno ustvarjali določene strahove in omejitve. Toda pravilno je, da pogledate na življenje z drugega zornega kota.
LEV
ij Ugodnosti vas čakajo doma In počutili se boste ljubljeni. Projekte vzamlte v svoje roke in prišli bodo svetlejši časi. Pri tem ne pozabite nase in na tisto, kar vas veseli. Vonj domačega ognjišča bo kot prgišče sanj in čas je, da jih začnete živeti. Ljubezen daje, oživlja in obuja.
DEVICA
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Aktivno se boste lotili dela na sebi In pokukali v skrivnosti svet ezoterike. Skozi to boste pravzaprav spoznali, da niste sami, ampak obdani z nevidnimi silami v ljubezni. Občutke, ki jih boste ob tem začutili, zapišite.
TEHTNICA
Naredili boste določene zaključke in kar ne boste mogli verjeti, da je tu že jesen. Sedaj je čas, da se lotite zadev z drugega zornega kota. Pomembno opravilo vas čaka v službi, počasi se vendarle daleč pride. V ljubezni si morate vzeti čas za pogovor, koristna bo večerja v dvoje.
ŠKORPIJON
Intuitivni signali se bodo ojačali in našli boste odgovore v sebi. Znali boste ločevati zrno od plev. Raziskovalne naloge in čiščenje preteklosti vam bodo šli dobro od rok. Na delovnem mestu bo nekaj več miru, kar pa ne pomeni, da morate počivati. Sonce sreče ne bo zašlo!
STRELEC
Čeprav naj bi vas v osnovi zaznamovala delavnost, resnost in zanesljivost -ne bo popolnoma tako. Počasi boste upali živeti svoje sanje in se soočiti z vsem tistim, kar vam predstavlja izziv. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani. V službi pa ne bo vse po vaše.
KOZOROG
Blesteli boste na delovnem mestu. Istočasno pa se bodo stvari uredile tako, da najdete dovolj časa za tisto, kar vas veseli. Nakazano je, da je ob vas nekdo, ki vas ljubi srčno. Tako bodo dnevi prijetni. Privoščite si tudi branje kakšne knjige in se odpravite na sprehod v naravo.
VODNAR
Pred vami je čas radosti, harmonije in ugodnih trenutkov. Našli boste svojo srečo In imeli veliko prijetnih trenutkov. Tako se boste v osnovi lahko upravičeno veselili. Odpravite se lahko na neko pot v tujino ali pa greste po nakupih. Če še študirate, se vam obetajo ugodnosti.
RIBI
Odprle se vam bodo nove poti in odlične priložnosti. Končno boste tudi vi znali reči bobu bob. Aktivno se soočite s tistim, kar vas veseli in kar vam podarja notranji mir. Kreativne in umetniške dejavnosti vam lahko vnesejo sanje. V ljubezni boste tkali nevidno nit sreče.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
50 + 50 =?
Starošince • Pridobitev fundacije Nazaj na konja
Štiriletni Astor bo kmalu terapevt
V jahalnem centru v Starošincah so v začetku. septembra javnosti predstavili novega konja, štiriletnega Astorja, ki ga šolajo v terapevta za pomoč pri zdravljenju posameznih bolezni, javnosti pa so predstavili tudi potek terapij, ki jih v tej ustanovi že lep čas uspešno izvajajo s pomočjo konjev.
Kot je povedal dr. Janko Predan, predsednik fundacije Nazaj na konja, so nove pridobitve v tej ustanovi zelo veseli, še posebej zato, ker so se tokrat izkazali tudi dona-torji, ki so darovali sredstva za nakup štiriletnega konja, sicer toplokrvnega mešanca. Ker je konj mlad in neizšo-lan, so zanj odšteli le okoli 4000 evrov, sedaj je v fazi šolanja, ko pa bo popolnoma usposobljen za terapevtsko jahanje bolnih otrok, bo njegova vrednost vsaj petkrat tolikšna, saj je tržna vrednost izšolanih konj okoli 20.000 evrov. V imenu vseh malih in velikih bolnikov, ki so ali pa še bodo potrebovali Astorje-vo terapevtsko pomoč, se je za darovana sredstva srčno zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, saj si brez njih niti tega nakupa ne bi mogli privoščiti.
Novo pomembno terapevtsko pridobitev, rjavodlakega Astroja, je gostom, sponzorjem, novinarjem in nekaterim staršem mladih uporabnikov, oziroma bolnikov predstavila Metka Demšar, sicer članica uprave fundacije Nazaj na konja in uspešna terapevtka. Omenjena fundacija je bila ustanovljena prav zaradi uveljavljanja raznih terapij obolelih otrok in mladostnikov s pomočjo konja. To svojo nalogo uspešno zagotavljajo s čredo konjev, ki so primerni za terapevtsko jahanje. Poleg vsega, kar se je do sedaj naučil mladi Astor, so predstavili
Foto: M. Ozmec
Mladega štiriletnega Astorja in njegovo že osvojeno znanje med šolanjem za terapevtskega konja je predstavila terapevtka Metka Demšar.
Foto: M. Ozmec
Javnosti so predstavili tudi terapevtsko delo z bolnimi otroki, ki ga uspešno opravljajo tudi z izšolanim lipicancem Bolerom.
še delo z nekoliko starejšim in že izšolanim lipicancem Bolerom, s katerim nadvse uspešno opravljajo terapevtsko jahanje že nekaj let.
Ker so rezultati pri zdravljenju določenih bolezni zelo pozitivni in odmevni, posebej dobro pa so sprejeti tudi pri mladih bolnikih, si v fundaciji prizadevajo, da bi terapije s konji promovirali tudi strokovni javnosti, ob pomoči stroke pa bi radi dosegli status priznane terapije za določene bolezni, kot je to urejeno v nekaterih državah, članicah Evropske unije.
Tudi sicer se je terapija s pomočjo živali (Animal Assisted Therapy) v svetu zelo razširila. V terapevtske namene tako uspešno uporabljajo poleg konjev še pse, mačke, ptiče in celo delfine. Seveda pa morajo biti vse te živali za uspešno opravljanje svojega
poslanstva tudi primerno trenirane ali šolane. Terapija s konji, ki je v svetu znana kot Equine Assisted Therapy, v razvitih evropskih državah že lep čas opravlja pomemben del medicinske, socialno-pe-dagoške, pedagoško-defek-tološke ter psihoterapevtske obravnave oseb s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnih otrok ali psihičnih bolnikov. Sicer pa ne obsega le jahanja, ki naj bi pripeljalo do terapevtskih učinkov, ampak pomeni tudi delo ob konju in s konjem.
Sicer pa velja splošna ugotovitev terapevtov in stroke, da ni živali, ki bi skozi stoletja odigrala toliko različnih vlog in tako močno zaznamovala človeško zgodovino, kot jo je zaznamoval konj. Ne samo da je konj vesten pomočnik pri prenašanju in vlekli raznih tovorov, bil je splošno in več
stoletij edino prevozno sredstvo, bil je domišljijsko bitje, ki je človeka navdihovalo tudi pri umetniških stvaritvah, skratka bil je ena najbolj izkoriščanih živali. Na srečo pa se dandanes vloga konja spre-
minja na bolje; čeprav ostaja še naprej v korist človeku, se tudi človek zaveda, kako pomembno je, da se med njim in konjem vzpostavi ustrezen odnos, ki temelji na spoštovanju in upoštevanju vseh
Foto: M. Ozmec
V fundaciji Nazaj na konja so ponosni na podporo, ki so jo doživeli od bivšega predsednik države dr. Janeza Drnovška, ki jih je v Sta-rošincah zadnjič uradno obiskal septembra 2005.
naravnih potreb enega in drugega. In prav na takšnem obojestranskem odnosu temelji terapija s konjem, zato je to področje, ki se zadnja leta vse bolj sistematično in uspešno razvija. Na srečo tudi pri nas v Sloveniji, in to predvsem po zaslugi požrtvovalnih in izredno prizadevnih terapevtk in terapevtov fundacije Nazaj na konja, ki ima svoj sedež v Starošincah pri Cirkovcah.
Ti so posebej ponosni na podporo, ki jim jo je nudil žal že pokojni bivši predsednik države dr. Janez Drnovšek, saj je na enem svojih zadnjih obiskov v Starošincah namenil naslednjo popotnico: »Če gre za kombinacijo dobrih ljudi in otrok, ki so oboleli in potem ozdraveli, konjev, ki so jim pri tem pomagali, in ljudi, ki želijo, da bi se to večkrat zgodilo, potem mislim, da je prav, da tudi predsednik države podpira takšno pobudo in takšne ljudi. Želim si, da bi ljudje imeli čim več takšnih pobud, da bi čim večkrat stopili skupaj in naredili nekaj dobrega. Želim, da bi bila vaša fundacija še naprej uspešna, da bi osrečila čim več ljudi in otrok. Zelo sem vesel, da sem videl tudi prikaz psihoterapije, pred kratkim sem obiskal tudi zavod v Dor-navi in že tam videl, kako pomembna je terapija z živalmi za prizadete otroke. Pri tem vam želim čim več uspehov in čim boljše življenje!«
M. Ozmec
Dornava • 13. regijsko preverjanje ekip prve pomoči CZ
Zmagovalka - ekipa Mestne občine Ptuj II.
V soboto dopoldne je bilo na križišču pred dornavskim gasilskim domom hudo živahno; odvijalo se je namreč trinajsto zaporedno regijsko preverjanje znanja ekip prve pomoči CZ pod taktirko območnega združenja RK Ptuj in RK Ormož ter Izpostave za zaščito in reševanje Ptuj.
Preverjanja oz. tekmovanja se je letos udeležilo pet ekip; in sicer dve iz Ptuja ter po ena iz Dornave, Majšperka in Mar-kovcev, kar je razveseljivo, saj so bile lani na tovrstnem preverjanju le tri ekipe.
»Tekmovanje je organizirano v sklopu rednih preverjanj ekip prve pomoči in služi hkrati kot izbira najboljše, ki bo zastopala Spodnje Podrav-je na državnem tekmovanju. To bo enajstega oktobra letos v Novem mestu,« je namen akcije opisal vodja izpostave za zaščito in reševanje Jože Korban, ki je ob tem pohvalil tudi dornavske osnovnošolce, ki so v odigrani hudi prometni nesreči prevzeli vlogo poškodovancev.
Prometna nesreča se je zgodila zaradi trka med traktorjem in osebnim vozilom, v katerega se je po trku zapeljal še kolesar in se prav tako po-
škodoval. Ekipe prve pomoči, ki so sodelovale v akciji, so imele težko delo, saj je bilo treba pravilno in hitro odre-agirati ter oskrbeti zelo različne poškodbe. »Vsaka ekipa mora v desetih minutah opraviti svoje naloge, in to seveda čimbolj kvalitetno v smislu pravilne oskrbe poškodovancev,« je še povedal Korban.
Ocenjevanje dela ekip je prevzel specialist splošne medicine Štefan Mali, ki je opisal kriterije ocenjevanja: »V prvi vrsti se ocenjuje delo vodje ekipe, torej kako usklajuje svoj tim, kako se odzove oziroma ali pravočasno pokliče številko 112, potem pa se ocenjuje vsaka poškodba in njena oskrba točno po navodilih tekmovalne pole, ki jo je določil RK Slovenije. Na koncu se oceni še splošni vtis ekipe ter dokončna oskrba poškodovancev. Osebno
sem zelo zadovoljen, da je letos več ekip na preverjanju, prav tako lahko rečem, da se kvaliteta dela teh ekip prve pomoči vidno viša. Vendar je seveda dejstvo, da so določene ekipe že odlično uigrane, imajo pač več izkušenj in takšnih tekmovanj že za seboj, posebej ptujska ekipa, ki je že bila tudi na evropskih tekmovanjih, druge pa se s tem tekmovanjem soočajo prvič in posledično so vidne razlike v kvaliteti dela. Pomembnejše pa se mi zdi dejstvo, da vse ekipe zelo napredujejo.«
Na koncu tekmovanja oz. preverjanja je prvo mesto po pričakovanjih dosegla ekipa Mestne občine Ptuj II., druga je bila ekipa MO Ptuj III., tretja ekipa iz Majšperka, četrta ekipa iz Markovcev in peta ekipa Rdečega križa iz Dor-
nave.
SM
Člani ekip prve pomoči CZ so v preverjanju morali pokazati in dokazati veliko znanja, saj so morali oskrbeti sedem različno poškodovanih ljudi v hudi prometni nesreči. Zmagala je ekipa Mestne občine Ptuj II.
Foto: SM
Šardinje • Po požaru pomoč sokrajanov
Se so dobri ljudje!
Desetega marca je pogorela hiška v Sardinju 34, o čemer smo v Štajerskem tedniku takrat tudi poročali. Rdeči križ Ormož je za Konrada Petka in njegovega sina Branka, ki sta ostala brez strehe nad glavo, odprl račun pri NKB Maribor, ekspozitura Ormož (01000-0000400014, sklic 05/01103466-192090-1802660), na katerega se je v teh mesecih nakazalo 10.910 evrov.
Gre za sredstva posameznikov, pomoč Občine Ormož, Centra za socialno delo in donatorska sredstva številnih podjetij. Ta denar je po zagotovilih predstavnice RK Ormož Bože Antolič še vedno nedotaknjen. Potrebovali ga bodo čisto na koncu, da dokončajo začeto. Povedala je tudi, da je bil odziv ljudi, ki so želeli na različne načine pomagati, zelo velik. Tudi po mesecih ljudje še vedno sprašujejo, ali potrebujejo kakšno pohištvo in podobno.
Kljub požaru se zdi, da z mobilizacijo ustanov in posameznikov prihodnost za Konrada in Branka izgleda precej dobro. V nesreči sta spoznala, da so na svetu še zares dobri ljudje, ki so pripravljeni marsikaj storiti za drugega, ne da bi za to zahtevali plačilo, dovolj jim je zavest, da so nekomu pomagali, da so naredili svoje dobro delo za ta dan. Izkazali so se v prvi vrsti sokrajani. Ti so organizirali nekakšen gradbeni odbor, ki je vzel zadeve v svoje roke, saj sta Petkova potrebovala organizacijsko pomoč. Lud-
Hiša je zrasla izključno s prostovoljnim delom in donatorskimi sredstvi podjetij.
Foto: vki
Konrad Petek je presrečen, da so se ljudje ob njegovi nesreči tako dobrosrčno odzvali.
vik Hriberšek, Metod Belšak, Sonja Krabonja, Ivan Kuharič, Miran Trop in Boža Antolič (kot predstavnica RK) so prevzeli nase veliko breme in vložili svoj čas in energijo v skupen projekt zagotavljanja strehe nad glavo za Petkova. Vsakodnevno so zastavili svojo besedo in ime, da se je njihovemu vabilu in prošnji na pomoč odzvalo veliko število krajanov, PGD Ključarovci in
številni podjetniki. Nedaleč od pogorišča, na Lešnici 37, je tako poleti zrasel objekt, ki ga je veselje pogledati. Ne le zato, ker je lep in nov, ampak tudi zato, ker je v celoti nastal kot plod dobrodelnosti. Nekoč, ko so Petkovi še imeli upanje, da bi si na Lešnici postavili hišo, so začeli delati klet. Potem pa so se začele različne tegobe in finančno ni šlo več nikamor. Konrad Petek je bil
zaposlen na železnici in, kot je sam povedal, jih je za nekaj časa prevzel drugi delodajalec, ki je delavce dobro izkoristil, tako da jih je čez čas spet prevzela železnica. Zato je klet stala kakšno desetletje, letos poleti pa so jo nadzidali, pokrili. Vstavili so okna, vrata, narejena je elektrika.
Iščejo zidarja z dobrim srcem
Sedaj so pred novim izzivom. Konrad Petek zime ne more preživeti v svojem sedanjem bivališču. Od požara naprej namreč biva v požgani hiški, kjer si je uredil zasilni prostor za bivanje. Zato bi v odboru radi stisnili, kot imamo navado reči po domače, in ga do zime preselili. Za to potrebujejo nekoga, ki bi bil
pripravljen brezplačno narediti omete, treba bi bilo urediti še sanitarije in nekakšno ogrevanje.
Odziv domačih obrtnikov je bil doslej tako dober, da organizatorji srčno upajo,
da jim bo tudi tokrat uspelo. Hkrati se še enkrat najlepše zahvaljujejo vsem podjetjem in posameznikom, ki so kakor koli pomagali in jim je za plačilo zadostovalo HVALA. Viki Klemenčič Ivanuša
' »sTssfc??:		
MM	'.•As "'i	
mm	ip	mm* 1ÜÉÍ
V tej pogoreli in porušeni hiški si je uredil začasno bivališče, ki pa ne bo zdržalo zime.
Praznovanje 2. rojstnega
Veliko praznovanje bo potekalo v četrtek, 25.9. in v petek 26.9. 2008. Organiziran je zabavno-glasbeni program z različnimi glasbenimi gosti, na voljo bodo brezplačne degustacijef velika tortar...
Sodelujte v nagradni igri!
Obkrožite pravilni odgovor, vpišite svoje osebne podatke, odrežite kupon in ga odvrzite od četrtka, 25.9. do najkasneje petka, 26.9. do 17. ure v žrebalno skrinjico, ki bo postavljena na vidnem mestu v Qlandii. Žrebanje bo potekalo 26.9. ob 18. uri, kjer bomo izžrebali 3 srečne dobitnike privlačnih nagrad: moško, žensko in otroško kolo!
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Gostuje cirkus Safari
Cirkuške predstave na ogled do ponedeljka
S premierno predstavo se je v sredo, 24. septembra, v Ptuju predstavil nemški cirkus Safari. Pod velikim šotorom ob prodajalni Euro spin bo v našem mestu gostoval do vključno ponedeljka, 29. septembra. Predstave, v katerih sodeluje 23 svetovno znanih artistov, vrsto dresiranih živali in najmlajša artisti v Evropi, se vrstijo vsak dan ob 16. in 19. uri, čez dan pa si lahko ogledate tudi cirkuški živalski vrt.
Cirkus Safari prihaja iz Nemčije in je letos prvič v Sloveniji, v skoraj dveurni predstavi pa poleg 23 svetovno znanih artistov in akrobatov nastopa tudi več dresira-nih konjev, osli, lame, kamele in celo dolgorogi bivol. Med nastopi artistov je posebej zanimiva in privlačna gibka akrobatka Ana, ob odličnih nastopih dua Fantazy vam bo na čase zastal dih, do srca vas bosta nasmejala najmlajša klovna v Evropi 8-letni Banana in 9-letni Citrone, prisrčen je tudi nastop dresiranih ponijev uspešnega dreserja Silvia Spindlerja. Zanimiv in skoraj neverjeten je nastop žonglerja Tina, še posebej, ko žonglerske kije zamenja z gorečimi baklami, skoraj neverjeten pa je tudi prikaz vsega, kar zmorejo in znajo
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V cirkusu Safari je zanimiva in nadvse zabavna točka z dresirani-mi poniji, lamami in kamelo.
dresirani konji.
Med odmorom se lahko obiskovalci odžejajo v mini bifeju pod šotorom, otroci pa posladkajo s sladkorno peno, kokicami in drugimi sladkarijami, tisti, ki želijo, pa se lahko
Cirkus Safari slovi po najmlajših artistih v Evropi; najmlajši sta komaj 3-letna Milena in njena leto dni starejša sestrica Sarita.
za 7 evrov fotografirajo z zelo redkim, skoraj trimetrskim snežno belim pitonom.
V drugem delu predstave nastopajo tudi štirje dresi-rani dolgo grivi in elegantni črni konji - frizijci, ob akro-
batskem nastopu dua Fantazy na viseči cirkovški ponjavi in lestvi vam bo zastajal dih, pa tudi ob nastopu artistov we-stern-dueta Tino in Ana, ki prikažeta nekaj vragolij z lasom in spretnost metanja no-
žev tik ob stoječi ženski. Nadvse prisrčen je tudi nastop najmlajših artistov v Evropi, 3-letne Milene in 4-letne Sarine ter 8-letnega Santina in 9-letnega in Sezana. Skoraj neverjetno je, kar pokaže dol-
gorogi dresiran jak Merlino, z akrobacijami s krogi in drugimi pripomočki pa se predstavita tudi gibčni gospodični Mary in Jany. Ob koncu predstave se vsi nastopajoči artisti, žonglerji in klovni obiskovalcem priklonijo in zahvalijo za udeležbo, takoj po predstavi pa se lahko majhni in veliki otroci fotografirajo z nagajivim in primerno osedlanim ponijem Jimijem.
Če se boste odločili za ogled katere od predstav cirkusa Safari, ki so na sporedu do ponedeljka, 29. septembra, vsak dan ob 16. in 19. uri, zadnji dan, v ponedeljek, pa le ob 16. uri, si lahko vstopnice zagotovite že pol ure pred vsako predstavo. Čez dan pa si lahko pred velikim šotorom ogledate tudi cirkuški živalski vrt.
-OM
Ptuj • Odprli MuziKafe na Vrazovem trgu
Videm • Ustanovljeno PD Naveza
Nova kavarna - stičišče Za ljubitelje planin in rekreacije
kulture in dobrega počutja
V soboto, 20. septembra, je na Vrazovem trgu 1, v osrčju Ptuja, odprla svoje prostore kavarna MuziKafe zakoncev Vauda Benčevič, Igorja in Stanislave, ki sta se z nakupom dveh starih objektov v starem mestnem jedru Ptuja odločila temu delu mesta vdahniti novo vsebino in prispevala k temu, da bo staro mestno jedro doživelo pričakovano revitalizacijo.
V prvem objektu sta si uredila stanovanje, kavarna pa je, kot pravita, prvo poglavje v življenjskem ciklusu Doma kulture, kjer čaka na ureditev še klet; tam bo imela prostor Stankina galerija, spogledovala pa se bo tudi z drugimi kreativnimi dogodki. Dom kulture ima tudi dvorišče, ki prav tako ponuja nešteto možnosti. Novo podobo je dobila tudi terasa, ki bo služila kot prireditveni prostor. Ta konec tedna bodo na njej zaigrali člani ptujskega Big banda. V drugem objektu, ki je še v obnovi, bo domoval
hostel - v prvi fazi bodo uredili štiri sobe. Predvidevajo, da jih bodo odprli spomladi leta 2009. Nove sobe bodo dograjevali po potrebi.
Igor je povedal, da je prvi del, ustvarjalni, ki jima je najbolj pisan na kožo in je bil najlepši, za njima, zdaj se soočata z drugim, ki ni najbolj njun, vendar se ga bosta naučila, sta prepričana. MuziKafe ni tipična kavarna, ne jazz klub, zagotovo pa je prostor, v katerem bodo v ospredju kultura pitja, kultura obnašanja in najrazličnejši dogodki, ki se bodo do-
V občini Videm je bilo letos julija uradno ustanovljeno novo medobčinsko planinsko društvo z imenom Naveza. Prvi predsednik PD Naveza je Danilo Milošič, dolgoletni navdušen planinec in gornik.
gajali spontano. Delovala naj bi kot stičišče umetnikov, kulturnikov in drugih, kar pove že samo ime, Dom kulture. Svoj prostor imajo tudi otroci, ki so dobili svoj ustvarjalni kotiček. Glasba je bila prva stvar, na katero sta pomislila, ko sta odpirala kavarno. Po zaprtju trgovine Grom se je znova porodila želja po nadaljnjem raziskovanju glasbe, je povedal Igor. V glasbenem kotičku so naprodaj zgoščenke, preko katerih se širi informacija o dobri glasbi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zakonca Vauda Benčevič sta na Vrazovem trgu na Ptuju, v osrčju Ptuja, odprla prvo poglavje v življenjskem ciklusu Doma kulture.
»Društvo je nastalo na pobudo več aktivnih planincev, ki so vključeni v razna planinska društva v okolici Ptuja in tudi širše. Trenutno nas je v Navezi 80 članov, med temi pa so štirje planinski vodniki z mednarodno licenco za vodenje, trije markacisti in ena mentorica za podmladek,« je najprej povedal predsednik Milošič, nato pa pojasnil, da novo društvo temelji na petih osnovnih izhodiščnih točkah oz. programih, ki so: rekreacija, pohodništvo, gorništvo, izobraževanje in vzgoja mladih ter sodelovanje s sorodnimi društvi, ki imajo enake cilje.
»PD Naveza je ustanovljeno z namenom povezovati ljudi, ki jim je mar rekreacija, uživanje v neokrnjeni naravi, spoznavanje naše države in ostalih držav Evrope, druženje pod vodstvom izkušenih gornikov ipd. V Navezo želimo privabiti vse starostne skupine ljudi; od cicibanov do seniorjev, saj bo vsak lahko našel nekaj zase. Podroben program dela in smernice bomo sicer predstavili na prvem občnem zboru, ki bo predvidoma februarja naslednje leto, ne glede na to pa smo takoj po ustanovitvi že začeli pripravljati programe za posamezne odseke: vodniški odsek, mladinski odsek, marka-cijski odsek in odsek za varstvo narave.«
Cilji in načrti PD Naveza niso skromni, saj, kot pravi Milošič, želijo že naslednje leto člane popeljati na pohode in gorske ture tako po Sloveniji kot izven nje: »V vodstvu se zavedamo, da
Predsednik novoustanovljenega PD Naveza s sedežem v Vidmu je Danilo Milošič.
brez strokovnega kadra ni uspešnega dela, zato se zavezujemo, da bomo skrbeli za izobraževanje mladega kadra. Seveda pa je veliko odvisno tudi od denarja; upamo, da bodo dona-
cije uspele pokriti naše želje in cilje, prijavili pa se bomo tudi, tako kot vsa ostala društva, na razpise za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna.«
Že letos ob ustanovitvi društva pa so si vsi štirje vodniki, na lastne stroške, izpolnili dolgoletno željo: »Julija smo uspešno prišli na vrh slabih 3800 metrov visokega Gross-glocknerja, konec avgusta pa smo osvojili še »streho Evrope«, Mont Blanc, ki meri 4810 metrov. En in drugi vzpon sta nepozabno doživetje.«
Da pa ne bo strahu ali kakšnega dvoma, da je morda PD Naveza namenjena samo iz-kušenejšim gornikom; Danilo Milošič zagotavlja, da so prav vse predvidene ture primerne za vsakogar, ki ima le veselje do narave in hoje, pa seveda primerno obutev.
SM
Izkušeni vodniki, člani PD Naveza, na vrhu Mont Blanca.
Foto. SM
Foto: SM
Prehrana rekreativca
Pogovarjali smo se z Radom Ačimovičem, prof., znanim ptujskim triatloncem.
Pravilna vsakodnevna prehrana za rekreativca oziroma športnika mora enako kot pri drugih ljudeh vsebovati vse za ohranitev zdravja potrebne hranilne snovi.
1.	Osnova je uravnotežena prehrana s štirimi do šestimi obroki na dan. Pravilna vsakodnevna prehrana za rekreativca oziroma športnika mora enako kot pri drugih ljudeh vsebovati vse za ohranitev zdravja potrebne hranilne snovi. Zaradi večje telesne aktivnosti pa moramo v prehrani ustrezno povečati količine nekaterih živil (npr. ogljikovih hidratov, beljakovin ...) in se držati ustreznega ritma prehrane, usklajenega s treningi in tekmovanji.
Lahko trdim, da ima vsak človek individualno dieto, pri kateri se najbolje počuti in pri kateri doseže najboljše psihofizično počutje. Če je taka dieta še v mejah normalne, priporočene zdrave prehrane, bo učinek prehranjevanja na psihofizično počutje najboljši. Pri jedilniku je treba predvsem paziti na ustrezne količine sadja, zelenjave in beljakovinskih živil, izjemoma pa živil z ogljikovimi hidrati. Obseg obrokov hrane narekuje celodnevna telesna aktivnost. Praviloma naj se športnik pri količini hrane ravna po svojem teku. Pri lažjih telesnih obremenitvah (od 2000 do 4000 kcal / dan) naš tek uravnava potrebno količino zaužite hrane. Pri večjih obremenitvah (poraba > 5000 do 6000 kcal / dan) pa tek športnika že ne more dohajati potrebne energije, zato so poleg močne, energijsko goste hrane potrebni občasni (tedenski) počitki, da se telesna masa (prehranjenost) ne zmanjša pod normalno.
2.	Prehrana naj vsebuje več ogljikovih hidratov (več kot 60 % dnevno).
Za dopolnitev zalog glikogena športnik ne potrebuje posebnega ritma prehrane, ker spremenjena presnova zaradi rednih treningov omogoča znatno hitrejše kopičenje glikogena v mišicah kot pri nedejavnih ljudeh. Ker pa izračun potreb po ogljikovih hidratih pokaže, da je potrebna razmeroma zelo velika količina teh živil, naj športnik zaužije tudi med treningi ali tekmovanji - seveda glede na tek. Sadje in zelenjava vsebujeta ogljikove hidrate, poleg teh pa še dietne vlaknine ter vitamine in rudnine. Da bi zagotovili zadostno količino rudnin in vitaminov v dnevni prehrani športnika, mora dnevni obrok hrane vsebovati vsaj 100 do 300 gramov zelenjave in prav toliko sadja. Več kot polovica ogljikovih hidratov naj bo surovih (sadje, solata). Živila z ogljikovimi hidrati vključimo v prav vse dnevne obroke. Športnik jih lahko uživa glede na tek in počutje. Pred telesnimi obremenitvami jih ne uživajmo v večji količini.
Dodatke z ogljikovimi hidrati uživamo kot samostojne manjše obroke hrane pred telesnimi obremenitvami in med njimi ali kot dodatek h glavnim obrokom. Ti dodani ogljikovi hidrati naj bodo v glavnem škrobna živila (kruh, riž, testenine), le izjemoma sladka. Sladkor dajemo le v napitke.
Dodatke z ogljikovimi hidrati, npr. kruh, ovsene kosmiče, kašo, mlečni riž z mlekom, nemastne kekse, testenine, lahko obogatimo še z medom, lešniki, orehi, suhim sadjem, mlekom v prahu itd. Ustrezni športni pripravljenosti (treningom) dajemo pomembnejšo vlogo kot vrsti hranil v dnevnih obrokih. Obremenitev na kolesu pri različnih načinih prehrane je pokazala, da se utrujenost pokaže najprej pri pretežno beljakovinski prehrani, kasneje pri prehrani z veliko maščobami in šele nato pri prehrani z ogljikovimi hidrati, ki zagotavlja največjo vzdržljivost.
Športnik in rekreativec naj uživata prehrano z ogljikovimi hidrati. Če po treningu zaužijemo obrok z veliko ogljikovih hidratov, se kopičenje glikogena v mišicah pospeši. Beljakovinska in maščobna prehrana pa nimata takega učinka. Pri taki prehrani se tudi zniža raven sladkorja v krvi. Če sladkor uživajo nedejavni ljudje, pospešujejo nastanek maščevja v telesu. Količina glikogena v telesu je odvisna od prehrane in telesne aktivnosti.
Med počitkom in lažjim delom je glavno gorivo maščoba, delež ogljikovih hidratov pa se z intenzivnostjo telesne aktivnosti povečuje. Varovalna prehrana naj ne bi vsebovala več kot 35 % maščob glede na celodnevne potrebe po energiji.
3.	Vsebuje naj optimalno količino beljakovin (0,8 do 1,5 g/kg na dan). Zadostna količina beljakovin nam omogoča prirastek mišične mase. Pri športih, kjer je pomembna moč in s tem tudi količina mišic, je vnos beljakovin ključen za ohranjanje ali prirastek mišičevja. Vendar to ne pomeni, da moramo brezglavo jesti hrano z veliko beljakovinami ali jih celo dodajati k prehrani. Obstaja namreč določena količina beljakovin, ki je ravno prava. Povprečen človek potrebuje dnevno 0,75 grama beljakovin na kilogram telesne mase, medtem ko jih tisti, ki želijo povečati mišice, potrebujejo 1,4 do 1,8 grama. Kar bo več kot to, ne bo izboljšalo rezultatov. Zadostna količina beljakovin je pomembna tudi pri hujšanju, saj lahko v nasprotnem poleg izgubljene maščobe izgubimo tudi težko prigarane mišice. Pri izbiri in določanju količine beljakovinskih živil upoštevamo le beljakovine z visoko biološko vrednostjo (živila živalskega izvora, izjemoma stročnice).
Večji del potreb po beljakovinah si je treba zagotoviti s hrano iz domače kuhinje. V vsakdanji prehrani zadovoljimo potrebe po njih s kombinacijo jedi živalskega izvora (piščanec, puran, ribe ...) in rastlinskega izvora (sirotka, tofu, koruza, fižol, stročnice).
Beljakovinska živila lahko enakomerno razporedimo, večje količine zaužijemo šele po telesni obremenitvi, npr. v večernem obroku hrane, če je trening dopoldne oziroma 3 do 4 ure pred večjo obremenitvijo (treningom, tekmo). Telesna obremenitev s povečano mišično maso in tudi encimi, ki sodelujejo pri presnovi hranil, vplivajo na močnejši razkroj in tudi sintezo beljakovin. Več kot 15 % zaužitih beljakovin glede na celodnevne športnikove potrebe po energiji lahko preobremeni presnovo in povzroči povečanje jeter in ledvic. Če takšno prehranjevanje traja dalj časa, se zmanjša tek, poveča poraba energije, poveča se izsušitev organizma, tudi izguba kalija in kalcija je večja. Beljakovinski dodatki so npr. pusta šunka, nemastna pečenka, kuhana jajca, nemastno mleko, skuta, nemastni siri, ribe itd. Vsa ta živila običajno kombiniramo s škrobnimi živili, npr. prepečencem.
4.	bogata naj bo z vitamini in minerali.
Po prehrani, v kateri prevladujejo ogljikovi hidrati, se lahko poraba vitaminov poveča za 30 do 50 odstotkov, to pa moramo upoštevati, če pripravljamo tovrstno prehrano za boljšo storilnost športnika. Pri tem lahko vključimo v dnevni obrok športnika kapsulo ali dve vitaminsko-mineralnega pripravka.
Dodatek čistih sladkorjev in živil z ogljikovimi hidrati dnevnemu jedilniku je združen z dodatki vitaminov in mineralov. Mešana in pestra prehrana je zaradi povečane energijske vrednosti dnevnega obroka bogatejša tudi z vitamini in rudninami. V mešani prehrani je praviloma dovolj rudnin in soli. Športniki naj (pri mešani prehrani) začnejo dodatno nadomeščati sol, če je dnevna količina izločenega znoja večja kot tri litre na dan.
Čeprav so ugotovili tesno povezanost med pomanjkanjem vitaminov in učinkom izkoristka energije, velja, da vitaminski in mineralni dodatki k vsakdanji uravnoteženi prehrani športnika ne pripomorejo k večji zmogljivosti. Tudi dodajanje večjih količin vitaminov C in B v prehrani vrhunskega športnika niso imela kakega objektivnega učinka na boljše športne rezultate.	(Nadaljevanje prihodnjič)
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^LAST^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
KMETIJSTVO
PRODAM kombajn Klas, dominator 85, z obema adapterjema. Telefon 041 516 449.
PRODAM mlado visoko brejo kravo, simentalko. Možna zamenjava za neplodno z doplačilom. 041 240 003.
PRODAM dve telici, eno brejo sedem mesecev, druga za pripust. Telefon 031 438 587.
PRODAM suha bukova kalana drva, večjo količino. Telefon 041 821 430.
PRODAM traktor Zetor 35-11, pogon 4 x 4 in hribovski trosilec hlevskega gnoja sip na dva pokončna valja. Telefon 041 565 005.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, od sobote, 13. 9., vsak dan od 7. do 9. ure in od 17. ure dalje.
PRODAM hrastove sode za vino, 300-l, drobilec za mletje klasja in zrnja na traktorski pogon, mešalnik za peso brez elektro motorja, električni enofazni stroj za rezanje koruznice - silaže. Tel. 719 24 48.
V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel 041 561 893.
KUPIM seme oljne ogrščice. Tel. 041 509 482.
PRODAM bukova drva, cepljena, polena dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena 3 m3 je 210 € z dostavo na dom. Info 041 620 853.
PRODAMO odojke, 20 do 25 kg. Stojnci 30. Tel. 766 88 31, zvečer.
PRODAM dve telički simentalki A-kontrole, ena stara tri tedne, druga sedem tednov. Tel. 751 02 21.
PRODAM mošt renski rizling. Tel. 719 20 38.
PRODAM več odojkov, do 30 kg. Tel. 753 09 31.
PRADAM prašiča, težkega 260 kg. Tel. 740 82 53.
PRODAMO belo vino po ceni 0.90 €/l za količine nad 20 l in nakladalko SIP 19, ugodno. Tel: 041 853 236, kličite po 16. uri.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU oddam enosobno opremljeno stanovanje. Telefon 051 356 246.
PRODAM 2,5-sobno mansardno stanovanje v Ul. 25. maja 7 na Ptuju, izmere 65,65 m2, cena 1000 €/m2. Tel. 031 524 959.
NEPREMIČNINE
Prireditvenik
POPOLNOMA nov opremljen gostinski lokal velikosti 45 m2 s pokrito teraso, v Majšperku - Breg, oddamo ali prodamo. INFO: 041 614 149.
DELO
SOBARICO-ČISTILKO, do 35 let, zaposlimo za nedoločen čas, Gostilna BENO, Starše 90, tel. 688 23 01.
MOTORNA VOZILA
AVTO BMW 520 I, letnik 99, prevoženih 198 tisoč, bordo rdeče kovinske barve, z veliko dodatne opreme, odlično ohranjen, prodam. Tel. 041 618 306.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik, zamrzovalnik, sušilni stroj in hladilno vitrino. Tel. 031 575 627.
RAZNO
PRODAM trgatev na brajdah v Lanco-vi vasi 80. Telefon 764 16 21, Sitar.
PODAM poceni skoraj nov ličkalnik za koruzo in dobro ohranjen puhal-nik. Telefon 755 86 18.
PRODAM dva vinska soda, 200 l in 150 l, dobro ohranjena. Telefon 787 73 11.
PRODAM grozdje z brajd, belo in črno grozdje ali mošt. Telefon 031 667 603.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
VDOVEC želi spoznati iskreno in ljubečo žensko do 60 let. Ponudbe pošljite na Štajerski tednik pod šifro »Optimist«.
IŠČEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 031 701 816.
IŠČEM varstvo za enajstmesečno punčko, na domu. Telefon 031 591 094.
Petek, 26. september
16.00
Ptuj, Mestni trg, praznovanje svetovnega dneva turizma s kulturnim programom
Ptuj, Galerija Paleta v Termah, odprtje razstave, Jajca? Zlata! Ptuj, dvorišče OŠ Mladika, družinske igre, v okviru ptujskega športnega vikenda
17.30 do 19.30 Ptuj, igrišče DTV Partizan, igranje nogometa, mlajši in starejši
dečki, v okviru ptujskega športnega vikenda 19.00 do 21.00 Ptuj, ŠD Mladika, namizni tenis za vse generacije, posebej vabljeni dečki in deklice med 7. in 10. letom, v okviru ptujskega športnega vikenda
Ptuj, CID, potopisno predavanje Provansa, popotnik Franci Horvat nam bo približal zelo priljubljeno francosko regijo Ptuj, 14. Ptujski športni vikend, traja v petek, soboto in nedeljo Ptuj, CID, na ogled je razstava Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila
Ptuj, CID, vpisi v naslednje tečaje in delavnice, tečaj kitar, tečaj bas kitare, tečaj bobnanja, tečaj igranja na afriške djembe, tečaj orientalskega plesa - začetni in nadaljevalni ...
Ptuj, Gostilna Lužnik, na ogled je razstava slikarja Branka Gajšta, razstavlja novejša dela v oljni in akrilni tehniki
16.00 17.00
19.00
Sobota, 27. september
7.00 do 13.00 Rogoznica, ribnik, ribolov, v okviru ptujskega športnega vikenda 9.00 do 13.00 Ptuj, center Zdravo Čučkova 6/a, vadba v fitnesu, v okviru ptujskega športnega vikenda 9.00 do 13.00 Ptuj, vrtec enota Spominčica - zbiranje, izlet - pohod na Bistriški
vintgar, v okviru ptujskega športnega vikenda 10.00 do 12.00 Ptuj, Mestni trg, praznovanje svetovnega dneva turizma s kulturnim programom, dogajanje bo popestreno s ponudbo na stojnicah 10.00 do 19.00 Moškanjci, letališče, panoramski leti, leti z jadralnimi letali, od 16
let naprej, v okviru ptujskega športnega vikenda 11.00 Maribor, SNG, drama, po ljudskih motivih dramatizirala Katarina Klančnik
Kocutar, Kralj Matjaž StaDvo, za izven 13.30 Draženci, ribnik, ribiška tekma
14.00 Ptuj, Pomaranča bar, Ob Dravi 3/a, turnir v odbojki na mivki, za vse
generacije, v okviru ptujskega športnega vikenda 20.00 Ptuj, v Termah, klub Gemina XIII, 1. Primusov ples -	Središče ob Dravi, praznik buč - odprta vrata Oljarne Središče ob Dravi
Nedelja, 28. september
9.00 do 12.00 Hajdoše, kartodrom, vožnja z gokarti, od 12 let naprej, v okviru
ptujskega športnega vikenda 19.00 Ptuj, PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, ples hip-hop, za odrasle, v okviru ptujskega športnega vikenda
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja: Koncert Roberta Goterja in Glasbene šole Goter. Vabljeni pred male ekrane.
Kino Ptuj
26., 27. in 28. september, ob 17.00 Kung fu panda (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Zohan je zakon - komedija. Ob 21.00 Art program: Surova ljubezen - drama.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 3. in 4. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jelka Jurančič Mikek,
dr.dent.med.
v Zdravstvenem domu na Ptuju
šolski(^enterptuj ,n - .t......ntr-r^
V^/	r J	- J MI M. l.„ MHi .'-'"-M! ■'■ ■
Iščete zaposlitev ali morda idejo o svojem izobraževanju?
Pridite v četrtek, 2. oktobra 2008, na ZAPOSLITVENI SEJEM in TRŽNICO POKLICEV
v Športno dvorano Center, kjer bo od 9. do 17. ure potekal
BAZAR PRILOŽNOSTI.
Organizirata ga Zavod RS za zaposlovanje - Območna služba Ptuj in Šolski center Ptuj. Ob sejmu, na katerem se bodo odvijale predstavitve in predavanja podjetij ter izobraževalnih ustanov, imate priložnost tudi za pogovore z delodajalci, seznanitev z izobraževalnimi programi, seznanitev z možnostmi štipendiranja. Nasvidenje v Športni dvorani Center ŠC Ptuj, Volkmerjeva c. 19!
CENTER RABLJENIH VOZIL
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/ 788 13 81 www.avtohisa-hvalec.si
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
KOMISIJSKI ODKUP RABLJENIH VOZIL
NA ZALOGI VOZILA POŠKODOVANA OD TOČE S 40 % POPUSTOM
Nudimo 50% popusta na osnovno in kasko zavarovanje ob nakupu vozila pri nas.
UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI
(že z osebno izkaznico brez pologa).
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAiii,	OPREMA	BARVA
AUDI A61.8 T	5.900,-	1998	BELA	AVT. KUMA
BMW SERIJA 7:740 IL	12.290,-	2001	KOV. MODRA	KUPLJEN VSLO
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	10.990,-	2003	SIVA	KLIMA
CITR. XANTIA 2.01BVISX	2.490,-	1998	KOV. T. ZELENA	KLIMA
CITR. XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUS.	9.490,-	2004	KOV. ZLATA	AVT. KUMA
MERCEDES RAZRED 270 GDI 71PTR0N.	19.990,-	2004	KOV. SREBRNA	DV. KLIMA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	5.890,-	2001	BELA	KLIMA
ŠKODA FADIA 1.2	6.998,-	2005	KOV. SREBRNA	KLIMA
VW GOLF III 2.0 VRE	1.790,-	1994	KOV. T. SIVA	KLIMA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	7.780,-	2006	BELA	KLIMA
IVECO DAILY DAILY 35C10V 3950	22.900,-	2007	BELA	KLIMA
VWTOURAN 2.0TDI	13.590,-	2005	ČRNA	AVT. KUMA
SPRINT EXSACTLY	999.-	2008	MODRA	NOV SCOOTER
SPRINT MAX	899,-	2008	ČRNA	NOV SCOOTER
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
TOYOTA C0R0LLA1.6WTI	2003	9.290,-	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4071.816V	2004	11.290,-	PRVI LASTNIK	KOV. MODRA
DAEWOO LANOS 1.5	1999	1.890,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.816V RXE	1999	3.490,-	KLIMA	KOV. ZLATA
AUDI KARAV. A4 2.5 TDI AVT. TIPTRON.	1999	7.120,-	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
AUDI A41.6	1998	4.890,-	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 1061.01	2000	3.140,-	ELEKTR. STEKLA	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SAUS 2.2DCIEXR	2003	10.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES C COUPE 200 EVOLUTION	2001	12.900,-	EL. PAN. STREHA	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 BREAK SX 2.0 HDI	2006	12.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.616V	2003	7.890,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.416V	2002	5.260,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2	1998	1.150,-	AIRBAG	RDEČA
OPEL LIMUZ. ASTRA1.416V CLUB	2000	2.900,-	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1.5 CRDI	2002	2.900,-	KLIMA	KOV. ZLATA
0PELASTRA1.7 DTI KOMBI	2000	4.740,-	KLIMA	RDEČA
FORD ESCORT 1.616V	1998	1.790,-	KLIMA	BELA
SUZUKI SWIFT 1.3 GX	1996	590,-	RADIO CD	BELA
PEUGEOT 2061.11	2000	2.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
OPEL ASTRA 1.7 TD CLUB, 4V	1999	3.420,-	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
SIP
TV
ToJtawäs^j® Skupnih imternlOa pr@g|or®[imi®w
SPORED ODDAJ
PETEK 26.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 27.9.
8.00 Kronika Občine Markovd 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 V1DE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Nova pridobitev v Spuhlji
NEDELJA 28.9.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Spravilo koruze na Hajdlnl 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Koncert Grad Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert ans Lojzeta Slaka 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 29.9.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 20.00 Nova pridobitev v Spuhlji
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / t 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Poldlčhe nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Znamka
RENAULT SCENIC 1.9 DCI
I ffi VeMU l y VXemi KO
ŠKODA FABIA COMB11.4 TEI FIAT CROMA 1,916V MULTUET
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. SIVA TEMNO ZELfNA SREBRNA TEMNO MODB BELA i
2004 8.590 2.690
petovi%vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
TOYOTA AVENSIS 2.2 04D KARAVAN	2006	16.990,-	162.633	ZLATA
P 2061.4 HDI XS. 3 VRATA (VEČ VOZIL)	2005	6.800,-	60.-90.000	DELA
OPEL CORSA 1.3 CDT1 ENJOY (VEČ VOZIL)	2006	6.999,-	50.-93.000	DELA
OPEL VECTRA 1.9 CDT1 EXCLUSIVE	2005	11.700,-	140.890	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT LINE	2005	15.900,-	148.200	KOV. SREBRNA
VW JETTA 1.9 TDI CONFORT UNE	2006	14.800,-	109.201	KOV. ČRNA
JAGUAR S TYPE 3.0 PREDELAVA PUN	2002	13.500,-	134.500	KOV. MODRA
CITROEN PICASS01.6 HDI EXCLUSSIVE	2005	9.390,-	111.599	KOV. SREBRNA
RE SCENIC 1.5 DCI/1D0KM EXPRESSION	2006	11.250,-	90.446	GRAFIT
RE SCENIC 1.5 DCP5KM EXPRESSION	2006	10.200,-	139.499	SREDRNA
RE GRAND SCENIC 1.5 DC EXPRESSION	2006	11.400,-	110.967	KOV. MODRA
RE MEGANE GRAND 1.9 DCI SPORTWAY	2005	9.400,-	111.223	SRERRNA
RE MODUS 1.5 DCI DYN.	2006	9.400,-	84.000	SRERRNA
FIAT STIL01.9 JTD KARAVAN	2005	8.100,-	91.556	GRAFIT
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj |ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 1 0
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
možnost obročnega odplačila
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI TT 1.8 COUPE	2002	15.300,-	AVT.KLIMA	BELA
BMW 525 D	2005	24.900,-	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
DAEWOO CHAIRMAN E32 A	1999	3.300,-	AVT.KLIMA	ČRNA
FORD FOCUS KARAVAN 1.6TDCI	2006	10.300,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
DPEL VECTRA 2.0 DTI 16V KARAVAN	2001	5.980,-	AVT.KLIMA	MODRA
PEUGEOT PARTNER 1.9 HDI	2005	7.700,-	KLIMA	BELA
R LAGUNA 1.9 DCI LUXE PRIVILEGE	2006	11.470,-	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
R KANGO01.5 DCI	2005	7.490,-	KLIMA	BELA
R MEGANE 1.5 DCI	2005	8.790,-	AVT.KLIMA	MODRA
ROVER STREETWISE 20 D	2005	8.300,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT AWANIBRA 1.9 TDI	1998	6.680,-	AVT.KLIMA	BELA
SEAT TOLED01.9 TDI	2005	12.190,-	KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA 0CTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5.500,-	AVT.KLIMA	BELA
VW POL01.4 TDI	2004	7.450,-	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO U TWING0 1.2 AUDIA3 VW POLO 1.2 PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIM0Z1NA VW PASSAT 1.9 TDIKASAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI VW GOLF 1.9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDIA4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DCI PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAPIC 1.9 DCI F0RDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARAPICASO 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DCI RENAULT MEGAN VW PASSAT 1.9 V0LKSWAG1 AUDI A3 2.0. AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO U
2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2001
2004
2005 2002
2001 11.000 2001 9300
AVT. KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA ^."
KLIMA 5 VRAT
KLIMAjVBAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA, 9SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT
KOV. M0DSA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU JI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ni smrt tista, ki nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
SPOMIN
Minilo je devet let, odkar nas je zapustil
Jože Gajser
dve leti, odkar nas je zapustila
Alojzija Gajser
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in prižgete svečke.
Njuni najdražji
Prihranite 2x.
V akciji Staro za novo
in z nizko porabo goriva.
V £
Samo do 8. oktobra
lahko vaš avto katerekoli znamke zamenjate za novega Opla
in prihranite dvakrat:
z do 6.000 EUR prihranka in kasko zavarovanjem za prvo leto z nizko porabo goriva novega Opla*
*Sodobni in okolju prijazni modeli Opel se odlikujejo z izjemno nizko kombinirano porabo goriva že od: Corsa 4,51/100 km, Astra 4,91/100 km, Meriva 5,01/100 km in Zafira 5,71/100 km.
Vaš Opel trgovec:
Avtohiša Hvaleč
Lovrenška cesta 3, Kidričevo tel.: 02 796 33 33
Ponudba (prihranek in zavarovanje) velja pod posebnimi pogoji prodaje vključujoč leasing. Cenitev rabljenega vozila po sistemu Eurotax. Prihranek je odvisen od modela in sicer pri Corsi vsaj 1.000 EUR, pri Merivi vsaj 1.800 EUR, pri Astri Classic vsaj 1.800 EUR, pri Astri vsaj 2.800 EUR, pri Zafiri vsaj 3.300 EUR, pri Vectri vsaj 4.300 EUR, pri Antari vsaj 2.800 EUR in pri Vivaru vsaj 1.800 EUR.Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,5 do 10,5l/100 km. Emisije CO2
za vse modele: od 119 do 250 g/km.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
BVINSKI IN HIPOTEKARNI |
mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KREDITI
•	za vse zaposlene in upokojence
*	tudi za prihodke nižje od 400 EUR
-	obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
WOVATWA. Mfen* Prjp**, ( p. OrAft« Ji« Ifti«, «50 PTUJ

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
fllMiMiriUiHiWIIF
{02/2280110
SoliS d.o.o. Razlag ova 24, Maribor

SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 27. september 2006, ko smo te izgubili, dragi mož, oče in dedi
Stanislav Krajnc
1939 - 2006
IZ CANKARJEVE UL. 11, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvet in prižgete svečko.
Žena Marija, sinova Stane in Miran z družinama
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da se je poslovila naša draga
Silva Laura rojena Turnšek
BRSTJE 12 A
Zadnje slovo od drage pokojnice bo jutri, 27. septembra, ob 12. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v mrliško vežico na dan pogreba ob 9. uri. Cvetje hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene.
Žalujoči: vsi njeni
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Na gomili pa drobna lučka v spomin gori.
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, dedka, tasta in brata
Mihaela Burina
IZ JANEŽOVCEV 10
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekali ustno in pisno soža-lje. Iskrena hvala ge. Julijani Černezel za ganljive besede slovesa, g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem Destrniškega okteta za odpete pesmi, g. Zvonku za molitev, godbi Neuvirt za odigrane žalo-stinke in Pogrebnemu podjetju Jančič. Neizmerno hvala ge. dr. Valeriji Šaško za medicinsko oskrbo v času njegove bolezni.
Žalujoči: sinovi z družinami
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
			
NAROČILNICA ZA ^^^ TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta:			
			
Davčna številka:			
Telefon:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o.		
Datum naročila:	Raičeva 6		
Podpis:	2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
daril
• • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v HlSAg^DARIL prej
Antonija Novak, Majdgerjeva 9,2000 Maribor
Slavica Bagarič, Dornava 10, 2252 Dornava
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Ptuj-Kidričevo • Pričeli ogrevalno sezono
Težave povzročajo le neplačniki
V Komunalnem podjetju Ptuj, kjer opravljajo daljinsko ogrevanje poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov na območju Mestne občine Ptuj in sosednje občine Kidričevo, so zaradi nenadne vremenske ohladitve pričeli ogrevati že v ponedeljek, 22. septembra. Za sedaj nimajo težav, povzročajo jih le neplačniki, ki jih je največ v občini Kidričevo.
Kot je včeraj za Štajerski tednik povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, so ogrevanje pri nekaterih pogodbenih naročnikih, kot so javne ustanove, bolnišnica, šole, vrtci in dom upokojencev, pričeli že prejšnji teden, oziroma takoj po nenadni ohladitvi vremena, ogrevanje vseh drugih porabnikov v stanovanjskih in drugih objektih na območju daljinskega ogrevanja v MO Ptuj in občini Kidričevo pa so pričeli v začetku tega tedna, torej v ponedeljek.
Kot je pojasnil, je v veljavnem odloku o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega
omrežja na območju MO Ptuj in občine Kidričevo predvideno, da se ogrevalna sezona praviloma pričenja šele s 1. oktobrom v tekočem letu. »Izjemoma pa se lahko prične ogrevati tudi prej, če po treh zaporednih dnevih temperatura, merjena ob 21. uri, pade pod 12 stopinj Celzija. Predhodno oziroma po potrebi se lahko ogrevanje prične tudi, če pooblaščenci odjemalcev skupnih odjemnih mest ali več stanovanjskih objektov na željo in v imenu porabnikov naročijo nabavo ogrevanja pred tem rokom. V odloku je tudi zapisano, da mora biti za tako odločitev vsaj 30 odstotkov odjemal-
Foto: M. Ozmec
Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj: "Če bo Silkem zaradi neporavnanih obveznosti dobavo toplotne energije ustavil, potem se lahko pripeti, da bo brez ogrevanja celotno naselje Kidričevo."
Foto: M. Ozmec
Obe osrednji ptujski kotlovnici sta od lanskega leta, ko so uvedli ogrevanje na zemeljski plin, odeti v prijaznejše preobleke, dimnike pa krasijo živobarvne cvetlice, s čimer sporočajo okolju, da so prešli na ekološko prijaznejše gorivo - zemeljski plin.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno, dež bo dopoldne večinoma ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne bodo podobne današnjim.
V soboto bo v zahodni Sloveniji sončno, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Drugod bo občasno še bolj oblačno, še bo vetrovno. V nedeljo bo povsod sončno in čez dan nekoliko topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
cev skupnih odjemnih mest, torej gre za čisti pogodbeni odnos med pooblaščenci porabnikov in med dobavitelji toplotne energije,« je povedal Jože Cvetko.
Vodja izvajanja dejavnosti daljinskega toplotnega ogrevanja v Komunalnem podjetju Ptuj Janez Polanec je ob tem dodal, da so v minulih dneh na njihovo dežurno telefonsko številko prejeli že več različnih klicev občanov: »Že v drugi polovici prejšnjega tedna je večina občanov od nas zahtevala, naj zaradi hladnega vremena čim prej začnemo ogrevati, kar precej pa je bilo tudi takih, ki so menili, da ogrevanje še ni potrebno, da ne bi po nepotrebnem povečevali stroškov. Naj dodam, da smo v ponedeljek pričeli ogrevati stanovanjske objekte oziroma bloke le ob jutranjih in večernih pasovih, čez dan pa smo se prilagajali dnevnim temperaturam, saj smo kurili le, če je bilo hladneje. Sicer pa velja poziv vsem našim uporabnikom, če bodo pri začetnem ogrevanju morebiti naleteli na kakšne težave, naj se posvetujejo z našo dežurno službo v prostorih centralne kotlovnice v Ptuju, ki je dosegljiva na telefonu 02/ 787 59 50.«
Direktor Jože Cvetko je izrazil zadovoljstvo, saj so zaradi racionalne rabe in obračuna stroškov ogrevanja odjemniki v večini primerov že vgradili delilnike, oziroma merilce toplotne energije: »Ob vgradnji teh delilnikov so uporabniki z nami kot distributerji ogrevanja že sklenili ustrezne pogodbe. V njih je med drugim določeno, da bodo imenovani pooblaščenci posameznih stanovanjskih objektov, vendar za sedaj tega še niso storili skoraj nikjer, zato pričakujem, da bo ta obveza uporabnikov čim prej realizirana, saj bodo le tako lahko stekle vse v pogodbi dogovorjene obveznosti, zagotovljena pa bo tudi
optimalna izraba toplotne energije. To pa v končni fazi pomeni tudi nižji strošek oziroma nižje plačilo ogrevanja za vse uporabnike.«
V Komunalnem podjetju Ptuj porabijo letno okoli 1,6 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina, s kogeneracijo pa še dodatno proizvedejo okoli 8.800 MWh toplotne energije. Za potrebe naselja Kidričevo pa v podjetju Silkem proizvedejo letno okoli 5.500 MWh toplotne energije. Ker se cene iz dneva v dan spreminjajo, nas je zanimalo tudi, kakšne bodo cene ogrevanja v novi sezoni, predvsem pa, ali lahko pričakujemo kakšne spremembe.
»Dejstvo je, da se cene ogrevanja oblikujejo izključno v odvisnosti od cene energen-ta, to pa sta v našem primeru v glavnem plin in nekaj malega električna energija, saj plinskega oziroma kurilnega olja že nekaj let ne uporabljamo več. Cene ogrevanja bodo tudi v novi sezoni odvisne od gibanja cene zemeljskega plina, ki pa se dejansko spreminja iz meseca v mesec.«
Kaj pa neplačniki? V minuli kurilni sezoni ste imeli z njimi precej težav.
»Zavedati se je treba dejstva, da je tekoče plačevanje storitev ogrevanja pri vsem tem zelo pomembno, saj je vezano na plačilo stroška energentov, ki se oblikujejo po določenih principih. Pri stanju naših terjatv z zadovoljstvom ugotavljamo, da pogodbeni porabniki svoje obveznosti tekoče poravnavajo, žal pa porabniki stanovanjskega odjema svojih obveznosti ne izpolnjujejo v celoti. Ta problem je predvsem v občini Kidričevo, zato smo s tem že nekajkrat seznanili tudi tamkajšnjega župana Jožeta Murka, saj obstaja resna nevarnost, da bomo dejavnost ogrevanja prisiljeni prekiniti. Naša družba žal nima več
dovolj sredstev za poravnavo nabave toplotne energije pri proizvajalcu, podjetju Silkem iz Kidričevega.«
Se lahko pripeti, da bo Kidričane še zeblo?
»Če bo Silkem zaradi neporavnanih obveznosti dobavo toplotne energije enostavno ustavil, kar se dejansko lahko pripeti, potem bo brez ogrevanja ostalo celotno naselje Kidričevo. Zato menimo, da je naloga Občine Kidričevo in ustreznih socialnih služb v njej, da čimprej poskrbijo za vse tiste, ki ogrevanja zaradi prenizkih dohodkov dejansko ne morejo plačevati. Od vseh drugih plačilno sposobnih neplačnikov pa bomo dolgove prisiljeni izterjati prek sodišča, oziroma z izvršbo.«
Ob tem velja opozoriti še na dejstvo, da je od letošnjega junija v veljavi nova »stanovanjska« zakonodaja, po kateri lastnik stanovanja sub-sidiarno odgovarja tudi za neplačevanje obveznosti svojih najemnikov. V Komunalnem podjetju Ptuj zato pričakujejo, da bo tudi to pripomoglo k ureditvi plačilnega reda in odpravi raznih špekulacij, tako na področju ogrevanja kot v drugih podobnih primerih, ki so jim bili do sedaj priča in so jim povzročale veliko nepotrebnih težav.
M. Ozmec
Črna kronika
S kamionom izsilil prednost
Na regionalni cesti izven naselja Dolane se je zgodila prometna nesreča med 28-letnim voznikom tovornega avtomobila in 25-le-tnim voznikom motornega kolesa. Voznik tovornega avtomobila je v križišču zapeljal na prednostno regionalno cesto in izsilil prednost vozniku motornega kolesa, ki je pravilno pripeljal po regionalni cesti. Motorist je padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval.
Vlomi
Med 20. in 22. septembrom je neznanec vlomil v skladišče na Potrčevi cesti na Ptuju in odtujil za okoli 1000 evrov električnih vodnikov.
V noči na 22. september je neznanec vlomil v novogradnjo v Žabljeku na območju Slovenske Bistrice in odtujil kopalniške kadi in drugi material. Povzročil je za okoli 8000 evrov škode.
Domiselna goljufa z zlato verižico
Mariborski policisti obravnavajo dve kaznivi dejanji goljufije, ki sta jih izvršila neznanca na škodo dveh starejših oseb. Kaznivi dejanji sta izvršila tako, da sta opazovala starejše ljudi, ob primerni priložnosti pa je eden izmed njih v neposredno bližino odvrgel verižico iz rumene kovine. Pred oškodovancem jo je »našel« drugi neznanec in nato kot pošten državljan predlagal, da verižico skupaj prodata in si denar razdelita. Takrat po naključju srečata drugega neznanca, ki naj bi bil zlatar, ta pa ponudi odkup verižice in pove njeno približno vrednost. Pri tem pride tudi do menjave manjše vsote denarja med neznancema (okoli 200 evrov) z namenom, da se zadeva prikaže kot resna. Ker se prvemu neznancu, ki je skupaj z oškodovanim občanom našel verižico, mudi, predlaga starejšemu občanu, da mu plača drugi del kupnine, češ da bo oškodovanec naknadno dobil od »zlatarja« kupnino za oba. Dogovorijo se tudi za kraj, kjer naj bi domnevni zlatar odkupil verižico, vendar tega na dogovorjeno mesto ni. Ljudje šele takrat opazijo da so ogoljufani. V enem primeru je starejši moški domnevnemu najditelju izročil 600 evrov, v drugem pa je starejša ženska izročila 1.800 evrov. V obeh primerih gre najverjetneje za tuja državljana, ki dobro govorita slovenski jezik in sta izredno vljudna do starejših ljudi. Neznanca bi naj bila stara okoli 30 let, srednje postave, temnejše polti, eden naj bi imel delno čelno plešo, oblečen v daljšo usnjeno ja-kno črne barve in belo srajco.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmeijeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
¡nfb@tehc8nter.si www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve In laki
•	Ležaji
•	Verige In bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja In brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja In upogibanja materiala