10$ štev.
V Ljubljani, v torek 30. septembra 1S79.
Letnik VIL
Inseratl se sprejemajo in veljfc tristopna vrstH:
S Kr., ce se tiBha lkrat,
It)	9
'-II II •! II * II
n ii ii ii 3 n Pri večkratnem tiskanj se «ena primerno zmanjša.
R ok o pl si
se ne vračajo, netrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo
(aiin. nistracija) in eksj edicija na Florijanske ulice h. St. 19.
Polili geh lisi u ilorimi laraf.
Po pošti prejemar velja :
Za celo loto	. . 10 gl. — kr.
na poileta	. . 6 „ — „
zh četrt lata	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za poi leta . 4 ,, 20 „ «a četrt leta	3 „ 10 „
V Ljubljani na <iom pošiljan vflia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
Vseučilišče v Ljubljani. 11.
Gosp. prof. Š. hoče 8 številkami dokazati, da vseučlišče v Ljubljani ne bi imelo zadosti učei cev. Koliko pa mora biti učencev za univerzo ? Poglejmo nektera mlajša vseučilišča na Nemškem. Po odbitih medicincih, (ker medicine v Ljubljani ne zahtevamo) štejejo učencev univerze: Erlangen 292, Giessen 257, Freiburg 208, Bern 173, Ziirich 140, Rostock 125, in Basel 118. Gosp. prof. je izračunil, da bi pravna in filozofična fakulteta v Ljubljani šteli le 80—00 učencev; zdaj se mora pa še prišteti kakih 50—60 teologov, kteri so tudi zgoraj pri navedenih univerzah prišteti, potem dobimo že p» tem računu za ljubljansko vseučilišče 130—150 učencev, tedaj že več, ko na univerzah v Baselu, Rostocku iu Ziir:chu (izvanrednih slušateljev tam nl<mo šteli, ker se jih bo tudi v Ljubljani oglasilo , ki so neodvisni od gimnazijalne statistike ) Š.—jevi podatki pa niso merodajni; kajti pomisliti se mora , da se jih mnogo iz šeste, sedme in osme šole pozgubi, radovoljno ali šiloma po vojaščini, ki bi potem vstrajali in svoje študije nadaljevali, ako bi imeli tako lepo priliko, med tem ko se zdaj drugam obrnejo, mnogokrat celo kot diurniBti po svetu potikajo , ker jim materjalni oziri ne dopuste, podati se na nemško vseučilišče. Mnogi, ki se zdaj obrnejo po osmi šoli drugam, bi vstrajali in izvršili tudi visoke šole. Ni to merodajno, koliko učencev je v osmi šoli, ker marsikteri že zavoljo tega
prej svoje študije pretrga iu se drugam obrne, ker že naprej vidi, da mu ne bo mogoče, vstra-jati do konca zavolj pomanjkanja podpore. Na tak način smemo računati, da bo ljubljansko vseučilišče 30-40 učencev več štelo, kakor nam jih je g. prof. po svojih podatkih izračunih Napravila pa bi se v Ljubljani na vseučilišči tudi viša kmetijska šola, ker v Cislajta-niji razun dunajske nimamo nobene. Tud vsi Jugoslovani nimajo enakega zavoda, in to bi mnoge Hrvate in Srbe v Ljubljano privabilo. Res je, da bi mnogi Slovenci vkljub ljubljanski univerzi vendar drugam (na Duuaj in v Gradec) študirat šli. Pa ta zguba se bo dvakrat in trikrat pokrila , ako se na ljubljanski univerzi napravijo srbo - hrvaške , italjauske in nemške stolice (ktere bi tudi Slovenci obiska-vali, da se število profesorjev ne pomnoži pre-vtč). Mnogi Italjani iz Trsta, Gorice. Istre in Dalmabije, ki so zdaj navezani na Gradi c, pa še več Srbo - Hrvatov iz Dalmacije, Hrvatske, Istre, Bosne in Srbije, morda tudi ¡iz Bolgarije in Črnegore bi prišlo v Ljubljano učit se. Število takih tujcev se sme računati najmanj na 50. Ako se tedaj napravi mednarodno vseučilišče v Ljubljani, v katerem bo pa vendar slovenski in hrvaški jezik prevladal, smemo računati, da se bo nabralo brez težave 200 do 300 učencev, ter imelo gotov obstanek. Pa tudi, če bi bilo vseučilišče čisto slovensko, imelo bo vsaj toliko učencev, ko nemške univerze v Baselu , v Ziirichu in v Rostocku. Ker smo majhen narod, zadovoljni smo tudi z bolj skromno univerzo. Pa mi smo zadovoljni tudi z medna-
rodno univerzo, in kot tak'a bo v številu učencev gotovo kmalo prekosila manjše univerze na Nemškem in na Laškem.
Zdaj se ozrimo še na profesorske moči, o kterih g. prof. trdi, da jih ne bomo mogli vkup spraviti. G. prof. trdi, da potrebujemo za pravno akademijo 10 profesorjev. Tu se je pa g. prof. nekoliko vrezal.
Pravna fakulteta velike pražke univerze šteje res 11 profesorjev. Če pa pregledamo po manjših univerzah število rednih in izvanrednih profesorjev (in o izvanrednih gosp. prof. ne bo zahteval, da morajo b ti kapacitete), najdemo jih na jurističnih fakultetah: Innsbruck 9, Vratislava 8, Čruovice 8, Königsberg 7, Halle 7, Würzburg 7, Dor-pat 7, Ziirich 7, Bonn 6, Freiburg 6: Greifs-walde 6, Kiel 6, Giessen 5, Bern 5, in Basel 5. Kako, da bi jih moralo potem ravno v Ljubljani 10 biti? Ali res ne moremo dobiti 5. 6, ali 7 profesorjev, sposobnih za pravni poduk? Kdor kaj tacega trd', mora pač nas Slovence imeti za jako netalentiran, za vsako vednost nesposoben narod. In ali so mar na nemških univerzah same kapacitete? Krivična in raz-žaljiva je za nas Š.—jeva trditev, da mi ne moremo producirati primerno toliko učenjakov, ko Nemci ali drugi narodi. Za filozofično fakulteto zahteva g. prof. Š. 20 profesorjev. Tudi tukaj bomo iz početka z manjšim številom shajali. Vseučilišče v Rostocku ima za filozofijo le 12 rednih in 1 izvanrednega profesorja, ki podučuje v kmetijstvu; tedaj vseh le 13. V Giessenu jih je na filozofični fakulteti rednih
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
X.
Po vsi fari je šla kmalu govorica : „Jurjev gre v šolo", in to je spodbudilo še tri kmete, da so šli Bvojim v Kamnik hrano ,ia stanovanje pripravljat, a to iz svojega, ker so bili grun-tarji; dva bogatejš h staršev pa sta šla v Ljubljano, kajti kaj bo Kamnik v primeri z Ljubljano I S tem sta se tudi v nedeljo, ko smo se po maši dobili, očitno pobahala; Francin brat in Ocepkov sta bila že tako v Ljubljani, pa še nekaj drugih v viših šolah, a ti so govorili le z gospodom kaplanom in med seboj, z nami še ne. Na poti s cerkve priteče za mano Franca s svojo v zlatu vezano molitveno knjižico, ki jo je bila za „premoh" dobila, in me ogovori:
„Ali boš šel res v Kamnik v šolo?"
„Misliš, da ne ?" — se postavim jaz ponosno.
„Jaz bom pa še tukaj hodila, so rekli oče, potlej me bodo pa dali k nunam, pa v Ljubljano."
„No, tak le hodi; zdaj boš ti prva, ko mene ne bo.'-
„Malo dolg čas bo že, posebno od začetka" — opomni na to nekoliko zategnjeno.
„Ej meni bo tudi gotovo, ko bom prišel med gosposke."
„Ali boš prišel kaj na vakance ?" „I, se ve da, že o Božiči." „Se bova pa pred cerkvijo kaj videla, je-li ?'' „Kaj pa da, Franca I" „Pa nikar nič ne zameri zavolj šole, saj veš!'
„Bog ne daj! Pa tudi ti pozabi, da sem te takrat na tablo zapisal."
„Sem že davno pozabila. Daj mi rokol" Jaz jej podam roko , potem se ločiva na razpotji, pa še gledava drug za drugim, da se za drevje skrijeva.
To je bila najina ločitev in naj sem koj pristavim, da najino otročje znanstvo se ni nadaljevalo. Ob počitnicah sem jo pač videl še, tudi sva še govorila , pa le par besedi in še te so bile nekoliko mrzle — moje in njene. Pozabila sva drug druzega, jaz sem študiral, oua pa doma rastla kakor vsako kmetiško dekle. Ko sem jo čez veliko let zopet videl, bila je že omožena in imela več otrok ; nekdanji Franci ni bila več podobna, tudi nekdanjih dogodeb se več spominjala ni. Tako se ljudje spremene!
Od France sem se bil toraj poslovil, le teden dni še in treba bo iti z domii. Čeravno se mi doma ni nič prida godilo, se mi je ven-
dar težko zdelo, ko je napočil dan odhoda. Mati so bili prej že priskrbeli nekoliko srajc, gač in rjuhe, oče pa čevlje in kapo; vse to in še hlebec kruha so natlačili vbesago, mati so napravili kosilo: kašnato zelje in gobno kašo, potem pa sva z očetom odrinila in brat in mati sta naju še do boršta spremila. Tam sem vzel od obeh slovo in obljubila sta mi, da bota prišla me večkrat obiskat, enkrat oče, enkrat pa ona oba in tako zaporedoma.
Pri fari se oglasiva še k gospodu kaplanu, kjer dobiva res nove dolge hlače in suknjo za-me. „Le pridno se uči" — opominja gospod — „meni bodo že gospod pater pisali, pa bom tudi še sam prišel poprašat, kako je. Tukaj imaš pa še par krajcarjev za sadje."
Jaz obljubim, da se bom najpridneje učil, potem greva še k gospodu fajmoštru, ki me enako opominja in obljubi podporo za bukve in stanovanje, od njega k gospodu učitelju kteri mi naroči, naj se najprvo pridno nemški učim, da bom mogel, ko pridem na počitnice, mu nemški odgovarjati na njegova vprašanja. Tudi to obljubim in tako greva proti Kamuiku, kamor prideva popoldne. Po poti so mi oče dajali razne nauke in mi kazali, kako lepa bo moja prihodnost, če se bom pridno učil, lepo zadržal in učenike ubogal.
in izvanrednih res 26, pa se razlaga tudi kmetijstvo, gozdarstvo in tehnična kemija; Frei-burg jih ima 12 rednih in 1 izvaurednega, vseh 13 profesorjev za filozofičee predmete; Črnovice jih imajo 10 rednih in 7 izvanrednih profesorjev; še veliko vseučilišče v Gradcu jih nima več, ko 16 rednih in 5 izvanreduih, v Levovu pa le 10 rednih in 3 izvanredne! Če v Levovu, Freiburgu in Rostocku shajajo s 13 profesorji za filozofijo , zakaj bi jih moralo v Ljubljani že prvo leto toliko biti, ko na več h univerzah? 13 profesorjev bomo pa vendar tudi mi vkup spravili', mislimo. Za živalstvo imamo strokovnjaka Erjavca, za botaniko Krašana, za fiziko Šubica, za matematiko Hočevarja, za slavistiko Levstika in M a j a r j a, za klasične jezike Ž e p i č a, p. H r o v a t a , Žolgarja, za prazgodovino Trstenjaka in D e ž m a d a (ko bi hotel politiko na klin obesiti in domovini ua znanstvenem polji koristiti); za astronomijo V o-duška, za geografijo J e s e n k o t - a, za na-rodoslovje in ruski jezik Celestina, za zgodovino p. Klemenčiča, Raiča, (morda bi tudi Š u kije prevzel), za zgodovino prava Razlaga. Zdaj smo jih našteli že 18, pa smo gotovo še kterega sposobnega izpustili. Če bo pa vseučilišče mednarodno , treba poklicati še nekaj Hrvatov, Italjanov in Nemcev, tako da nam bo učnih moči še ostajalo!
Misiimo tedaj, da smo dokazali : 1. da je geografična lega Ljubljane ugodna za napravo vseučilišča, 2. da se ne bo manjkalo učencev, in 3. da se ne bo manjkalo profesorjev. S tem smo ovrgli vnovič trditve prof. Š.—jeve, ne iz prepirljivosti, ampak iz poklica, ki nam na klada, čuvati nad interesi naroda.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 26. septembra.
Madjarski „Ellenor1, piše cislajtanski notranji politiki: „Odkritje avstrijskega parlamenta je pred vrati. Dan je že odločen; ustavoverci vstopijo zdaj vanj oslabljeni po števili pokvečeni na moči, in njihove zaupanje v same sebe je pretreseno. Oni za to ob dolžujejo celi svet, zlasti grofa T&ffeja. Tož jo tudi Čez nas, da jih v boji zoper reake jo ne
„Vidiš, kako lepo bo, če boš enkrat postal kaplan ali pa celo fajmošter" — so mi razkladali — „bel kruh in meso pa še kaj boljega boš jedel, vse te bo častilo in naju boš labku k sebi vzel, ko bova stara iu ne bova mogla več delati."
Na dalje so mi razlagali vzvišenost duhov-skega stanti , jaz sem jih pazljivo poslušal in ko sva prišla v Kamnik, sem bil ves zamišljen in omamljen. Najprvo sva šla k „Micki", kjer je bilo že več „študentov", tam sva popustila vse, potem pa se podala v samostan.
„Je že dobro, že" — reče pater guardijan, ko se mu predstaviva — „jutri opoldne pa pridi h kosilu in zvečer na večerjo. Zjutraj pa pridi, da boš kazal, kako znaš k maši streči. Zdaj se pa oglasita še pri patru Generosu, da fanta za šolo zapiše."
Pri patru Generosu sva kmalu opravila. Ker je bilo več ljudi, ki so pr peljali svoje zapisat, sva pustila tam moj rojstni list in šolsko spričalo, pa sva šla nazaj k .,Micki", ktera mi je odkazala moje prostore, posteljo in prostor pri mizi na sredi s posteljami obrobljene Bobe, v kteri ste bili dve postelji ločeni od drugih iu zakriti z zogrinjali. Po krat kem pogovoru in ko so bili oče zložili mojo
podpiramo. Le o tem ne govore , da so svoj i propad sami zakrivili, da je nesrečna politika i in njih postojianje v parlamentu dalo povod i prevratu. Nadalje ta list konstatira, da Čehi i vstopijo v državni zbor in piše: „Ustavoverci i so mislili, da le vlada, iz njih srede vzeta more t osrečiti Avstrijo. Zdaj pa vstopijo Čehi v dr- | žavni zbor, kar bo imelo svoje nesledke. Usta 'i voverci so svojo rolo odigrali. Kdo boža njimi žaloval, če se zdaj ustavo postavi na širji tla." Tako pišejo oni Madjari, ki so pomagali vreči IIohenwarta; iz tega je jasno, da ne bojo več prihiteli našem ustavovercem iu nemškutarjem ] ua pomoč. Onkraj Litve si mislijo: „Kakor so si ustavoverci si sami postlali, tako naj leže, | saj so imeli sami vlado v rokah."	(
Kakor je „N. fr. Pr." izračunila, stalo je , okupacija Umskega okraja okolo dva . miljona goldinarjev, ktere pa hoče vojno ministerstvo drugje prihraniti. Zdaj bojo menda | ustavoveici izgubili povod kričati na okupa- . cijsko politiko.
Nemškim ustavovercem ne ugajajo novi j niljc gospodske zbornice, premalo je liberalnih vmes (4 lib. 14 kons.); on bi zahtevali, da ua vsacega konservativca vstopita dva li- | beralca, posebno bivšega ministerstva dr. Gla-serja pogrešajo mej novo imenovanimi. „Deutsche Zeitung" se ve da le zato, da more stran karsko sestavljenje novih udov dokazati, ob žaluje, da baron Filipovič ni sprejet v gosposko zbornico, če ima tudi velike zasluge za Avstrijo. Mi bi sami gotovo radi videli tega hrabrega polkovodjo v vrstah pairov; a smo radovedni ali bi ga ,,D. Ztg." tudi pogrešala, če bi bilo. mesto, teh 18 novih privržencev lažiliberalizma izbranih. Mi mislimo, da ne.
Nismo se motili, ko smo rekli, da bodo uemškuliberalci prihod Bizmarkov in njegovo dozdevno prijateljstvo do Avstrije v to porabili, da bodo na podlagi tega nemško-avstrij-skega prijateljstva zahtevali sprcilieniho v notrajni politiki v smisli ustavo-vercev, tako spremembo, da se sedajno VBem narodom pravično ministerstvo odstrani, na njegovo mesto pa pride zopet vlada čiste nem-ško-liberalne krvi.
Kakor nektera znamenja kažejo, ni Biz-j mark na Dunaji toliko opravil, kakor nemški i listi pišejo; vs-aj za ofenzivo mu Avstrija
obleko v kot za posteljo, hlebec kruha pa in nekai denarja dali gospodinji, vržejo izpraznjeno besago čez ramo, ter primejo za kljuko, da bi šli domu. Do tje sem se bil držal jaz še trdno in moško, ko pa oče odpro vrata, se spustim v jok in za njimi.
„Ej, ne bodi no tako otročji" — me tolažijo oče — „saj si že velik. Saj bo kmalu zopet kdo prišel, če ne jaz, pa mati, da ti kaj prineseva."
V tolaženji se jim pridruži še gospodinja, ki mi da velik kos belega kruha iu kostanja, da bi me zmotila. A vse nič ue pomaga, jaz tulim, da se mi drugi, ki ao bili že prejšnji dan prišli, smejejo in usta raztezajo, kakor da bi me hoteli snesti. V tem pa so bili oče tiho odšli in ko jaz le za njimi silim , mi odprd gospodinja vrata in reče:
„No, če nočeš pri nas ostati, pa pojdi z očetom nazaj domu."
Jaz hitro gologlav šinem skoz vrata in , derem po stopnicah dol in na ulice; ali tu ni i nikjer več očeta, odšli so bili in pustili mene med tujimi ljudmi — samega 1 Oh, oh, oh,j kaj bo!
Gospodinja Micka pride in me spravi na-i zaj v sobo, kjer sedem v kot in se prav do
ne bo pomagala. Zato tudi njegova moč na notrajne zadeve ni tolika, kakor bi nekteri radi, ki so doRti brezvestni , da iščejo pomoči izven države, čeravno se jim nobena krivica ue godi. Sicer pa, če bi bila nemško-avstrijska zveza prav gotova, vendar prepoveduje previdnost, žaliti in tlačiti Slovane, ker ti bi znali Velikonemcem vso štreno zmešati.
Vnanje države.
Na izjavo, da je nemško-avstrijska zveza potrebna proti panslaviziiin , odgovarja „Novo vreme." tako: „Mnogo jih je že šlo v boj proti panslavizmu, a uikomu se še ni posrečilo videti to zver, še manj jo poraziti, nekteri so sicer trdili, da so jo videli, a jim je toliko verjeti, ko onim ki so pravili, da videli zeleno kačo (po slovenski bi se morda bolje izrazili belo kačo). Dunajski dopisnik „Nord. Allg. Zeit" piše, da je panslavizem bil prisiljen z zobmi škripaje vmakniti Be v kot, iz česar je mogoče sklepati, da panslavizem ima zobe, pa je veader neizvesten v politiki. Nedavno je g. Pipin preiskoval literarni panslavizem in našel, da so prizadevanja uvesti splošni slovanski pismeni jezik še jako slaba, in še ne izšle iz pisarnic nekterih učenjakov. Pod političnim panslavizmom se očividno razume zjedinenje vseh avstrijskih, ruskih, turških iu pruskih Slovanov pod enim žezlom. So stare knjige, v katerih se je razvijala taka misel; v sedanjej literaturi že ne najde priveržencev, tem mani je sposobna za v praktični program ruuke politike, ali kake ruske stranke. V Rusiji ni političnega panslavizma, ue nobene stranke, ki bi ga oznanjevala. Vselej kadar se iz inozemstva pošilja grom k nam na adreso pauslavizma, je nameren na narodno gibanje ruske politike, in skolko bolj se prizadevajo je vničiti, tem bolj se ono krepča in krepča.
Pa kako bi se ne krepčalo; narodna ruska politika ima namen povzdigniti kulturne sile Rusije — njeno mogočnost v družbi evropej-skih držav, ekonomično blagostanje narodno, državne finance njene obrazovateljne zavode, nravstveno čutje v državljanih kakor domovinski čut v vseh, razvitje politične moči na splošnih tleh. Močna vlada, silno občinstvo, silni narod — osnovni elementi narodne politike, stebri mogočnega in razvitega vladarstva. Te priza-
dobrega razjokam. Drugim, ki so se hoteli posmehovati mi, je to gospodinja strogo prepovedala, in to je meni dobro delo. Sedel sem tiho v kotu , kruha in kostanja se nisem do-takuil, pač pa sem mirno zaspal. Gospodinja me je menda potem spravila v posteljo, to slutim iz tega, ker sem se zjutraj zbudil v nji. Zmanem si oči in brž zapazim, da to, kar se je včeraj zgodilo z mano, niso bile Banje, zopet me obide grenka tužnest. Kar se spomnim naročila patra guardijana, da naj pridem pokazat, kako znam ministrirati. Naglo sem v svoji kmetiški obleki, kratkih hlačah in dolgih čevljih, in ko odprem vrata, da bi šel, se prikaže gospodinja in praša :
„Kam pa, kam? Saj očeta ni več tu, so že doma."
„V klošter grem ministrirat, so mi včeraj pater guardijan rekli."
„Pa se moraš vendar prej umiti" — opomni gospodinja — „saj je v sobi skleda z vodo.
I Umiti se boš moral vsaki dan, da veš."
Jaz grem nazaj in se umijem v skledi, o , kteri prej nisem vedel, da je za umivanje. Doma se nisem vsak dan umival in kedar sem se, vzel sem korec in vlil si vode v roke, sklede za to ni b lo treba.
devanja sočuvstveno srečnje vsak Slovan. Paralelno emanc paciji Rusije od zapaduo evropskega jerobstva, se bije emancipacijska borba južnih iu zapadmh Slovanov proti Turkom, Madjarjem, Nemcem, latinstvu in proti drugim daljajočim silam. Veliki momenti ruske zgodovine so zaznamovani z zaščito slovanskih narodov in občim postopanjem z njim. Te strani naše zgodovine se ue morejo vničiti, kakor ne zmanjšati jih pomen. Daleč od narodne politike je to, kar je dolže neprijatelji, podjarmenje vseh osvobojenih in osvoboječih se slovanskih narodov in ustanovljenje nad njimi gospodstvo, daleč — panslavizem. Nikdar ni Ruska hrepenela podjarmiti turških Slovanov, o avstrijskih in pruskih še ni govora če pa ona želi svojim edino-plemenitnikom sreče in napredka, samostojnosti in svobode, če ona pomaga jim k osvobodenju od tujcev, ali taka politika more biti povod k sovražtvu?'
Nadalje list pravi, da ne v Rusiji, ampak na Duuaji so pravi panslavisti, ker so vzeli Bosno in hočejo vzeti še druge slovanske dežele na jugu , ter tako zapadne in južne Slovane združiti v eno državo. Iz ruskega Btališča je razumljivo, da se Rusi jeze uad našimi av strijskimi pridobitvami na Turškem, ker morajo gledati, kako drugi žanjejo, kjer bo oui sejali Iz našega avstrijsko-slovenskega stališča pa se moramo veseliti, če pride več ko mogoče Slo vanov pod našo vlado, ker potem postane Avstrija zares slovanska država. —
Isti list, govoreč s Bizmarku, pravi tudi, da tudi Bizmark ne bo mogel ustaviti na-roducj^n gibanja, in da bodo avstrijski Slovani vkljub njemu dosegli svoje pravice. — Hočemo uoatil
1'riiNki feldmarschal ManteutVel je od potoval v Strasburg, nam se zdi, da te poto vanja nemških generalov, državnikov in dvornih krogov niso brez pomena, da se na skrivnem nekaj kuha. Čas, da pojdejo Francozi po pla-v Nemčijo, se bliža.
Aiitflcžka vojska je na potu v Afganistan , mej četami se je pa ktera prikazala. Afganske oblasti so baje dale povelje prebivalstvu, Angleže mirno sprejeti. Augležko vojsko še čakajo hudi uapari v afganskih gorah, vremenske nesgode itd.
Izvirni dopisi.
Iz Tifultljaiic. 25. septembra. (O pravni akademiji za Slovence.) Ne bom se veliko mešal v prepir, ki se je vnel zaradi slovenske univerze v Ljubljani. Tudi ne prašam: ali je pravna akademija koristna in ali je mogoča? Jaz le trdim in Be v tem skladam popolnoma z dr. P., ki je v ,.Narodu" enak članek spisal, da je pravua akademija v slovenskem jeziku nam krvavo potrebna , če sploh kedaj hočemo imeti slovensko uradovanje. Dr. P. trdi, da ui mogoče slovenski uradovati, kdor se tega ui učil, prof. Š. pa zopet nasprotno trdi, da bi bilo to za slovenske juriste sramotno spričevalo ubožnosti. Jaz sem tega mnenja, da se g. prof. Š. hudo moti, in da ima le g. dr. P. prav. V drugih urad h bi že še šlo; pa v pravnih za devah ni mogoče uradovati slovenski, dokler nimamo trdnih terminologičnih iziazov. Prav lahko je kazati na nemške in na zagrebško univerzo; pa če se bomo prava v nemškem jeziku učili, znali bomo nemške, če v hrvaškem, pa hrvaške izraze, uradovati bomo morali aii v hrvaškem ali pa v nemškem jeziku. Ravno juristični izrazi so tako natančui, da ima vsak izraz Bvoj trdni pomen , ne da bi omahoval, kakor v navadni govorici, kjer ima ena beseda včasih tri pomene. Kjer gre za denar ali za življenje, za svobodo in za čast, tam ui vse euo, ali se postavi v pogodbo ta ali kaka podobna beseda. Če damo zdaj kakemu dobremu jezikoslovcu prevodit kako juridično stvar, pre-vedil jo bo, kakor se mu najbolj zdi; če jo pa damo drugemu, enako sposobnemu, rabil bo morda vse druge izraze, ker ravno juridična terminologija ui vtrjena. Kako je mogoče, vpeljati slovensko uradovanje, če bo vsak uradnik eno in isto stvar drugače poslovenil? Saj se juristi še med sabo ne bodo razumeli, če ne bodo pristavili povsod nemšk h tebuičnih izrazov. G. prof. Š. sklepa popolnoma logično, da potem tudi od sedajnih uraduikov ne mo remo zahtevati slovenskega uradovauja. V res niči tudi ue morejo uradovati v našem jeziku, dokler uimajo juridičnih terminolog čuih izrazov ; le kaka uevažna naznanila ah pozivnice se lahko spišejo v našem jeziku, pri kterih ni toliko ležeče na pomenu vsake posamezne besede.
Ko se tako „po gosposki" umijem, grem skozi vrata, a zopet me vstavi gospodinja z ugovorom:
„Saj ne veš kam iti. Bom šla jaz s tabo I počakaj malo I"
Na to gre v sobo in ogrne dolgo ruto ter me žene k Frančiškanom v zakristijo. Tam pove mežnarju, kako in kaj je z mano, in ta me začne izpraševati; moral sem moliti vse, kar pri maši ministrant odgovarja, potem me je skusil še z zvončkom in precej zadovoljen z mano rekel:
„Boš pa kar patru guardijanu stregel, ki imajo danes mašo o pol osmih. Le počakaj tu I" Micka, ki je vse to poslušala, gre, kmalu za njo pride pater guardijan, mej pogleda inečer : „No, si že tu? Ali znaš dobro ministrirati? „Bo že šlo" — odgovori namestu mene mežnar — „nekoliko okoren je še in zvon-čkati tudi ne zna prav dobro."
„Ali nimaš dolgih hlač ?" — vpraša pater, ko me pogleda od nog do glave.
„Imam jih že, pa le za praznik, so rekli oče" — je moj nekako plašen odgovor.
„Saj sem mu tudi jaz rekel že zavoljo teh kmetiških hlač" — pravi mežnar, čeravno ni bilo res, in veli meni: „Brž jih pojdi obleč, drugače ne boš ministriral. Tukaj smo v mestu I"
Nam tudi ni pomagano s hrvaško ali nemško terminologijo. Mi hočemo uradovanje v tistem jeziku, kterega naš narod umeje, tedaj moramo napraviti in utrditi si slovenske juri-dične izraze, s kterimi se bo vsaka pogodba, vsaka tožba lahko pisala. Dokler nimamo trdno omejene slovenske terminologije, tako dolgo je tudi slovensko uradovanje nemogoče, naj reče g. prof. o., kar hoče. To se da pa le doseči po slovenski pravni akademiji, ki je za nas res silno potrebna.
Kar pa mora biti, to je tudi mogoče. V tem sem enih misli s pregovorom, ki pravi: ,,es geht ja alles, wenn man will"; tudi pravno akademijo bomo ustanovili, ako hočemo; in hoteti moramo, ako hočemo slovensko uradovanje. Zoper to logiko se ne da nič vgovarjati. Marsikdo dobro slovenski zna, zavolj tega pa še ne bo znal slovenski uradovati: kakor ima pri puški ali kaki drugi mašini vsak žebljiček svoje ime in svoj prostor, taka je tudi s terminologijo; kdor hoče o puški pisati, mora vedeti za ime vsakega dela, in mora jo znati vkup sestaviti; in kdor hoče slovenski uradovati, mora znati za vsak juridični pojem do-tični, nespremenljivi slovenski izraz; sicer dobimo nerazumljivo, noroglavo žlobudro, če bo vsak po svoji glavi pisal in prestavljal, iu kakor v babilonskem stolpu se uradniki še med sabo ne bodo razumeli; pri juristih je včasih na eni besedi veliko ležeče. Ko bi pravna akademija v Ljubljani ne imela več ko 20 učencev, bila bi nam vendar v veliko korist, ker bi se po njej utemeljilo slovensko uradovanje, in zavoljo tega jo moramo hoteti in želeti; in poleg tega bi bila potrebna še postava, da noben jurist na Slovenskem ne more službe dobiti, če ni bil vsaj eno leto na ljubljanski pravni akademiji, ker le tukaj mu je dana priložnost, naučiti se slovenskega uradovauja.
O vsib drugih razlogih pro in contra nečem nič slišati, ker se mi ta razlog tako ne-ovrgliv zdi, da se le čudim, kako se more najti kdo, ki mu to v glavo ne gre.
„Le tu bodi, le' — reče pater guar dijan meni, mežnarju pa da pod uos: ,,Za mi-nistriranje ni treba dolgih hlač. Ti jih imaš, pa vendar slabo ministriraš."
V tem se pridrvi še nekaj fantov v zakristijo, ki me radovedni ogledujejo. Eden stopi celo k meni in mi hoče iztrgati mašne bukve, ktere sem jaz že v rokah držal. Jaz, zakristij že bolj vajen ko mesta, se branim in začne se ruvanje med nama, ktero bi bilo za-me slabo končalo se, ker sta onemu priskočila še dva, kar se obrne pater že na pol naprav Ijen nazaj in veli:
„Mir, pobje! Ta bo danes meni k maši stregel I-'
Vsi se umaknejo in me grdo gledajo, jaz pas tojim ponosno in čakam, da gre mežnar prižigat, potem pa stopim pred patrom k altarju Mežnar in oni trije so kakor ostri sodniki gledali izza mreže, kako mi bo šlo, a šlo je vse dobro, in ko sva s patrom prišla v zakristijo nazaj, me je pohvalil in rekel, naj odslej pri dem vsako jutro v zakr stijo čakat, če me bo treba, opoldne pa pred kuhinjo.
„A, to je novi klošterski muc" — so se posmehavali oni trije za mano, ko sem šel po „porti" s samostana domu.
Domače novica.
V Ljubljani, 30. septembra.
(Nove cerkvene pesmi.) „N a p e v i pri sv. maši in blagoslovu. Za čvetero3pev zložil P. Angelik Hribar. Založili in tiskali Blaznikovi nasledniki." — Tako je naslov zbirki pesem, ki so ravnokar prišle na svitlo. Zbirka obsega 12 mašnih pesem in 8 „Tantum ergo" vse zložene v lepem cerkvenem, pa tudi domačem duhu in bodo dobro došle cerkveni glasbi. Cena zbirki je 50 kr., po pošti 5 kr. več. — Dobiva se pa pri Blazniku v Ljubljani, pri skladatelji, Gerberji in v katoliški bukvami pred škofijo.
(Tombola v zvezdi.) Pomočno društvo za bolnike je tudi letos zadnjo nedeljo priredilo lavno tombolo na korist bolnikom in mestnim revežem z jako dobrim vspehom. Čistega dobička je okoli 800 do 900 gld., tedaj nekaj menj, ko lani. Ljudstva se je vse trlo, vendar je bilo vse mirno in redno. Posebno srečna je bila Doberletova sestra, ki je dva dobitka zadela. Prvi dobitek za 100 gl. je pa zadela neka mala deklica, hči kondukterja na železnici.
(Iz seje deželnega odbora 18. septembra.) Za vino in sadjorejsko šolo na Slapu se za prihodnje šolsko leto razpiše troje, oziroma 5 deželnih štipendij in več mest za plačujoče učence; — pogorelcem \ Trzini se ni dovolila deželna podpora, vendar dalo bi se trzinski občini nekaj podpore iz deželnega zaklada, ako
bi se tam napravila požarna straža; — deželni inženir Vičel je dobil nalog, da gre — kedar bo vodotoč Pšate v Trzini in okolici, da poroča deželnemu odboru, kako bako bi se dale zaprečiti povodinje, ki jih dela Pšata okoli Trzina; — v cestni odbor za Kranjsko goro je deželni odbor izvolil kot svojega zastopnika g. Šlosareka, oskrbuika Klincerjevih fužin; — pritrdilo se je sklepu pomnoženega krajnega šolskega sveta v Višnjigori, da se v tamošnji ljudski šoli vpelje nemščina kot obligatni učni predmet.
46 l.| samomor; Jožef Hoflmann, služabnika otrok 4 1., od očeta vmorjen.
22.	sept. Klara Slana, vsmiljena sestra, za jetiko; Antonija llajgel, 24 1., dekla; Franc Premk, hišnika otrok, 14 1., za jetiko.
23.	Anton Pcrmč, hišnik, 04 1., za vodenico; Marija Grdina, 76 1., št. Petersko predin ; Marija Grcgorič, trgovca žena 59 1.;
24.	sept. Neža Ažman, tesarja žena, za mr-tudom. Jožefa Taškar , delavka, 27 1., za jetiko; Alojzija Golob, delavka, 31 1., za prehlajenjem v črevih.
25.	sept. Urban Žagar, gostač 45 1.
Bazne reči.
— Iz Golega se piše: V kotu nekedaj za ščene golske gmajne „Drage", ktere 9 oralov jaz že 13 let prekopavam , pa bi jej dal bolj pošten obraz, odkopali so moji delalci pri iz-peljavanji novega pota za sprehajališče en meter globoko v peščeni zemlji na pol okamnele kosti pokopanega odraščenega možaka. Ktera nesreča ga je lesem prisilila, se da le ugibati, a dokazati se ne da nič. Razen zob, ki so ohranjeni v polnem številu, kosti nimajo snutve več. V zemlji ni nobenega druzega sledu, po kterem bi se zamoglo kaj sklepati — vse je minulo. Prej ko ne, bil je ta človek ptujec vojak iz časov francoske vojske in je tukaj napaden našel svoj dom. Kakšna osoda je ko-ščice zdavnaj že pozabljenega mrliča nepriča-kovaje Blednjič zadela, to naj pove moja ua-grobnica v Dragi:
Tukaj počivale so koščice. Kdo pove li uro mi, kedaj Obledelo tvoje jasno lice Se vrnilo v zemljo je nazaj?
Te končala sila je jeklena. Ko si bežal, sreče šel iskat. Ni spomina tvojega imena, Sin Adamov bil si — meni brat.
Kot nesreče bratoljubua priča Skazal tebi zadnjo sem ljubav; Blagoslovil trohlega mrliča, In na mirodvoru mir ti dal.
Vem, da sestre brata več na svetu Ni, da v srcu zate bi se vnel; Pa pozabljen nisi pri Očetu: Jaz nagrobnico sem ti zapel.
— Nova memško-slovenska s 1 o v> niča. V zalogi Mohorjeve tiskarne v Celovcu je ravnokar prišla slovenska slovnica za Nemce pod naslovom „Slovenisches Sprach- u. Uebungs bucb." Namenjena je za prvi poduk v slovenskem jeziku in ima nadomestovati že pošlo Ja-nežičevo. Spisal jo je dr. Jakob Sket, profesor na viši gimnaziji v Celovcu. Kolikor se da razsoditi po prvem površnem pogledu, je ta knjiga za svoj namen prav pripravna, prvi del obsega slovnico, drugi berilo v prozi in verzih , pri-djan pa je še kratek slovensko - nemški in nemško-slovenski slovar. Natančnejo sodbo te šolske knjige predpuščajoč atrokovnjakom omenimo le še, da se v Ljubljani dobiva v Klein-mayerjevi bukvarnici.
Umrli so:
17.	sept. Marija Šraj , cigararica , 19 1., za jetiko ; Janez Mihalovič, čevljar, 76 1-, za za mrtu-<lom.
18.	sept. Antonija Jerič, mrtvorojeno dete; Franc Moravec , otrok , za drizgo ; Gothard Nolli, klepar 28 I., s strehe padel in se do smrti pobil.
19.	sept. Franc Mahovne, delavec, 28 I., ga poškodovano hrbtenjačo. Marija Tegcl , delavka, 50 1., za rakom.
20.	sept. Cila Pogorelec, žena fotografa, 37 I, za mrzlico ; Martin Franz, jetničar na rotovžu, 60 1., za mrtudom. J. Švelc otrok.
21.	sept. Helena Loger , uradnika otrok, 6 ]., za vročinsko boleznijo; Jožef Hoffmann, sluga,
Teli-itrniičii«- ijvnnrn«' celic '29. septembra Papirna renta (¡7.75 — flreberna r^nta 68 85 — Zlat« renta 81.20 — 18601etno državno posojilo 126 50 Hankiii« akcije 831 — Kreditne akcije 246.75 - Lonrioi 1 ' 7 20 — - Oes. kr cekini 5 57. — 20.frankov 9.33.
DciinrHtvcnc rene 28. septembra.
Državni fondi.			Donar.	Miago
6'/, avstrijska papirna renta .			67.7~6	67.90
			68 85	(¡9—
4% renta v zlatu f davka prosta)			81.20	81.35
8rečke (loži) 1854. 1. . . .		, .	121.75	122.25
„ „ 1860. 1.. celi. .		• •	126 -	126.40
„ „ 1860. 1., petinke			128.50	129—
Premijski listi 1864. 1., . . .		. .	157.50	158 —
Zemljiščine odvetnice.				
Štajarske po 5°;,.....	t	, ,	99 75	100 50
Kranjske, koroške in primorske po 5',			96 50	97.50
			89 —	89 50
Hrvaške in slavonske po 5°, .	i		88.—	90,—
Sedmograške po B0', . . .			86.50	87.-
Delnice (akcije).				
			810.—	832—
Unionske banke ...		, (	92.30	83.50
Kreditne akcije.....	,		266.50	267—
Nižoavstr. eskomptue družbe .			797.-	802 -
Anglo-avstr. banke ....			135 80	136 -
Prečke (loii).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. •	170.50	171.75
Tržaške „ 100 .,	k.	d. •	119.-	120—
n » 60 „	n	•> •	61 —	63—
Budenske „ 40 gld.	a.		34—	34.50
Salmove „ 40 „	ii	»i '	4« 75	47.25
Palffi-jeve „ 40 „	»	»i •	34 -	36 50
Clary-jeve „ 40 „	ii	i' •	35 75	36 25
8t. Génois „ 40 „	n	n •	37 —	37.25
Windischgriitsi-ove „ 20 „	ii	» •	32 50	33—
Waldstein-ove „ 40 „	i,	ii	30-	30.50
Srebro in zlato.				
			5 57	' 5.58
			9.33	9.31
Nek organist
z dobrimi spričevali, ki je poduk v orglarski šoli obiskaval in s prvo pohvalo dostal, dober pevec iu v cerkveni službi izveden, ¡¿¿e |»ri-meriic službe ter je pripravljen jo takoj nastopiti.
Več se izve pri opravništvu „Slovenca."
Kuharica,
izvedena v vsem hišnem oskrbovanji in drugih gospodinjskih zadevah, išče "lužbr« najrajše v kakem farovžu. Več se izve pri administraciji ..Slovenca." (2)
Ure na zvonike
izdelujem sam po najboljših iznajdbah iz kovanega železa, z bronsovo prevleko vsa sukanja v medenini — vse navovke (Tribe) in vsi pogoni (Federn) iz najboljšega jekla, ka-koršna je teža zvona ali pa kladiva, — ua sidro (anker) ali pa na valjar (Štifte) in to po najboljši ceni tudi na obroke. Nadalje izdeljujem
ure za gradove
da glasno bijejo na zvon, ali pa tudi brez zvona, za kopelji, pivarne, tovarne, gradove, kasarne, Bamostane in privatne hiše, prav po ceni.
Janez Pogačnik,
Podnart, Kropa (Gorenjsko). Stare ure na stolpih in gradovih tudi popravim in predelam po ceni. Cenik zastonj.	(i)
AiiHrei Scit r ey er-levi Mejil
v Ljubljani, špitalske ulice, prodajajo v svoji štacuui vse vrste galanterijske robe in igrač, pa tudi koneove (cvirn), izdelke iz volne, trakove vsake vrste ; potem kuhinjsko posodo, železne križe za grobove, sploh vse stvari, ki so v hiši ali kuhinji potrebne.
Častiti duhovščini se priporočamo za naročila na svete podobe v kterikoli obliki, rožne vence, mašne bukve in druge v bogoslužji potrebne stvari.	(3)

Rudokopi
na črni premog (porabljiv za grafit) in na rudo. kakor: železo, sviti' C, baker in živo srebro (blizo Idrije) °o ««"t ¡¡divo-k5;m na Kranjskem hI zo železu h postaj; sprejme se pa tudi družni k (komjianjon) pod ugodnimi pogoji. Več po\č
Franc Cvek
(2)	v Ljubljani.
"7	v ■ v v	■	v ■ I
Za čiščenje žita
priporočam se vsem kmetovalcem in žitnim kupcem v okolici, ker imam tako mašino iz Di-ž o n a na Francoskem , s ktero se izbere iz žita vsak plevelj, grahica, prst, kamnički in druga zmes.
Dom. Dereani,
(2)	mlinar v Žužemberku.
Zlaia šola,
vsakemu kristjanu potrebna, se imenujejo molitvene bukve, ki jih je spisal čast. g. fajmošter Janez Volčič in se dobivajo pri bukvovezu
Matiju Gcrbrrju.
Cena jim je v u^nje vezanim in z zlatim obrez kom 1 gl. 20 Kr., samo v usnje vezanim pa 85 kr.	(1)
A Schafterjeva bukvama
ima vse knjige k» srednje šole, ter
se priporoča uajuljudneje.
A. ScliallVrjova bukvama
(3)	glavni trg št. 9.
Priporočilo.
častiti duhovščini priporočamo naše
voščene sveče,
ki so narejene iz čistega, lepo belega voska od čebel, gorijo lepo in počasi — pre še bolj počasi — kakor najboljše v deželi narejene voščene sveče, ter se posebno odlikujejo s tem, «In jili ni treba nikoli vtrinjati.
Mi za naše voščene sveče dobri stojimo in še pristavimo, da še denarja zanje ne vzamemo, če nam kdo dokaže, da je dobil «d nas menj čiste in hitreje goreče sveče, kakor so najboljše do zdaj znane.
Cena naših voščenih sveč bo zmirom niži, kakor cena drugih najboljih sveč, ker imamo tovarno zunaj mesta in a i prihranimo tako visoko daco na vosek.
Našim prejemnikom tedaj lahko postrežemo v. boljšo in cenejšo robor ter prosimo obilnih naročil.
S spoštovanjem	(3)
P. in H. Seemaim
Ljubljana, Gradišče, Vegove ulice Št. 8 na dvorišči.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lladcrlap.
J. BlaznikoTi nasledniki v Ljubljani.