Stabilizacija v osnovnih šolah pomeni predvsem večjo kakovoat vzgojnoizobraževalnega dela
Celodnevna osnovna šola potreba in cilj
Pred nekaj več kot letom dni so nekateri delegati na seji občinske izobraževalne skupnostl še nav-dušeno razpravljali o razvoju celodnevne osnovne šole, drugi pa so menili, da se celodnevna osnovna šdla ne bo obnesla. Na letošnji novembrski seji so bile razprave o celodnevni osnovni šoli mnogo bolj umirjene. Delegati, ki so se pred letom dni navduševali, so začeli razmišljati tudi o mate-rialnih možnostih za razvoj šole, drugim pa so uspehi COŠ (celodnevne osnovne šole) pregnali dvome. Vsem je postalo skupno vprašanje: kako naprej?
Poročilo o življenju in delu učencev v COS na ob-močju občine Ljubljana-Šiška, ki ga je pripravila pe-dagoška svetovalka Helena Veselko in so ga dele-gati prejeli kot gradivoza sejoskupščine, jeza neka-tere pomenilo — streznitev. V poročilu |e zapisano vse najpomembnejše: uspehi pa tudi slabosti.
Slabšanje položaja (celodnevne; osnovne šole ima lahko daljnosežne posledice, ki )ih prav gotovo ne bodo čutili samo učenci, ampak tudi gospodar-stvo. Čeprav še nihče ni govoril o tem, da je položa] šol že slabši. so vsi razpravljalci na seji menili, da nekaterj načrtovani ukrepi na področju vzgoie in izo-braževanja pomenijo le kralkoročno stabilizacijo.
Podaljšano bivanje kot eden izmed elementov prehajanja na COŠ ne doživlja velikega razvoja. prej nazadovanje. Šolam je za ta del dejavnosti od-merjenih malo sredstev, oziroma !e tohko, da za silo pokrivajo nastale stroške Sodobna družina z zapo-slenima staršema ima zmanjšane možnosti za var-stvo in vzgojo, in če |i še družba ne bo omogočila osnovnih pogojev in postopno tudi širših možnosti, se bo prisiljena zatekati tudi v nepnmerne rešitve. O teh rešitvah ni treba posebej razmisljati, kakšne so. Praksa je na tem področju že zelo bogata: če starši nimajo urejenega varstva za svoje otroko, tudi del delovnega časa namenjajo tej skrbi. pogosteje odhajajO na bolniške dopuste... Vsekakor zaradi teh problemov produktivnost v združenem delu ni večja.
KJE SE ZATIKA?
V občini Ljubljana-Šiška imata celodnevno orga-nizacip življenja in dela za vse razrede osnovne šole le OŠ Stane Kosec v šmartnem in OŠ Tine Rožanc v Pirničah. Samo del razredov pa imata v COS vklju-čeni šoli Alojz Kebe (od 1. do 4. razreda) in Franc Marn v Vodicah (od 5. do 8. razreda). Skupaj je v COŠ vključenih 1151 učencev.
COŠ postopoma opušča tradicionalnost; šola po staja bolj odprta in demokratična; spreminjajo se odnosi med učencem in učiteljem, med šolo in oko-Ijem, med šolo in starši. Našteto šteje med uspehe COŠ, težje pa je s spreminjanjem materialnih pogo-jev, zaradi katerih je težje spreminjati tudi vsebinsko delo. Starši, pa tudi učitelji opozarjajo, da bi otroci v celodnevni osnovni šoli potrebovali za sprostitev in dobro počutje več pogojev za igro ter več intimnih kotičkov, kot jih omogočajosedanje možnosti večine COŠ. V preteklem šolskem letu so šcle z izjemnimi napori preprečile upadanje kvalitete prehrane in hi-gionskih pogojev. Nekatere šole pesti huda prostor-ska utesnjenost, druge pa neenoten režim dela na celotni *nli (celodnevni in poldnevni pouk). Vsem pa je skupno pomanjkanje sredstev za razširitev mate-rialne osnove in za vse COŠ, kljub nekaterim slabo-stim, velja ocena: celovita družbena skrb za vzgojo in izobraževanje otrok se odraža v razširjenem pro-
gramu.katereganajpopolnejšaoblikajecelodnevna šola. COŠ v občini niso več samo vzorec, temveč resnična potreba in ne nazadnje naš skupen cilj.
KDAJ COŠ V VSEH OSNOVNIH ŠOLAH?
Odgovor na to vprašanje je lahko zelo preprost in kratek: ko bomo imeli tolikosredstev, da bomo lahko zagotovili prostorske in materialne pogoje vsem šolam. Seveda je treba pri tem odgovoru dodati še, da nam zaostrene gospodarske razmere ne dopuš-čajo hitrejšega prehoda vseh osnovnih šol na COŠ.
Toda zaradi sedanjega položaja v družbi ne mo-remo pristajati na težnjo po zastajanju nadaijnjega širjenja celodnevne osnovne šole, po oženju podalj-
Kljub  nenehnim  kritikam,  da  itnajo skupščine    samoupravnih    interesnih skupnosti preveč sej in da so le-te obre-menjene tudi z nepotrebnimi točkami dnevnega reda, je imela občinska izo-braževalna skupnost v tem mandatnem obdobju že 11 sej. Seveda je vedno mo-goče namigovanje, da bi to ali ono lahko izpustili z dnevnega reda, vendar je pri delu sisov vedno preveč čejev: če bi funkcionarji sisDv imeli več časa (vsi so volonterji), če bi imeli sisi več strokovnih delavcev (za dva sisa sedaj strokovno delo opravlja sn delavec), če ne bi bili sisi le glasovalni mehanlzmi za potrjevanje mestnih gradiv, če bi se sestajale dele-gacije.. C vsem tem so bile napisane (tudi dobre) razprave, novinarski komen-tarji, o tem so se izrekale skupščine sisov, vodstva družbenopolitičnih orga-nizacij.. Vse bolj pogosto pa tfomenti-rajote»čeje« tudidelegati, ki imajočeda-Ije pogosteje občutek, da prihajajo na seje le zato, da bodo nekaj, kar je bilo že zdavnaj odločeno, potrdiii z dvigom rok.
šanega bivanja in na upočasnjevanje vnašanja ele-mentov COŠ v osnovne šole Pristajanje na tako težnjo bi lahko povzročilo težko popravljivo škodo, saj so rezultati ukrepov na področju vzgoje in izo-braževanja vsele] .dolgoročni. Zato je zelo po-membno vnašanje elementov COŠ>/ podaljšano bi-vanje, pa tudi drugi elementi COS. ki )ih uvaiamo v osnovne šole. Mednje vsekakor sodi razširjen pro-gram interesnih dejavnosti.
V podaljšano bivanje |e v občini vključenih 1931 učencev v 12 šolah s 84 oddelki. Zakon o osnovni šoli terja v delu podaljšanega bivanja uveljavitev načel, ki veljajo tudi za COŠ. Večja kvaliteta na tem področju pa je odvisna: od večjega in bolj pogloblje-nega sodelovanja med učitelji, ki vzgajajo iste učence (v razredu in podaljšanem bivanju) in od boljše kadrovske sestave učiteljev v podal)šanem bivanju. Prav slednjemu je treba nameniti veliko več skrbi. saj večina učiteljev dela v oddelkih podaljša-nega bivanja po sili razmer. V preteklem šolskem letu je   opravljalo delo v oddelkih podaljšanega bi-
vanja od 139 učitel|ev kar 47 (33 %) z dokončano, vendar neustrezno ali nedokončano izobrazbo
Kljub opisanim pomanjkljivostim imajo oddelkl pomembno vlogo pomoči družini pri varstvu in vzgoji otrok in pri zmanjševanju disocialnega vedenja mla-dine. Omejevanje števila oddelkov podaljšanega bi-vanja v zadnjih letih je že izzvalo nekatere probleme, ki so najbolj opazni v strnjenih novih mestnih sose-skah. Zbrani podatki o številu vključenih učencev po razredih kažejo, da so šole najprej poskrbele za var-stvo najmlajših šolarjev — učence 1. in 2. razreda. Med starejšimi učenci pa so merila izbora dajala prednost učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju ali žive v neurejenih socialnih razmerah
V celodnevni šoli so interesne dejavnosti sestavni del rednega programa usmerjenega prostega časa učencev. Toda tudi »poldnevne« šole zelo uspešno razvijajo interesnedejavnosti. Na osnovi podatkov (vštete so tudi COŠ) \e v interesne dejavnosti vklju-čenih skoraj 92 odstotkov vseh učencev. Lahko pa trdimo, da je tudi del preostalih učencev vključenih v interesne dejavnosti v svojem bivalnem okol|u, v klubih in društvih, mnogi tudi v dve ali tri interesne •dejavnosti.
Šole, ki so razvile bogat in razširjen program inte-resnih dejavnosti, pogosto zajedajo v svoj lastni do-hodek, kajti mentorje. ki te dejavnosti vodijo, financi-rajo praviloma same. Številozunanjih mentorjev na-rašča zelo počasi Še najslabše je na področ]u teh-nične dejavnosti, kjer je le malo tradicije. Manjka pa tudi oprerne. Poznavalci tega področja trdijo, da je razvrednoteno prostovoljno mentorsko delo z mla-dino in se morajo tudi zaradi tega šole opirati le na lastne sile. Ker je šir;enje interesne de/avnosti po-. memben prispevek in element uvajanja COŠ v osnovno šolo, bQ treba temu nameniti veliko več skrbi.
STABILIZACIJA V ŠOLI JE VEČJA KVALITETA POUKA
Nekateri načrtovalci stabiljzacijskih ukrepov so predlagali, naj bi se osnovne šole odpovedale delu dohodka, ki ga sedaj dobivajo za vzgojnoizobraže-valno delo. Z drugimi besedami povedano: šole naj bi zmanjšale število oddelkov podaljšanega biva-nja, manj sredstev naj bi namenile za interesne de-'javnosti, v razredu pa naj bi sedelo večje število učencev itd Skrafka, šola naj bi naredila korak nazaj, toda ne zaradi tega, da bi jutri naredila dva naprej, temveč preprosto zato, ker so nekateri me-nili, da je treba v vseh okoljih zapreti pipo dohodka v svobodni menjavi dela
Na (družbeno) srečo je tudi med deiegati skupš-čine za vzgojo in izobraževanje prevladalo prepri-čanje, da v šoli pomenj zmanjševanje dohodka ne-stabilizacijsko obnašanje. Prava stabilizacija v šoli je le večja kvaliteta vzgojnoizobraževalnega procS-sa. Torej, ko bo jutri učenec postal delavec, mora imeti mnogo več znanja, kajti le tako bo lahko največ prispeval k ustalitvi gospodarstva Poseben komen-tar k takemu stališču ni potreben
Občinska konferenca SZDL je lelos organizi-rala dve sekcijski obravnavi celodnevne šole (v Šentvidu in Pirničah) in na obeh sekcijah so si bili enotni, da je treba še več storiti za razvoj COŠ in da za to niso odgovorni samo delegati v izobraževalni skupnosti. Bodo temu pozivu prisluhnili tudi drugi odgovorni?
...                    Brane Praznik