Slav. 528 MMm riflM i msHrtnaH m a mt V Trsta* v n«(MJo 25 r 1921 Posamezna Številka 20 stetink letnik XLVI Izhaja - tzvsemS ponedeljek — T«ak dao zjmraf. — Uredništvo: ulica Frančiška Aslfikega štev. 20. L nadstropje. Dopisi naj st poUjajo ared-vii. — Nefrankhana pisma se ne sprejemaj* rokopisi te ne vračajo. — jzdrjafcJj sn odeov^rni urednik Steian Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. i k i.sliaine EJiaost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 62.— in cei > tete L 60.—. — Telefon uredniitva in uprave Stev. 11-57. Posamezne aevlike t Trsta fn okolici po tO stottnk. — Oglasi se ra&rtajo » Hrokosti ene kolone (72 mm\. — 0*ti*l trjovcev in obrtnikov mn po O stofc. osmrtnice, zahvale, poslani:« In vaNHi po L I.—, ojlui de.ia.ni i zav>liv, mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot bessla. najnaaj pa L 2. — O^Uil MUočnira in reklamacije se oasiliijn izkllučaa aonvi SJiajjti. v Trsta, ulica sy. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L naasir^jc. — TeJefau aredništva in uprave 11-57- O pomirleitiu med Italijani in Jugosloveni L pokrajine, opazujemo, da je italijanska politika napram priključenim Jugoslo* venom v stalni — nestalnosti. Danes nam groze s stisnjenimi pestmi, jutri nam ka« žejo oijkino vejico pomirjenja. Danes nas ljuto napadajo, jutri nam nudijo prijateljski sporazum. Tipičen zgled take nestalnosti nam je ravnokar podala »Era Nuova«, kateri smo na kratko odgovoril*. Istočasno je priobčila republikanska, »Emancipazio« ne« dolg članek, v katerem razpravlja o vprašanju pomirjenja med. Italijani in Jugosloveni v Julijski- Benečiji. Z zgovorno besedo naglasa potrebo »bratskega dogovora« med Italijani in Jugosloveni. Tega ne dela — pravi — iz platonične ljubzni do človeškega brat? stva, marveč tudi iz realističnih razlogov. Kajti žalostno bi bilo, če bi se narod štis ridesetih miijonov tresel v strahu pred pol milj onom Jugoslovenov. Nadaljnji razlog, radi katerega se »Emancipazione« zavzema) za pomirjes nje med Italijani in Jugosloveni, je ta, da sta italijanski in jugoslovenski narod oba pretežno proletarska natroda. Zato se morata sporazumeti. Vzajemno se m o? rat:: upirati gospodarskemu in politične« mu izkoriščanju, ki jima preti od za? pa dn i h kapitalistov. Zadnji razlog pa je bojazen, da bi se moiifa »mala ententa« politično, vojaško in gospodarsko pretvoriti v nadomestek s Avstrije. Mala en^enta bi tako postala voditeljica maKh narodov srednje in vzhodne Evrope. Iz vseh teh razlogov — nadaljuje »E* mancipazione« — je treba v interesu Iralije pospeševati politiko pomirjenja med It a1 i r:i in Jugosloveni. Ta politika bo odstranjevala vsa nasprotstva, obsto? ječa med obema plemenoma v Julijski Benečiji in v Dalmaciji, Dokler se bodo Italijani v Jugoslaviji in Jugosloveni v Italiji morali pritoževati radi- preganjam nja, bo to stalna zaipreka iskrenemu zblis zanju obeh plemen. Italija, ki ie »učite« ljica pravice«, ne sme biti dedič avstrij« skih sistemov! Zato priporočajo repu? blikanet Julijske Benečije pravično strp« ljivost napram Jugoslovenom in zahte« vajo zanje popolno pravno in politično enakopravnost. Iz teh razlogov so se tudi vedno upirali slepi politiki istrskega in tržaškega fašizma. Uverjeni, da s tem zastopajo resnično korist italijanskega naroda, ponavljajo tudi danes svojo bes Odkar je italijanska vojska prišla v te sedo miru. Ponavljajo jo vsem prena« -----•---j- i—i-—i— petim zastopnikom italijanskega nacio« nalizma in jih poživljajo, naj že enkrat prenehajo s vojarni nasilstvi, ki le veča« jo prepad med obema plemenoma. Po« navijajo to besedo tudi fašistom v Jua gaslavijr. Obžalovati je treba propagan* do sovraštva, ki se širi zadnje dni v Slo* veniji proti Trstu in proti Italijanom, To je tem bolj žalostno, ker ni po »Emancipazione« nikake težke in globo« ke zapreke, ki bi ne dopuščala iskrenega sporazumna med obema narodoma. Kajti eni in drugi so že — četudi z žrtvami — uresničili svoje težnje. Tudi ni resnih za* prek gospodarske narave med obema na<« rodoma. Izmenjava obojestranskih iz« delkov se more vršiti svobodno brez vsake umetne zaščite. »Emancipazione« sodi, da so vzroki spora zgolji častvenega značaja. Tudi ti bi se dali lahko odstraniti, če bi bilo le količkaj dobre volje na obeh straneh! Treba je le nekoliko strpljivosti in več medsebojnega spoštovanja. Pred vsem se mora razorožiti napada;!« ni in sovražni duh. Italijanski fašisti naj bi se zavedali, da je gorostasna, že misel na napadalno vojno proti Jugoslaviji. Taka vojna ne bi prinesla ItaSiii slave in tudi v slučaju zmage bi ne imela n kake koristi. Ka^ti še večje število Slovanov v mejah Italije ne bi jačilo, aimpak le sla« bilo državo. Istotako naj bi mislih fašisti v Jugoslaviji. Vojna proti Italiji bi bila brezuspešna. Do razorožitve bojevitega duha mora priti na obeh straneh! V tej smeri naj vplivajo tu in tam vsi, ki so blage volje! »Emancipazione« poziva Jugoslovene v Julijski Benečiji, naj bi s pomirjevat njem začeli od tu, iz Julijske Benečije! Kajti »julijske« Slovane poslušajo naj« bolj v Jugoslaviji. Naj torej ti izprego* vorijo besedo miru, besedo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Pustijo naj na strani svoje najposebnejse interese, da bodo tolmači resničnega interesa vsega svojega naroda! Danes se v Jugoslaviji poostruje sovraštvo proti Italijanom. Slovani Italije naj izpregovore besedo, ki najde gotovo poslušna ušesa«J! Kajti uverjeni smo — pravi 1'st — da mora priti do sporazuma med Italijani in Jugosloveni! Del ujmo na- to. In z na« mi Italijan1« naj sodelujejo vsi Slovani, ki žele sporazum! Tako bodo na najdps stojnejši način služili svoji domovini in človeški civilizaciji. Jugoslavija Aleksandrova vrnitev v Belgrad cdlože« na za nfekolrko dni PARIZ, 24. Poslaništvo kraljevine Sr* bov, Hrvatov in Slovencev v Parizu j a« Karlov dvorni vlak dobi kralj Aleks sander RIM, 24. Listi javljajo, da je medza« vezniška komisija, ki se bavi s porazde« litvijo železniškega materiala bivše mo« narhije, sklenila prisoditi dvorni vlak vlja: Kralj Aleksander je nekoliko obo«; bivšega cesarja Karla kralju Aleksandru. !el vsled prehlada in moTa ostati nekoli ko dni doma. Italija pripravljena izročiti Baroš? Grof Manzoni pri Pašiču BELGRAD, 24. Jutro poroča: Italijan* ski poslanik na našem dve u, Manzoni, je posetil danes ministrskega predsednic ka Paš ca in se mudil pri njem nad eno uro. Obvestil je Pašiča o odicku zavez« nikov glede gospodarske blokade in c« ventualne vojaške intervencije preti Madžarski, ako ta ne izprazni zapadnh ogrskih županij. O tem je bila danes ob« veščena tudi madžarska vlada. Nato se je vršila razprava o predaji luke Baroš Jugoslaviji. Italijanska vlada bo tozadevni odlok odobrila te dni. Sklepi ministrskega sveta glede valute BELGRAD, 22. Včeraj dopoldne je Kla seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrst* razpravljalo o ukrepih za izboljšanje valute. Ministrski svet ie razpravljal o vseh sklepih, ki x> se skle« nili na konferencah med ministrom Ku« rnanudijem in zastopniki ekonomskih krogov. V kratkem bo sprejet poseben pravilnik, za katerega je bil izdelan na« črt sporazuma s poljedelskimi krogi in ki predvideva omejitev prometa z devi« zami, samo za stranke, ki imajo najmanj tri mili one dinarjev. Devizni promet bo upravljala Narodna banka in njene fl« ljalke. Tudi p-omet z valutami bo pod« vržen državnemu nadzorstvu. Da se pre« prečijo špekulacije, ki- so doslej toliko škodovale valuti, se namerava revidiraiti borzni pravilnik, po katerem se bodo izključile iz borznega poslovanja vse sumljive osebe. Ministrski svet je v na« čelu Vse te ukrepe že sprejel. O posamez« gostih se bo nadaljevalo razpravljanje danes. V zvezi z zvišanjem valute je tudi načrt, da se čimbolj zavaruje doma« ča produkcija proti tuji konkurenci. Mi« nistri dr. Spaho, Trifkovič in dr. Kuko« vec so kritizirali dosedanje postopanje vlade pri vojnih dobavah ter so ugoto« vili, da domači- izdelki niso imeli toliko prednosti v državi, kakor jih imajo v inozemstvu. Ministrski svet je sklenil, da bo v bodoče revidiral politiko vlade v tem zmislu. Podpisanih je bilo končno se nekoliko ukatzov vojnega ministrstva, ministrstva za šume in rude in min istr* Mva za prosveto. Seja je trajiala od de« vetih do trinajstih. Ruski vojaki na italijanski meji LJUBLJANA, 24. Včeraj je prišlo v Zagreb nekaj stotin ruskih vojakov, ki so prej služili v vojski' generala Wrangla. Jugoslavija jih je sprejela v orožniško službo in jih poslala na italijansko mejo. Tem ruskim vojakom načelujejo srbski častniki. Jugosloveni zasedli Arras v Albaniji? Laški listi javljajo, da se je prejšnji teden pojavil na albanski meji jugoslo« venski častnik in izročil Albancem uiti« mat, ki zahteva od Albancev, da izpran nijo tekom 24 ur straitegične postojanke ob reki Drini. Po preteku 24 ur so jugoslovenske čete otvorile ogenj in prešle k naskoku. Za= sedle so kraj Arras. Vlada v Tirani je odposlala protest Zvezi narodov. Gospodarska pogajanja z Avstrijo DUNAJ, 23. Včeraj so se začela med avstrijsko in jugoslovensko gospodarsko delegacijo posvetovanja glede raznih v mirovni pogodbi med obema državama nerešenih vpras2h oblastev je razširjena po celem madžarskem o« zemlju. Cehoslovaški listi smatrajo vprašanje razorožitve Madžarske za zelo važno in nujno in zahtevajo naj se Mali ententi do« voli večja kontrola nad madžarskim raz« oroževanjem, ker je to neobhodno po« trebno za splošni mir v Evropi. Zakaj je minister za trgovino odstopil? PRAGA, 24. Urad za trgovino z ino zemstvom javlja, da je minister za trgo« vino dr. Hotowetz predložil svojo demi« sij o, ker ni obveljalo njegovo stališče, da naj bi se zakon glede vpeljave darv« kov na avtomobile in motorje, ki ga je bil parlament odobril, zopet vrnil par« lamentu. ____ Avstrija Pogajanja med avstrijskim kanclerjem in čehoslovaškim ministrom vnanjih stvari. — Zapadnoogrsko vprašanje DUNAJ, 24. Poročilo koresponden« čnega urada pravi: Danes sta imela av« strijskr kancler Schoeber in ćehoslova« sV' r«;~:«ter ^maniih stvari Beneš pogos vor, tekom katerega sta razpravljala, kako bi se dalo zapadnoogrsko vpraša« ^o.a uiuo m uttto, oa bo zajamčen mir v centralni Evropi. Vesti, po katerih bi Mala ententa poslala svoje čete v Za« padno Ogrsko, so za sedaj prenagljene, ker se še ni dokončalo diplomatsko delo za mirno rešitev. PRAGA, 24. »Bohemia« pravi z ozi« rom na sestanek med čehoslovaškim mi« nistrom vnanjih stvari Benešem in av« stiijskim kanclerjem Schoberjcan, da se bo razpravljalo o predlogu čehoslovaške vlade glede posredovanja v Zapadni O« grški proti Madžarski, ka se mora prisi« liti na spoštovanje mirovne pogodbe. »Bohemia« pripominja, da Čehoslovaška gotovo podpira Jugoslavijo v tem zmi« sKl Nemški vladni krogi so baje doslej proti sprejemu tega čehoslovaškega predloga. Avstrijski zastopnik v Sopronjs imeno* van za upravitelja Zapadne Ogrske DUNAJ, 24. Ministrski svet je osvo« bodil Davyja časti avstrijskega zastop* nika v Šopronju. Davy obdrži svoje do« sedanje mesto upravitelja Zapadne Ogrske. _ Rusija Poljaki ultimat Rusiji MOSKVA, 22. »Vestnik« poroča: Pred v čer an jim je poljski zastopnik izro« čil do 1. oletofers določeni ultimatum glede tekočih vpra&anji in pretil z uki« njen jem stikov, ako se ne ugoeft pravo* časno zahtevam. Rusija je Sila vedno pripravljena, izpolniti določbe mirovne pogodbe in zahteva od Poljske enako postopanje in uksnjenjp podpiranja pro* tirevolucionarnih stremljenj Savinkova. Poljska nota od včeraj ne zahteva od Rusije samo več kakor mirovna pogod« ba, temveč vsebuje tudi odklonitev iz« gona Savinkova. Polj'ska predlaga poga* janje o sredstvih, ki naj preprečijo pre« koračen je meje po tolpah. Taka sred« stva so pa nesmotrena, ako se na Polj« skem ne uniči žarišče tolp. Nota dela vtis, da hoče Pilsudski na vsak načfn raz« dreti stike 22 Rusijo. Rusija za mir MOSKVA, 22. Trocki je imel v mo« skovskem sovjetu govor, v katerem je izvajal med drugim: 3. septembra je za« povedala francoska vlada Joljski, naj naim stavi ultimait. Pri tem je Francoska računala na to, da Rusiji položaji ne do« pušča, da bi ultimat zavrnila. Za naspro« ten primer je obljubila1 Francija Poljski in Romuniji popolno pomoč v boju proti Rusiji. Poljska vlada dolgo časa ni ve* dela-, kaj naj stori, končno pa nam je včeraj poslala ultimat s terminom 5. ok« t obra. Dotlej bodo sovjetski diplomatje napravili vse, da prodre mirovna ideja ne samo med poljskim prebivalstvom, ampak tudi med poljsko buržuazijo. Trocki je korJčal svoj govor z besedami: »Pripravljeni smo začeti pogajanja in kličem poljskemu ljudstvu: Če se poljski buržuaziji ne posreči spraviti pustolov« ce k pameti, tedaj je naloga* poljskih de« lavcev in kmetov, da pozovejo poljsko buržuazijo, da napravi kakor jo prav.« Nato je sprejel moskovski* sovjet na« stopno resolucijo: Po zaslišanju poročila tovariša Trockega o mednarodnem po« ložaju izjavlja moskovski sovjet, da so pripravljeni ruski delavci skleniti in ob« držati mir z vsemi državami, da ne pride v nevarnost uspeh njihovega dela za po« biijanje gladu. Ruski proletariat bo na? pel vse svoje moči, da ohrani mir. Letiska pomoč ruskemu ljudstvu RIGA; 24. Po poročilu letiškega od« bora za pomoč beguncem iz Rusije in Sibirije je dala letiška vlada pred krat« kim na razpolago 50.000 rubljev za pre« hrano teh beguncev. Med begunci je mnogo otrok, katerim dajai odibor obleko in šolske knjige. Italija Protifrancoske demonstracije v Benet« kah. — Francoska vojaška misija in fran« coski poslanik izžvižgani BENETKE, 24. Včeraj je prišla v Bes netke francoska vojaška komisija, ki je obiskala grobove francoskih vojakov na Monte Tomba. Komisi j a, v kateri je bil razen raznih francoskih generalov tudi francoski poslanik Barrere, je bila spres jeta v doževi palači. Goste so sprejeli general Diaz, vojni minister Gasparotti, general Vaccari in drugi italijanski dos stoj-aoistvenikL V doževi palači je odg o« voril na pozdravni govor francoski po« slanik Barrere, ki je izjavil, da ne more skrivati svoje ginjenosti nad sjajnim sprejemom, ki so ga priredile Benetke njihovim vojakom in italijanskim boj« nim tovarišem. Poslanik je poudarjal, da se danes proslavlja bratstvo med i t a« lijanskim in francoskim narodom, posve« čeno na bojišču, kjer so se francoski vo« jaki borili ob strani italijanskih vojakov proti skupnemu sovražniku in za skupne ciljne. Po Barrerovem govoru je zavladalo med prisotnimi silno navdušenje, ki pa se jo hitro poleglo, ko se je francoska misija prikazala na trgu pred baziliko. Trg pred baiziliko je bil namreč natla« čeno poln množice, večinoma fašist o v, ki je sprejela francoske goste z žvižga« njem in s kriki: »Doli s Francijo!« Prišlo je skoraj tudi do dejanskega spopada med francoskim poslanikom m nekim demonstrantom. Položaj je postal tako kritičen vkljub prizadevanju policije, da bi razgnaia demonstrante, da se je mo« ral general Diaz oovzpeti na neko vzvh seno mesto in miriti množico. Isto je na« redil tudi vojni minister Gasparotto. Še«le po odločnem nastopu policije se je posrečilo članom francoske misije, da so mogli v hotel Danielli; kaonor so bili po? vabljeni od generala Diaza. Demonstra« cije so trajale do polnoči Koncert, ki se je imel vršiti na trgu Sv. Marka, so de« monstranti preprečHK Uradno poročilo o protifrancoskih de« monstracijah skuša ublažiti dogodek in pravi, da je kričalo in žvižgalo le neko« liko razgretih mladeničev, d očim je večji j del množice burno pozdravljal zastopni« ke francosko vojske. Fašisti proučujejo program Osrednji odbor bojevniških zvez je imenoval komisijo za proučevanje fa« šistovskega programa. Razpravljali bodo tucH o vprašanju, je«li potrebno spreme« niti fašistovske zveze v politično stran« ko. Komisija je sestavljena iz 18 članov. V njej sedijlo med drugimi Bemto Mus« solini. Dino Grandi, France Giunta, Joža Aversa, Cezar Marija Belotti in Špiriti Velikanski vihar v Sirakuzi SIRAKUZA, 24. Tukaj je izbruhnil strašen vihar, pomešan z dežjem in stre« lami Mesto je vse v vodi. Prebivalstva se je polotil silen strah. Več hiš je porušenih. Par ladij se je potopilo v dno morja« Anglija Lk>yd George in washingtonska kon« fer en ca LONDON, 24. Agencija »Reuter« ja« vlja iz Washin g ton a, da je vest, da se Lloyd George ne bo mogel udeležiti \vashingtonske konference, povzročila po celi Ameriki silno razočaranje. Vendar se upa, da bo mogel v zadnjem hipu priti v Washingtoai, da prisostvuje za« četku konference. Prisotnost Lloyda Ge« orgea bi gotovo utrdila britanski položaj in bi ustvarila v Ameriki razpo-ioženje, ugodno interesom Veliko Britanije. Lloyd George je namreč zelo znan v Ameriki. V VVashingtonu se smatra, da bo konferenca trajala tri mesece. Vstajia v Indiji LONDON, 24. Poročilo ministra za kolonije naznanja, da so izgredi v pokm* j ini Rovandus dokončani. Dvesto mož pod povelj ni štvom britanskih častnikov, katere je spremljal oddelek aeroplanov, je presenetilo sovražnika dne 12. t. m. in zasedlo Arbil in dve bližnji vasi. Ans gleži so imeli dva mrliča. Sovražnik je izgubil kakih 20 mož. , . Albansko vprašanje LONDON, 22. Ženevski dopisnik »Morning Poste« poroča, da se danes prične debata o vprašanju Albanije. V skupščini zveze narodov so se že dolos čile albanske meje. Angleška vlada me; ni, naj bi se priznala Albaniji neodviss nost in suvereniteta šele takrat, kadai-bi se Albanija sprejela v Zvezo narodov. Prikrito angleško svarilo Jugoslaviji in Grčiji LONDON, 24. Agencija »Reuter« jas vlja: Ker aibansko vprašanje še ni rešes no, smatrajo angleški merodajni krogi, da bi se morali giška in jugoslavenska vlada strogo vzdrževati vsakega vtikanja v albanske zadeve in tudi vsakega po? nujanja pomoči elementom, ki bi mogli povzročiti v Albaniji nered. Francija Ultimatum peslaniške konference Mad« žarski PARIZ, 24. Pcslaniška konferenca je poslala predsedniku ogrske delegacije v Parizu noto, s katero se Madžarska po* živa, da popolnoma izprazni Zapadno Ogrsko, in sicer v kratkem roku. Nota pripominja, da bi morali zavezniki po= rabiti prisilna sredstva', če bi Madžarska ne izvršila tega poziva. Romunska Program romunske vlade BUKAREŠT, 24. Ministrski predsed* nik Avaresco je poročal ministrskemu svetu o političnem položaju. Izja«vil je, da se ni zgodilo nič novega, kar bi mo? glo upravičiti kako izpremembo dose* danje vladne politične smeri. Vlada bo nadalje izvrševala svoj program in bo predložila parlamentu na'ć-rt za upravno in volilno reformo._ Mala Azija Turško poročilo CARIGRAD, 24. Listi pravijo, da se grška vojska še vedno umika. Turški oddelki napredujejo z vseh strani in nads legujejo grško vojsko na severu in na jugu. Grki bi hoteli doseči črto Usčak in poizkušati ohraniti premoč v opremi nad grško vojsko, katera je imela velike izgube. Grško perečilo ATENE, 24. Poročilo vrhovnega štaba grške vojske z dne 21. t. m. pravi: Naša vojska se je začela utrjevati v stalnih postojankah na črti, oddaljeni kakih 50 km na vzhodno od Dorilesa. Grško poročilo o preganjanju kristjanov RIM, 24. Grško poslaništvo sporoča agenciji »Štefani«: V selencijskem okra« ju so bili kristijani, starejši od 15 let, odvedeni od kemadlistov v notranjost dežele. Ženske in otroci, ki so ostali do* mai, so bili izpostavljeni vsakovrstnemu mučenju, ne izvzemši umorov in post* ljenj. Pričakuje se, da bodo kmalu ods vedeni moški kristjani tudi iz samega mesta Selencije. Prebivalstvo je opozev rilo na te dogodke patriarha in grška oblastvai, katera kliče na pomoč._ Odgovor ministrstvo za laona dala no interpelacijo poslanca Lavrenitta Poslanec Lavrenčič je vložil na mi« nistrstvo za javna dela interpelacijo* v kateri je vprašal, ali misli ministrstvo na to, da bi se podaljšala železniška črta Gorica«Ajdovščina do Postojne in bi se tako mesti Gorica in Postojna direktno zvezalk Direktna zveza med imenovani« ma mestoma) bi ne prinašala koristi samo prebivalcem gornje vipavske doline, tem« več tudi in predvsem splošnosti. Na to interpelacijo je dalo ministrstvo nastopni odgovor: »V programu za gradnjo novih črt v Julijski Benečiji je bila predvidena tudi zgradnja kosa črte Ajdovščina#Logatec s postransko črto Crni vrh*Idrijai. Toda vsled določitve novih mej, na podlagi katere se je odstopil Jugoshu vili dobršen del logaš&ga okrada z obe« Stran IL »EDINOST* V Trsi«, dse 23. septembra iV21. jna kolodvoroma, Dolenjim in Gorenjimlda čchoslovaška republika vztrajno Logatcem, vred, bo treba gori imenovan brani svojo postojanka. Tako je nekoć ni program, v kolikor se tiče gradnje tis etega kosa črte, vzeti zopet v pretres. Treba bo ugotoviti, ali ne kaže iz vo* jaškega vidika kakor tudi iz železniške* ga in trgovinskega, vezati označeni kos črte z železnico Trst^Ljubljana na itali* janskem ozemlju, torej v Postojni ali Prestraneku. Vprašanje se bc moralo temeljito p ros učiti, kar si gencialna direkcija državnih železnic pridržuje storiti- sporazumno z vojaškim ob las tvom. Rim, 12. septembra 1921. Državni podtajnik. Eor&a za Mm DH 0»! V članicu »Problemi zunanje politike« sem na kratko označil razmerje Italije do obdonavske politike. Italija mora v tem vprašanju zavzemali odločno nega* tJvno stališče, to je: ona ne more privo# liti, da se ustanovi kakršnakoli' močna! politična enota ob Donavi. To pa zato, ker spadajo k Podonavju tudi Trst, Reka in Dalmacija. Poglejmo danes, kako mi* slfjo o tej reči drugi činitelji. Po raz* merjfu moči prihajajo prvi v poštev Angleži. Ti \ddijo v Srednji Evropi ka* kor povsod le kupčijo. Vsi drugi' ideali za Angleže ne obstoje. S trgovskim o* česom merijo Angleži krasno vodno ce* sto skozi Evropo: od izliva Rena do iz* liva Donave v Črno morje in čez to morje do dežele »zlatega runa« (moder* no »petroleja«). Ob tej cesti- trebai skr? čiti število »šrang«, to je samostojnih držav, na tisto najnižjo mero, ki je poli* tično dopustna. Nemčija se ne sme raz* tegniti' do Bospora, to bi bilo Angležem neprilično, ker od tam ni več daleč v Mezopotamijo (Bagdad) in naprej v In* dijo. Tisti trop malih držav ob Donavi z druge strani tudi' ni za rabo. Zato naj se Nemčija ustavi kje pri starih črno* žoltih kolih, za ostalo pa veljaj Home* rov nauk: heis koirancs esto, eden bodi poglavar. Ob Donavi bodi- ena sama dr* žava, naj že pridejo v njej na krenilo Nemci ali Madžari al: kdo drugi. Tudi Habsburžani bi se dali krasno porabiti... Francozi imajo drugo metodo. Oni se boje nemškega povračila, zato hočejo oslabiti Nemčijo, a za njenim hrbtom pridobiti zvestega in močnega zavez* nika za dan obračuna. Gorje torej, če bi se Avstrija združila z Nemčijo! Boljše bi bilo, da se še Bavarska odtrga od Nemčije. Novi skupini b;- se priključila Madžarska, Češka in Hrvaška; morebiti še kdo drugi, in nastalal bi država kaj čedne velikosti; za poglavarja b: v skraj* nem slučaju naprosili kakega Habsbur* branil Žižka svoj vozovni tabor. Češka je edina zvezdi; v tej noči slovanstva. Kaj mislijo Čehi o donavski državi? Znano je, da je letos Beneš na kratko odgovoril na francoske predloge z »ne«. Pogrešno pa je soditi zadržanje Čehov za brezpogojno zanikanje. Čehi so poli* tično dovolj močni, da rečejo »ne« le to* liko časa, dokler jim ne bo mogoče s stjo in veljavo reči »da«. Saij jb isti Bc* neš v Zvezi narodov ravnokar predla* gal neko iz-premembo pravil, ki naj upo* števa združitev raznih narodov v po* sebne skupine. To je pesem donavske veledržave. Čehi hočejo to »skupino«, toda* onemogočiti je treba poprej vsako nevarnost, da bi spet začela stara duali* stična godlja. Predvsem je treba mad* žarskim grofom ubiti veselje do nekda* njih ogrskih meja. Dokler ententa te po* trebe ne spozna, je vse nagovarjanje cd* več. Češka si ne bo pustila vsiliti tujega ogrskega jarma brez krvave vojne: v ta* ko vojno bi posegle tudi Jugoslavija in Romunska iz iste potrebe. Le to je po* men »male entente«. To je tudi točka, mente (3 gojenci na uro« 2 lekciji na leden) mesečno L I(L—za solo petje in kompozicijo, eventuefno tudi za vijHe letnike inštrumentov (2 gojenca na uro, 2 lekciji na teden) mesečno Lir 24.—, za stranske predmete L 3,—, iz~ vzemli za harmonijo in glasbeno zgodovino, za katere znaša L 5.—. Gojenec, ki obiskuje le stranske predmete, plačuje dvojno učnino. Kumarjeva glasbena šola bo pričela s poukom 1. oktobra t. L Zavod bo stopil s tem v drugo leto svojega obstanka in dela. V prvem letu je priredil 12 koncertov in glasben*!h pri- M Str. Jakoba« «Snegulčica», bajka v 5. dejanjih, se bo vpcizorila danes, v nedeljo, 25. t. m. v dvorani ĐKD pri sv. Jakobu. Igrali bodo člani dram. odseka šentjakobske »Čitalnice*. Pevske točke bo spremljal orkester < Parma*. Pričakujemo obilo udeležbe s strani naših otrok, saj je predstava v prvi vrsti njim na-memena. Za odrasle za bo preskrbljeno po predstavi in sicer s prosto zabavo in plesom. . ' Odbor. S Konto velja. V nedeljo, 2. oktobra bo vpri-zoril dramatični odsek "Ljudskega odra» na šol! Ko bi gospodje hoteli slišati, bi nas bil* že davno. ~ ' Vprašanje je sedaj, kako naj se našemu naraščaju zagotovi dobra strokovna naobrazba. Potreba časa zahteva mnogo delavcev; naraščaja, ki bi nujno potreboval šolo, je vsled tega vedno več. — V Štandrežu pri Gorici so možje, ki znajo ceniti pomen obrtne šole. Ti so sklenili, ustanoviti samostojno splošno obrtno šolo za občino Štandrcž. Priglasilo se je že nad 120 učencev in učenk. Torej za obrt- t j- i « . - T.1 it - - i v x «• a *T -------- — no šolo z enim letnikom vse preveč. Iz tega redite v. Tudi letos se bo poučeval klavir od Kontovelju A. Novacanovo dramo v treh de- števila lahko razvidimo, ko^ko je naraščaja elementarne do najvišje koncertne stopnje, janjih «Veieja». (Repriza). K obilni udeležbi j samo v eni vasi izmed onih vasi, od koder so nadalje gosli in vse panoge teorije Poučevali j vljudno vabi odbor. I obiskovali prej goriško obrtno Solo. Skoda, da bodo specialisti. Leics se bo otvoril tečaj tudi; - - -. je vsa akcija zaspala. Lepa je bila misel štandr- ob^e oseLo ^i pičeni v I^mHi" ^ tfIaSkeg3 £fiV!i@|i|a I-** -- W ^ ■« ni uresničila. Želeli bi da se mu pojasnijo pogop. ... .- „ - . ,--------------- Tržaško kotesarsko društvo Balkan* v Tr- f^O«*- tred včerajšnjim zjutraj okoli 11% je stu bo priredilo v nedeljo, 2. oktobra 1921,! n«;asiral g. Einil Tomšič, blagajnik kovinarske veliko kolesarsko cestno dirko za ^Primorsko v italijanski eskomptni banki v ulici frveastvo leta 1921.» na črti: Opčine-Prosek-: Vassa RisParraio znesek 2650 lir. Inkasirani tivan pri Devinu-Mirea-Vogrsko- Kronberg- denar je vtaknil v usnjato ročno torbico ter Solkan* Kanal-Gorica (periferija)- Ajdovšči- °a to zapustil lokal banke. V ulici S. Nicolo na-Razdrto- Senožeče- Storje-Opčine; dalje 1 stf se prikradla k njemu neopazeno 2 tolovaja Roparski napad pri beleiu dnevu v »lici S. IŠliLŽff^li^ vec skupna vrednost doseza lepo svoto 2000 lir, j vedal, kaj se je z njim zgodilo, že ni bilo in obljubljenih posebnih daril največja in naj-: sledi od predrznih roparjev, važnejša, ne samo v tekočem letu, ampak i s® roparski napad na proseški cesti. Ro- iftlri no n^Ha on A/Vn JAI^. L 1 ' _ m ■ • V T tudi odziv primeren. Športna društva in klube dan» da bi se ne slišala običajna novica: Il,anskl. llstl- kI so prosimo, da svojim članom priporočajo udele- j »Danes je bil napaden v tem in tem kraju čio- i yarnos"ie organe, ki s:* —. __: i._i_____t • 1._l-i_____: l: , vek. kateremu Cn ruinPcli rnnarii 4nlil//\ i« , ' ^ rtlZilCIlC OS v kateri se dotkajo češki politični inte?. sploh v povojni dobi. Upati je tedaj, da bo j parski napadi so čezdalje bolj pogosti- Ne resi z italijanskimi Kadar bo ugodna ura za ustanovitev »skupine«, bo It s-li j a na^ mah zavzela sovražno stališče. Le »mas li« sporazum more ona podpirati; k a-kor hitro bo sporazum ob Donavi tes= nejsi in »v^Sji«, ga bo krstila zat avstris jakantstvo. Da uresničijo svojo veliko potezo, morajo Celi: potrpeti, odlašati stanovi v Štandrežu tako potrebna obrtna šola. Tudi dru£e večje vasi, v katerih se čuti potreba po obrtni Šoli in kjer je ni, naj se zanimajo za to vprašanje. Naša prihodnost je odvisna od nas samih. Če bomo gospodarstveno razvili in trdni, tedaj se bosta dvignili tudi naša samozavest in narodna zavednost. Naš naraščaj je temelj naše prihodnosti; zato ga moramo dobro podkovati. Dolžnost vsakega, ki se čuti količkaj sposobnega, je, da se živo zanima za naš naraščaj, sebi in svojemu narodu v dobro. Pritožbe. Kako čudne varnostne razmero vladajo v Gorici, nam spričujejo tudi tuk. ita-"|lijanski listi, ki so sami začeli kritizirati tuk- prav nič ne storijo proti žitev toliko pri kolesarski dirki kolikor pri hi- vek, kateremu so odnesli roparji toliko in toJ ^. cia različne osebe uganjajo po noči po tri hoji in hitrem teku. Prijave je pošiljati do <**<>■» Ne vemo, kam bomr; prijadrali, če ne ^ Pravi f hotentotsko vpitje, sobote, 1. oktobra t L ali na predsednika g. Poseže poKcija vmes! i Pa nacin .poškoduje,tr j med tem pa tudi na grd način tujo lastnino. «La Voce» opisuje slučaj, kake A. Podfcrščka (ulica Torre bianca 39, T) ali pa? 32 *etni kmet Franc Budin se je vračal prt- _ . , , ... - . t , na tajnika g. Kovačiča D. (uKca Pierluigi da Tc^er našega mesta proti domu v Sa-' e P°5°Dnua .8tv?r Sodlla Par ,kora^ov ° T£t ** P" "" niti siražni- Palestrina št. 4, I.) opremljene z vlogo ter z vsemi podatki poleg društvenega r__, " " »n. V v rokah, mu zamašili usta z umazano svetovni politiki brez ozira n. Italnojj-^ ^oTV^ "^i mestu ki je bilo na glasu nekdaj kot Slovanom pnj^neis, kurz. 'Med. se^j|sicer y dveb ^up^hPdirWih-clilctantih iu vrednosti 500 Hr in mu sezuli nove čevlje ka- j ^^ '^T* oaiccujocimi suaim pi se moreoiu e®;^ v skupino dirkačev se lahko vsakdo bil kupil v mestu za 90 lir. Ko so izvr- j prCbiViljc£ me«ta 6bodisi Slovencf ali halijan^ in ga obsojajo brez izjeme ki se sedaj mudi v Gorici^ deželi letake tudi v sloven-precej dobri slovenščini. Tako j^ pravo dirko neuporabno kolo. Start turistov kaj se mu je na cesti pripetilo. , nr.i5ba" ti ririU-*i-, T» bo točno ob 7. uri zjutraj, dirkačev pa ob 7. j T Na idici si je koteia vzeti življenje. 27 letna i 1^ruzba' kl Priha'a 12 ve, da živ d uri in poL Dirkah bo dovoljena ^njkvi'^CMi. stanujoča^ ulici 'S. FiBppo, |^f^ P" V to borba za uveljavljanje slovanskih nas svetinj, od katerih^2 zlati; za turiste 3, od ka- rodov v svetovni politiki. zana, prej. Brezobzirna sebičnost obeh plemeni* tih zaveznikov ima tedaj veliko skup? nega. Gotovo je, da se zaradi tega vpra? sanja ne bosta lasala, kakor n. pr. za Šlezrjo. Če bi ne bilo Italije v tem ob* eestvu svetnikov, bi bila stvar že goto* va. Toda italijanska diplomacija je ime* Ia dosedaj vselej bolj pametne uspehe nego namene. Preprečila je s svojim od* ločnim nssprotiem proti Habsburžancm to, kar bo s svojim nič manjšim sovra* stvom proti Slovanom usodno pospešila v bližnji prihodnosti Neposredno prizadeti naredi pridejo zadnji do besede. A prvi bodo pr šli do besede med temi zopet Nemci, katere ententa vendarle bolj upošteva; kakor Slovane. Nemci bodo čisto v duhu že* leznesiči Bismarcka zadovoljni, da pride do obdonavske države. Za Dunajčane 3*e to neposredno življenske£a pomena. Pn Nemcih tedaj ne bo nepremostljivih zaprek. Podobno stoji! stvar pri Madža* rih, ki ne morejo tako lahko poza-biti na svoje privilegije. Razloček je le v tem, da bi Madžari hoteli Budimpešto za središče nove veledržave in sebe za vo* diini narod. Saj to so stare sanje mad* žatrskih imperialistov. Mejo proti Nem* čiji bi na najbrže hoteli preložiti na Lu *avo in na moravsko*slo\ aško< mejo. Slovanov sicer nihče ne unošteva, oni aiso politični činitelj, le kvečjemu po* Etični material; vendar je sreča zanje, vesli Odprta rana. < Emancipazione» se je v nekem svojem članku pečala s «prenešen:m delokrogom-. ki ga je vlada sedaj deloma povrnila t zahtev ga se je dotaknil odprte rane. Cdvilni komisariat, ki sedaj oapade, je doslej dosledno zapostov-ljal in preziral domače uradnike iz Trsta in -Julijske Benečije. Funkcionarci, rojeni na obrazen vsled velikega števiša in zelo različne politične moči prizadetih čini* ^ ^^ ^ ^ ^^^^ _____ ____ ^ teljev, najbolj pa vsled nasprotja in te* | kolesi ^dtfem^kTt^Tstomlo'ne^bo dovoljeno ci popivala pozno v noč. Pijano so jo vrgli' iz, . resov. Ce pa Že hočemo cel problem skr* in se bodo vsled tega kolesa turistov punci- .gostilne na ulico. Tam je nekaj časa premišlje- i _ utorisk* pratika, urejena po načinu Uručiti1 v eno formulo, lahko rečemo, da. je.rala. Skupno število nagrad za dirkače bo 7 vala o usodi, ki včasih doleti pijanega člove- i "»ske pratike«, z zelo mnogovrstno vsebino - - - * - ka, pa naj bo možki ali ženska. V tem slad- bo «sla■ v Gorici v zalozbi K. T. D. V pratiki terih prva zlata. Poleg tega bo dobil prvak kem premišljevanju je revica zaspala na pragu mogoče dobiti vse praktične migli V za spominsko ploščico iz brona s primernim na- ?eke hiše. Ko se je nekoliko odpočila, je vsta- : dom- la+be?«?'. lep razgled po - £t r pisom. Sedmo darilo pa je določeno najmlaj- ^ s tedega ležišča in počasi krevljala proti mnogosteviln-mi slikam,. Prepričani smo, aa šemu kolesarju, dr S. Pietro. Tedaj pa so ji odpovedale se bo pratiKa ze to leto priljubila m utrdila Času. Omenjeno bodi tudi, da si kolesarji ne °?oči {.n zgrudila se je na tla. Toda zbrala je med ljudstvom bodo smeli rezati poti in si sploh medsebojno 5r«PaJ vsc modi in pIanila k^išku kot Jelen'! Ajdovska. Vp^ovanjc v tukajšnjo obrtno škodovati, ker kdor bi to storil, bo brezpc- ?og si ga vedi kje je dobila košček stekla, s j nadaljevalno solo se bo vršilo v soboto, dne . . i . i* . « t - i * i 1,-ntpnm Gi it> tmfi>1a ^ilo lovom I i- oktobra od o. do o. zvečer in v nedeljo, dne ure predpoldne. Vpis-znaša 2 L. Vodstvo. Iz Ajdovščine nam pišejo: Od nas se poslavlja brat Fran Štekar, večletni starosta Sokola in predsednik dramatičnega krožka. Ob odhodu mu kličemo: Žal nam je da od- j • i i - - . ,, ... • " -» toči jNajfrane E»odr> velika noziačena vpiiica ^»^^ f- hajaŠ. V najtežji dobi, ki smo jo kedaj doživeli, ZltL^lT'v , VendaIr, S° 5C s re brnafn^re d^asr^>rna sve^nja ZahUrl ^f okoli 1130 se je predstavila pri blagajni; si se izkazal za pravega moža. Pokazal s* SrlfSa^ r r priS^ maf~, tek na 100 m bodo enake nagrade, kakor za italijanske eskomptne banke 32 letna Karla; zmožnost, poštenost, požrtvovalnost, obvlado-ovir& rLlr kl j° hitro hojo. Pobovbo prosimo društva in njih Be«jc. uslužbenka pn g. Pavlu Bar:ču čigar j vanje m prisotnost duha. Veliko si pripomo- ovirale razne zapreke, ludi v tem pogledu j a™*-J ^ ooslieio nruav«. onremiiene z skladišče z monopolnim blagem se nahaja v! gel k temu, da je Ajdovščina med prvimi na nosnem* — nr*v, —- W — vlogami čim prej/da uko cla^aiao odbora Torre bianca. Ko so izplačali Berčičevl, j. kulturnem polju na Primorskem. ker se na to reč razume že od ozemlju, niso v nobenem pogledu manj bo treba izročiti najkasneje pol ure po dohodu katerega je že c ur j al a kri. Po prvi po- na cilj v roke za to določenega sodnika, in so 1°. odpeljali v bolnišnico. To se je go- sicer pismene in opremljene z vlogo 10 lir J dl]T° vcefaj ponočii ob 3. uri. Hitra hoja se bo vršila po Balestrieri-jevi me-! ^^jevalka, ki je Lzguula z 20.009 hrar^ na todi. Nagrade bodo velika pozlačena, velika skrivnosten način- Fred včerajšnjim predpol- posnema — pravi rečeni list — italijanska vlada bivšo avstrijsko vlado. Prosimo vse one Jugoslovese, ki bivajo delo. Tržaško kolesarsko društvo "Balkan> ki je po poklicu iztirjevalka, svoto 20.000 lir, l% Pa ne samo za Ajdovščino je Štekar mnogo _____ _______ _ na_ je zapustila banko in izginila z denarjem brez J storil. V deputaciji, ki jo je vodil naš poslanec mestu ter so tu pristojni, in one, ki prebivajo j proša vse'one, ki imajo motorna kolesaT za so- slcdu- Do danes se ni moglo še dognati, ali je! dr. Wilfan na generalni civilni komisariat v v mestu, a so pristojni v kako drugo občino' delovanje pri kolesarska dirki 2. oktobra 1921 i kdo oroPal Berčičevo ali pa je pobegnila s Trst, je bil tudi Štekar kot zastopnik Vipav-Juiijske Benečije, da se zglase v uradu poli- in da po možnosti javijo to tajniku g. Kovačiču Sv°jim ljubimcem v neznan kraj. Domneva se, sk.e. Deputacija je izročila komisarju spome-tičnega društva «Edinosti» v ulici sv. Franči-|(ul. Pierluigi da Palestrina št 4, I). Ravnotako odpotovala z parnikom «Vienna» vjnico, v kateri so Primorci ostro protestirali uro m ny) O 10 i ' v • •___. > 1 »t . t ■ i«, Alplf canf?ri!fi ; nrnt! nrofenaniii nnT!l!/lnili .r ška Asiškega 20, I. in od 16.—19. ure. Uradne ure so od 9. 12. j prosi one, ki imajo avtomobile ter bi jih lahko | Aleksandrijo -j , , , v j odstopili za ta dan brezplačno ali pa proti slovenski zasebni sob pri Sv, Jakobu t pnmerni odškodnini, da javijo to istotam. ir»tu se bo vršilo vpisovanje kakor na drugih • Tržaško kolesarsko društvo «BaIkaa» na-solab v pondeljek 26., torek 27. in sredo 28.! znanja svojemu članstvu, da morajo biti t. m. cd 9. do 12, ure zjutraj. Vodstvo. - - - - - - Glasbena šola «Glasbeae Šolsko leto 1921—22 se bo Vesti iz Gorllks Naše obrtne Šole. Pred vojno je bila v Gori- I .proti pretepanju političnih žrtev v ječah, zahtevali takojšnje izplačilo vojne odškodnine ter izmenjavo avsiroogrskih kron, tirjali takojšnio odstranitev municije ter dvignili svoj glas proti vsi ci večerna in nedeljska obrtna šola, katero so j Pa^nju naših krajevnih imen i.Li— _ ^ ____rt. ______?___ i orat btekar je bil vedno'skromen do skraj- j nosti. Vendar naj ve, da bomo znali njegov« ! delo ceniti in se bomo nanj spominjali vedno moramo Dri-'s llvaležaostjo. Želimo mu ob slovesu vso srčan kdor more mati svojemu otroku Zdravo, brat Štekar! — Sokoli sprejemajo učenci tudi tekom šolskega leta. Pogoji za sprejem na novo vstopajočih gojencev so; za klavir in vijolino dovršeno 8, leto starosti in posluh, za solopetje posluh, do vršena mutacija in dober glasovni material, za kompozicijo temeljito poznavanje elementarne glasbe; za druge instrumente se zvedo pogoji pri ravnateljstvu. ? Takoj pri vpisu se plača vpisnina, prvi .obrok učnine in društvenane. Vpisnina znaša za nove gojence L 5.—, za one pa, ki že pripadajo zavodu, L 2.50. Učnina znaša za inštru- Slovenski stcrlsl! Opisujte svoje otroke v slovenske Sile! kateresibodi stroke takoj po končanem delu,; vovarno »Adriak< v Senožečah. Gre za hiteli v šolo, da ne zamudijo pouka. A danes neopravičeno od jemanje vede iz izvir? po vojni, poglejte nekdanje šolarje obrtne šole, ka »Šumljakil« na državni cesti na »Rc^ PODLISTEK nedostatka sami krivi? Sami tega ne bodo ■ . r-^. -v* - ^ i «. Jcrivi. - Kriva bodo temu merodajna oblastva, lma SVOJ P^Oht! M Oz se nadalje VOZI na katera riso videti da bi jim bilo žal, če naš avtomobilih vodo v svojo tovarno, na* naraščaj zaostaja. {mesto da bi — v sedanji hudi suši — Kakor vse kaže, z obrtno šolo v mestu ne uporabljali vodo mlinarji za mletje žiti" bode nič. Saj že Vpijemo dve leti: Dajte nam tukajšnjemu prebivalstvu. Reue Thćvenin. Železni malik POGLAVJE XXIII. Pod zaščito maKka, Možje so hiteli za nepoznancem, ki je bil Šel mimo niih, ne da bi jih bil videl. Istotako so mu sledili tiho, ne da bi jih opazil. Svetloba svetUjke je razsvetljala stene in razpoke skal, s katerih so skakale fantastične plešoče sence. Vrata o se zaprla za njimi na skrivnosten način — istotako, kakor so se bila odprla. Nepo-znanec je dospel ob vznožje nekih stopnic," ki so se, vspenjajoč se, izgubljale v senci in ki so morale voditi v tempelj. Tajinstvena oseba je stopala počasi in trojica naših mož mu je sledila od daleč, zadovoljna, da more dihati manje težak zrak, ki ga je preveval vonj kadila. Na vrhu stopnic so se odprla druga vrata na isti način kakor poprej. Nepoznanec je ugasnil svetiijko in je vstopil. Dru^i so šli za njim. vstopili so v tempelj. Temo je razsvetljUa še te mirna luč nekoliko svetOjk, obešenih na strop. Cun so se oči privadile tej luči, so mogli nasi potovale! opazovati, kar je bilo okolo njih m se uveriti, da so v nekaki kapeli, ki je vodila v neko dvorano, pomembnejšo in večjo. Bila je to kapela razsežnih proporci j, katere obok so podpirali veliki stebri iz basalta, ob-danega od masivnega srebra, ki so bili vdelani van j visoki pri dvigi, predstavljajoči živali in rastline. V pofusenci so se odražala veliki spojem obliki iz kovine, postavljeni na pod- stave, ki se jim je vrat vspenjal kvišku, da je podpiral obok v obliki karijatid. Če si opazoval natančnejše, si videl ptice s sklenjenimi perutmi, slične bajnim stvorom, ogromne pribite modrikaste netopirje, ki so jim bila krila zavita proti zidu, kakor da so križi. Vse to bogastvo je odsevalo mrzel srebrn blesk. V globini dvorane se je na slabotni luči svetiljk razločeval razsežen oltar, na katerem je presto-loval velikanski malik v Človeški podobi. Po znakih, ki so ga obkrožali, v polumesecu, ki je delal pod njim svoj krog, je bilo lahko razumeti, da je malik predstavljal luno. Obraz boginje je bil na pol skrit v senci: videle so se ji le bleskeče oči, kajti napravljene so bile iz debelih smaragdov. Prsa kipa so bila vsa pokrita z zafiri, tierkisi; odsevala je morska voda in padala kot blesteče solze do kolen. Srebrna kotlina ob vznožju malika je dobivala od 12 dotokov vodo, ki je blestela v svetlobi opala. Pred kipom se je kadilo iz dvanajstero kadilnikov. Tu notri sta vladala nepremičnost in molk. Nepoznanec je izginil v senci, a naša trojica, ne vedoč, kam bi se obrnila, se je ustavila, in razmišljala, kaj naj bi poizkusila. Jako previdno, da ne bi se izdali, je rekel Indijanec tovarišem na uho: — Ločimo se. Vi, ki zasledujete svoj namen, morate ostati v templju, jaz pa moram iskati skrivno pot, ki vodi t palačo Jukasa. N« moremo si pomagati več vzajemno. Naj nas spremlja srečat Morda se snidemo zopet in sicer kot zmagovalci Gospodar se je pripognii. da U odgovoril ter |e stegnil roko, da hi ga ustavil, ali Indijanec je izginil kot senca. Pedro Ibanez je menil s svoje stjam: — In kaj naj storimo sedaj? — Po Taiem načrta — je Desroches — so palače in vrti svečenic templja Solnca v zvezi s to dvorano. Jaz hočem priti do tja. Ali me boste spremljali? — Ali bom mogel potem računati na vašo pomoč? — V kak namen? neki starec ter je s težkim glasom in v nerazumljivem jeziku govoril poiovalcema, ki sta pa vedir razumela zmisel temnih besed. Starec je utegnil govoriti približno tako-le: — Kdo sta in kaj delata tu notri? — Naprej — je mrmljal Petro Ibanez — nič j i i ISfi m — uf9t€' ^ SC P°lastiti kraljeve- strahu! To so enostavno istotako ljudje kakor ga zaklada! mL Ne vem, kak smrtni strah me je spopadel — Vaš namen je blazen. poprej, ali to je bilo le za trenutek in sedaj se — Nobena stvar me ne more odvrniti od ne bojim več. tega. Odgovorite: ali mi boste pomagali? j Starec pa kakor da je poglobljen v težke — Da, če mi pomagate vi, da najdem svojo misli. Privzdignivši glavo je sedaj s težavo iz- •pp in da tmm *_____:l »_;_ X_ _____c_____M __ f______t___ t__■ I____ hčer in da bom govoril žnjo. Če je možno. — Pojdimo torej! — Pojdimo? Kam? — Sledite mi in molčite! Ibanez je prijel Petra Desrochesa za roko in ga je vlekel za sabo. Moža sta krožila molče okoli stebrov in došla do vznožja ol- pregovoril v francoskem jeziku: — Tujca sta došla v mesto Solnca, Nesrečneža, ali ne vesta, kako strašno bogoskrun-stvo sta zagrešila? Sama sta se obsodila in nobena stvar ne more vaju rešiti. Desroches in Ibanez sta molčala. — Obsodba se izvrši — je nadaljeval starec. tarja, kjer senca — vsled blesteče vode in; — Naša volja ne more nič več. Boginje bodo luči svetiljk — ni bila tako gosta, da so se za sodile. Bliža se zora. Čas je. One so tam. kipom razločevala neka vrata. Pedro Ibanez, | Približal se je oltarju ter prijel za srebrno jti je^ sicer trdno stopal, se je hkratu ustavil,' kladivo, s katerim je udaril na neko vrst tam-ker je slišal v razdalji par korakov neko šu- tama, ki je odzvanjal ojster zvok. menje. Gledal je pazno in je na luči, ki je ob- Navzoči so si pokrili obraze s pajčolani. Od krožala malika, vifdel v mali razdalji neko ne- daleč je odmeval glasen hrup. Odprla so se premično človeško podobo, pokrito z dolgimi neka vrata z ropotom in v dvorano se je zale-! modrimi pajčokni. jtela neka »stvar«, ki se je potem ustavila Poleg nje j« bila druga podohna, potem še!pred oltarjem, druga, druga od vseh strani« Slednjič so se; Ogromni živi stroj je stegnil svoj dolgi vrat prikazni zganite in so, snem!« pajčolane, poka- J proti prepadenima možema in je raztegnil je- 1 zale Mede obraze, upadle vsled bdenja. Moža klene kleče svojih čeljusti. Bolestna pesem ie! eia M Makttk-aKas t— .1. VaI.I! .li ____1___1 _________• fl■» • * sta se nrnnknilt in sta kotela bežati, aH sta sta bife obkoljena od živfe prikazni Feteo Ibanez je potegnil bodalo, ki ga ie t-5»«l skritega psi «Htftofco i* storil Peto« Desroches in ob* tU bite fripravtiena. da bi ndanfcs, č*» U se {man* razsvetKUa. Orožje pn sn je pomito v noinico. StopO j enaprej zadonela po dvorani. Bila je mrtvaška pesemj ki so jo peb svečeniki. Stvar je napredovala1 počasi, korak za korakom. Mrtvaška pesem je-povaščala, se spremenila v lamentacijo ter iz-venevala v ritem ihtenja. (Dalje) Hladnik je bil slaboten in vedno ra* hletja zdravja. Že leta 1822. jc prosil radi oslabcnja za vpokojitev, katera se mu pa« ni dovolila. Reve-ž je preveč napenjal svoje ocif, organi so epesali, nekaj) časa je na eno oko slabo videl, ko je bilo drugo že prej odpovedalo. Pa še takrat je sestavljal imenik svojega herbarija. 2 Taznimi opombami. Ko je to delo do* končal, i rekel prijatelju: Storil sem vse, kar je bilo v mojih skromnih močeh, se* daj moram zw veenc&t skrbeti. Vsaki VV&ttsc ie peljal v cerkev sv. Petra k obhajilu, doma pa je bral sv. maše brez »spremen j en j a«. 25. novembra 1844. ob 2 zjutraj ga jc zadel pljučni mrtvoud v 72. letu živ* ljenja. Učenjak je bil srednje rasti, ione! pro* storno čelo in črne lase do svoje snrrli. Na obleko, kot pravi Id rij čari, je gic^ da!, da> ni bila zanemarjena, ko je celo slep v svoji sobi več let prebil. Imel jc izreden spomin, kt ga je ohranil do zadnjega. Ce mu je prinesel kdo kako rastlino, je prosil, naj se mu rastlina le malo opiše, in takoj je zadel njeno pra* vo ime- Čeprav slep si je v svoji knjiž* oici sam poiskati zaželjeno knjigo. Dogodkov iz davno preteklih časov se je vedno spominjal Ce ga je obiskal kak V Trnu, ane septembra 1921. »El>iNU£r« biran m. Res je, da je ona voda jaivna in mera v prvi vrsti služiti občinstvu kot pitna voda in da je namenjena tudi napajanju živine. Ali preostala voda se je stekala vedno v »Močilnik« za 12 mlinarjev, ki jim je oni izvirek v času suše najbolj potreben. Sedanje postopanje tovarne ni umestno, ker gre za javne interese pre« bivalstva. To ni samo kršenje vedo prav? nih določil, ampak je tudi vpad v tuje pravice, ki bi ga moralo javno varstveno oblastvo enostavno preprečiti! Gospod civilni komisar! Zanašajoč se na Vašo naklonjenost, se obračamo zat upno do Vas in Vas prosimo, da takoj ustavite odvažaoje vode v Senožeče! Saj imate sredstva, na razpolago, da pre« prečite s tem krivice, ki se godijo vipav? skemu prebivalstvu. S spoštovanjem. Pooblaščenec. Nasilstvo v gostilni. Dne 14. t. m. je prišla v restavracijo g. Vinka Slapšaka v Prestraneku večja družba italijanskih mladičev iz Postojne, s katerimi so biil v družbi tudi nekateri uslužbenci tamošnje železniške postaje. Ko so bili siti in njih žeja potolažena, so se navalili n* gospodarja, njegovega brata in hlapca ter razbili vse, kar so dobili pod roke. Nekdo izmed »gospode« je skočil z nožem nad gospodarja ter zamahnil proti njemu. Le slučaju je pripisati, da ie imel gospodarjev brat toliko prisotnosti duha, da je v tem kritičnem trenutku udaril napadalca s kozarcem po glavi ter na ta način obvaroval brata gotove smrtonosne rine. Ko je gospoda vse porazbila, kar je dobiia pod roke, je nemoteno odšla. Kmalu potem so prišli orožniki ter aretirali g. Slapšaka, njegovega brata ter lilapca. Eil je aretiran sicer tudi napadalec, a so ga takoj drugi dan izpustili, češ da je bil pijan. Istodobno sta bila izpuščena tudi g. Slapšak in hlapec, medtem, ko je bil brat pridržan v zaporu. G. Slapšak seje takoj podal v Postojno zahtevat varstva, i Toda škoda, da se je podvrgel temu naporu. Dobil je namreč odgovor, da orožniška posta- j ta ne more nič ukreniti, ker ima samo 4 može. Vprašamo g. poveljnika orožniske postaje: Ali Vam je poznan napadalec in kaj je zakrivil gospodarjev brat v silobranu, da ste ga obdržali v zaporu? Ali imate za ljudi v Vašem okolišu dvojno vrsto postav, predpisov in j ukazov? Ako vas je dovolj, da lahko nadzoru- j jete veselice in druge prireditve, zakaj vas je premalo, da branite posameznike in aretirate napadalce? Ako vas je v resnici premalo, zakaj ne zahtevate ojačenja pri višjem oblastvu? Ako niste tega storili, ste zakrivil: malomarnost v službi. Pričakujemo takojšnjih ukrepov!! Prestranek. Dva primera. 3. Prestra-j nek. Neznatna postajica z malim premetom: brez vsakega pomena. Leži med Postojno in Št. Petrom na Krasu. Ima brzojavno zvezo s celim svetom. Vzoren poštni promet. Jutranji dunajski in tržaški vlaki izlagajo poštne poši- j tjatve, katere se dostavljajo naslovljencem tekom dneva. 2. Prestanego, Ve?ika obmejna postaja J z blagovno carinarnico in tranzitnim protne- j tom. Leži med Postumio in S. Pietro del Car-so. Nima brzojava ne teleiona. Poštne pošiljat- j ve oddane prvi dan v Trstu, izlagajo tržaški vlaki drugi dan popoludne, ter se dostavljajo srečnejšim naslovnikom tretji dan dopoldne, drugim popoldne. Edinost» n. pr. prihaja v roko naročnika drugi dan po izdanju dopoldne, odnosno popoldne, med tem ko jo imajo Postojnci oz. Št. Peterčani že prvi dan zjutraj. O inozemskih poštnih pošiljatvah s tujimi državami — raje molčimo. Brzojavne pošiljatve za ta srečni poštni okoliš romajo v Postojno. Tam dobe pečat «AdeIsberger Grotte*. Odpremijo jih v rf^4! "-frpn naslovnik sorejme brzojavko tretji ali četrti dan po oddaji v Trstu. Počasi in po ceni, ako računaš, da imamo vsak drugi dan praznik in zaračunajo trikrat pristojbino. Dobil sem brzojavko, da mi je umrl slric v Trstu istočasno z obvestilom pokopa-liščnega oskrbništva pri Sv. Ani, da so ga prekopali, ker nisem plačal grobne pristojbine. Vesti is Iz Ricmanj nam pišejo: Kakor je bilo že par-Krat objavljeno, bo prired:!o danes tukajšnje Pevsko in bralno društvo ^Slavec < veliko slav-nost na prestem. Polovica čistega dobička bo odmerjena istrskim Žrtvam. — Cujeio se pa po vasi glasovi o še neki drugi prireditvi, za katero vlada veliko zanimanje. V neki gostilni tukajšnje vasi, ki ni funkcionirala že delj časa, bodo upeljali danes (25. t. m.) pravomoćno novo razsvetljavo — acetilen. Povodom tega nezaslišanega napredka nameravajo prirediti v tej gostilni domači *stari pcvci« in baje tudi godba slavnostni koncert '. Govori se, da bo izvajal pevski zbor pri tej manifestaciji kan-tato: »Ne bomo vam dali še iniru«. To je delo z najnovejše dobe, torej aktualno, in bo prišlo / naši deželi prvič med svet. ^ . Vabimo tedaj slavno občinstvo iz bližnjih in daljnih krajev, da prihiti v polnem številu k, veselici in nato h »koncertu od gaša«. Opozarja se, da se bodo oni, ki bodo preplačali vstopnice v prid žrtvam v Istri, eUktrizira|i in po vrhu še fotografirali med prosto zabavo z »gašem«. — Tedaj danes, 25. t. m. vsi v Ric-manje, da napravimo svojo narodno dolžnost! Prometne zveze so kar najizvrstnejše! Na svidenje! — Vamp. _ Danes vsi na vrtno veselico v Rlcsnanle. Delavsko Me Nove izjave italijanskega odposlanca ki gre v Rusijo. Dr. Evgenij Boggiano^Pico, ki po na* logu italijanske vlade potuje v Moskvo, je imel daljši pogovor tudi z urednikom berlinskega lista »Rote Fahne«. Dr. Boggiano je poudarjal važnost Odese, Rostova na Donu in drugih čr? nomorskih luk za trgovino z Rusijo, ker so te luke celo zimo odprte za mor* ski promet, medtem ko so severne lu? ke po zimi zaprte z ledom. Italija lahko izvaža na Rusko indrustrijske izdelke in polizdelke, kakor usnje, čevlje, tka* nine, automobHe in druge stroje ter tu* di velike množine riža. Italijanska in? dustrija, ki se ravnokar nahaja, v težki krizi, bi mnogo pridobila! od trgovskih zvez z Rusijo. Od tam pa bi Italija lah? ko dobivala predvsem premog in nafto. Italijanski cdposlancc je pojasnil, da so se mogla pogajanja med Rusijo in Italijo zapri&eti še?le pred enim letom, ker se je še*le tedaj (na sestanku med Millerandom in GioBttijem v Aix*les* bains) sklenilo, da smejo države spora* zuma neodvisno ena cd druge stopiti v pogajanja s sovjetsko Rusijo. Do te do* be ni mogla Italija stopiti v pogajanja brez sporazuma z Anglijo in Francijo. Na to bi lahko dr.ju Boggianiju odgo* vcrilf, da je biio tudi* v enem letu dovolj časa za sklepanje pogodb z Rusijo.Po* godba pa je še do danes odprto vpra? šanje, medtem ko Francija in posebno Anglija že zdavnaj trgujeta z Rusijo. Kar se tiče pomoči gladu j očim krajem Rusije, je rekel Boggianii, da je on pris? taš načela, da naj vsaka država samoss tojno vodi pomožno akcijo; prvič je to bclji praktično in drugič tudi bolj pri? poroči j ivo s psihološkega stališča. Hotel je bržkone namigniti, da je bol* je, če Rusija ve, koliko ji je vsaka dr? žava pomagala. To načelo je prevlada? lo v zadnjem hipu tudi v odločilnih kro? gih sporazuma. To je po- našem mnenju gotovo posledica odločnega nastopa sovjetske vlade, ki se je-postavila po ro? bu Franciji, ker je hotela; pomožno ak* cijo vseh držav izkoristiti v svoje po* litične namene. MLAD inteligenten ursdaik, Uče nameičenja. Govori slovensko, italijansko in nemško. Ponudbe pod «Priden* na upravništvo. .1767 FOSUŠENA JAJCA MRAVELJ, ptiče, in vsakovrstne domače in inozemske živali, kupuje M. Mahorcich, Via Roma 26, Trst. 1766 KROJACNICA Vekoslav Terzo, ulica Fonde« ria 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode. 1728 V SKOPEM ŠT. 24 na Krasu, se proda posestvo z vsem kmetijskim poslopjem, velikim vrtom 3876 m2, malim vrtom 450 m3 in dva travnika. Pojasnila daje Josip Pirec, Voj-ščica pri Komnu. 1769 SLUŽBE išče dekle — Slovenka. Via Rojano, Scorcola S. Pietro 35, pritličje. 1770 CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1. 1771 MLADENIČ star 29 let, obrtnik, sposoben v trgovini, vesele naravi želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, ki bi imela trgovino ali kako obrt Ponudbe če mogoče s lliko pod »Škratelj« na upravništvo. 1772 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgo'-ovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za cbilen obisk. A Mer-molja RiejJer, uli^a Cosimercialc 3. 586 IZREDNA PRILIKA. Proda se poročna soba iz belega lesa za L 800.— Ulica Solitario 1. Choen. 1738 NA PRODAJ je močan, dobro ohranjen har-| monij za drušivo ali malo cerkev, ter gra-j melon z 50 ploščami različne vsebine. Na- j slov pove upravništvo «Edinosti». 1753 pripravna za vsako obrt, z malim posestvom in lepim dvoriščem ter dvema koncesijama, 10 minut oddaljena od postaje S t. Peter na Krasu, se takoj proda. — Naslov pri upravništvu Edinosti. 772 UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poštenih štarišev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. 1751 Soba se oda poštenemu delavcu. Ul. Chiar-bcla sup. št. 8, IV. n._1774 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Ul. S. Giacomo in Monte 5, pritličje. 1775 2 HIŠI z zemljiščem prodam. Naslov pri u-pravništvu. 1776 SREBRNE krone plačujem po L i.65. Via Valdirivo.36, IL 1777 SOBA se oda gospodu. Via Francesco Ris-mondo (ex Fontana) 5t. 2, IV. Sivetz. 1778 RAZNE sode in stiskalnico prodam. Zalega vina, via Udine 18. 1779 OPRAVA za trgovino jest vin, se proda za L 2100. Ceglar, Sorgente 5, 3. 1780 POHIŠTVO se proda. Stanovanje na razpolago. Naslov pri upravništvu. 1781 NAZNANJAM bližnjim sorojakom gostilničarjem in zasebnikom, da sem odprl zalogo pristnih istrskih vin. Imam novo sladko vino, katero prodajam po zelo ugodni ceni. Priporočam se udani Josip Tomažič, Do-bropolje št. 16, pri D. Bistrici. 1782 MLADE prašiče prodam. Košuta, Rojan 451. 1756 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lilica Um vogal ti. Kazzini. - Lasta »Ma. Deiniika glavnica In rezervni zaklad K Č. SI. 223,030.00« izvfšnje kulaiita ise baačae is menjalnica transakciji == Uradne ure od 9-13 NALI OGLASI S030 prazno, s prostim vhodom, če mogoče z električno razsvetljavo išče stalen uradnik, take j aH pozneje. Ponudbe pod «Ena o_eba na upravništvo. 1764 ŠTEDILNIK (Sparherd) se zelo ugodno proda. Via XXX Ottobre 14, vratar. 1757 VREČE kupujem. Zaloga, Via Solitario 19, Jakob Margon (blizu bolnišnice). 1758 KOTEL za petrolej, počinjen, 200 1 in ledenico prodam po nizki ceni. Sv. Ivan-Brandežija št. 764. 1759 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 flBli6ESQ3llSS!IIIimiHi Najboljši gumijevi podpetniki so znamka RFETTO m POZORI Srebrne krone in zlato ;»o najvišjih cenah plaCaje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I* 38 UBIRALEC in popravfjalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. ZLATO in srebrne krose plač j m več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzisi 46 (v bližini drvenega trga). 44 ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednih dokazih sočutja ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega sina oz. brata Rudolfa Družino izražamo tem potom iskreno zahvalo vsem blagim osebam, ki so bodisi za podarjene cvetko, za spremstvo k večnemu počitku, ali na katerikoli način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Posebna zahvala osobju pisarne odvetnika dr. Slavika in mladinskemu društvu Prosveta. TRST, 25. septembra 1921. 778 Rodbina DRUŽINA. ki se ne lomijo in trajajo dolgo. — Ne zamenjujte jih z drugimi znamkami ! Prodajajo so v čevljarnicah in miroMilnicah. Zaloga o Trstu, via Cnrducii 3. 775 Emporji gumijevih izdelkov. Naznanilo. Naznanja se slavnemu občinstvu v bližnjem okraju in po deželi, da se komaj v drugI polovici leta 1922 zopet otvori tovarna biče V, ustanovljena 1. 1856 od Martina Novaka iz Kostanjevice na Krasu, znanega mlinarja in bičarja, in porušena v vojni 1. 1916. 776 • SINOVI NOVAK. LEPA HIŠA v Skopem z dvoriščem, 4 sobami, kuhinjo, hlevom, drvarnico, 13371 m* zemljišča, velikim sadnim vrtom, krasnim razgledom, 15 minut od železniške postaje, se ceno proda. Pojasnila v Dutovljah št. 43. 1760 700 DOBRO OHRANJENIH VREČ, se proda po nizki ceni. Pojasnila daje Aprovizacija občine Št. Peter na Krasu. 1761 HIŠA skoraj nova s 15 prostori, 900 m obdelanega zemljišča, vodnjakom, s stanovanjem takoj prostim, na Pendice Scorcola, se proda za Lit. 50.000 proti takojšnjemu polovičnemu plačilu. Slaščičarna, Piazza Rosa-rio 4. 1762 VILA «PROFESOR»f glasovita restavracija v Mocco prti Borštu (tržaška okolica) približno 20.000 m3 zemljišča, vinogradi, travniki in polja, se vsled preselitve po ugodni ceni proda. 1763 KROJACNICA V SEŽANI pri pošti, sprejema vsa dela zelo po ceni. Delo kmečkih oblek L 40.— do 50.— finejših mestnih L 70.— do 80.— Zbirka vzorcev blaga po zadnjih znižanih cenah na razpolago. Uljudno se priporoča slav. občinstvu Vpdopivec, krojač. 1741 VELTKO aii malo stanovanje, prazno ali me- blirano, se išče. Ponudbe pod «Uradcik» na upravništvo 1765 j - ———————. , ODLIKOVANO fotografsko podjetje Antona j Jerkič, Trst, via Roma 24 (poštna ulica) je edino narodno podjetje. Ako si ga hočete ohraniti, podpirajte ga. 22 HIŠA v Ilirski Bistrici, z gozdom, travniki in njivami, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu. 1738 PRODA se nov hrastov bedenj 12 hI. Na ogled je v Padričah št. 45. 1690 Velika g»arfija steklenih šip, različne velikosti na drobno a!i debelo 69" se proda HS Preprodajalci, stavbeniki, mizarji in steklarji dobijo popust. Ponudbe nasloviti na zalogo šip Trst, Pia/za Oberdan št. 3. 758 (Hiša Hotel Europa) NAZNANILO. * Naznanjam slav. občinstvu, da sem prenesel zastopstvo svetovnoznanih izvirnih Singer-jevih šivalnih strojev, kMere bom prodajal tudi na mesečne obroke. Obenem priporočani svojo zalogo ur in mehanično delavnico za popravo koles, g arao-fonov itd. Vsa v to stroko spadajoča d la izvršujem točno, solidno in po zmernih cenah. ANDREJ ERŽEN urar In mehanik v Kobaridu štev. 69. 174 ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 1735 PRIMORCI in Amerikanci pozor! Kdor želi kupiti v Jugoslaviji po nizkih cenah posestva, vile, hiše, velike in male trgovine in gostilne, naj se obrne na Franja Puc, Kongresni trg 7, II, Ljubljana. 1773 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 KUPUJEM staro železo in svinec. Via del Olmo št. 4, Cerneca. 1723 DOBRO izurjenega krojaškega pomočnika iščem. Barkovlje 122. 1768 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 i na Slov. Štajtrskem na prodaj Isto je oddaljeno 3 km od železniške postaje, v bližim večjega mesta, lepa lega, 40 oralov zemje, veliko stanovanjsko poslopje s 26 sobami, lepa gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanju. — Pojasnila daje dr. G. Skoberne, odvetnikov Celju. 773 Zaloga domačih vin s beleša mm, istrskega refoška in kraškega terana na debelo In za družine. — Posfrežba no dom in tranzilo. - Novo sladko vino. Ul. Ciinicoli šteu. 8. Šfrancar. !E J@sip Spediar Trst, Via l Coterinn ft. 7 - Piazza Kazzini Velika izbira sukna in blaga za gospode. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke, površnikov, palttots, hlač in gilet 46 fantasia itd. itd. 3 Fr. naznanja, da je odprl trgovino z usnjeni in raznimi v to svrho spa-dajočimi čevljarskimi potrebščinami. Uljudno se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk. 778 na zelo prometnem kraju v Divači, se radi cdhoda proda. Pojasnila daje A. FIL1PČ1Č 777 pri A. R e b e c u v Divači. Naročajte in širite EDINOST" znanec, s katerim dolga leta ni poveril, je bilo dovolj, da je spregovoril, in že jc povedal, kdo jc on. Pri učencih jc bil priljubljen, u£;ene* mu svetu dobro znan, a ker sam ni veliko pisal, le bolj zal druge nabiraj, živel le sam za se in svoji znanosti, se je med ljudstvom kmalu pozabilo njegovo ime. Gotovo še sedaj velika večina Idrijca* nov ne zna, kakega velikana po znanosti in marljivosti je dala učenemu svetu. N. p! Karol Deschmann. Rojen je bil na hšt. 102 3. januarja 1821. Oče mu je bil Klemen, sodni ak* tu ar,' mati Terezija Schlegei Tri leta staremu umre oče in njegov stric Mihael Dežman prevzame vzgojo skote. Hotel mu je kupiti posestvo v Brdih pri Ra* dovUici, od koder ta rod izvira, a poslal ga je L 1834. v SoJnograd. Po stričevi smrti l. 1835. se vrne v Ljubljano, kjer je 1. 1839. dovrši! gimnazijo. Na Dunaju je študiral medicino, a huda bolezen ga je ovirala: študiral je potem naravoslovje ter se kot doktorand L 1849. vrnil v Ljubljano. Nastavljen je bil kot suplent na gimnaziji in poučeval ffeiko in mate* matiko v višjih razredih tako izborno, da so ga dijaki radi imeli, tovariši in vodstvo pa cenili. 17. noveanbra 1852. jc bil izvoljen za varuha deželnega muzeja v Ljubljani, katerega: je opravljal 36 let in ga zelo povzdignil. Do letu 1859. je bil plodovit slovenski pisatelj in pesnik in bil desna reka Bleiweisu. Ko pa je dr. N. Costa prevzel vodstvo slovenske politike in ojstro kritikov al upravo deželnega mu? žeja, za katero je bil Dežman odgovo# ren, je mož presedlal. Osebno in poli? tično se je Slovencem izneveril. Od leta 1861.-1889. je deloval kot poslanec v deželnem zboru in odboru, od leta 1873.-1879. tudi v državnem zboru. Bil je botanik prve vrste, prepotoval več? krat Slovenijo, katero je temeljito po= znal, zaslovel radi prazgodovinskih i!z* kopin po učenem svetu in veliko pisal v nemškem jeziku o prirod ah Kranjske. V zasebnem življenju je bil prijazen tudi nasproti političnim nasprotnikom in dajal blagohotna pojasnila v svoji stroki. Umrl je 11. marca 1889. ob 1. uri popoldne. Ko bi ga nam ne bila odteg? nila nesrečna r^itika, bil bi gotovo eden največjih Slovencev z bogatim znanjem in bleščečim jezikom, a zaidnjia leta so mu strastni napadi ogrenili. Posebno njegova pesem »Proklete grabi je« se mu je večkrat oponašala. V njej opeva dijaka, ki je na počitnicah Ie nemški gos voril. Ko je pa iz neprevidnosti stopil na grabljišče, ga je drog udaril na usta, da je takoj pokazal, daj slovenščine it ni pozabil, ko je proklel naše potrebno orodje a »proklete grabi je«. Kot deželni poslanec je zastopal Idrijo od L 1861.—1866. V tej dobi je pripeljal v tvoje vodno mesto sko »Lieder ? Tafel«, ki je na Ahacijev dan L 1863. na Zemlji imela bogat kon* cert. Ognjevito je takrat govoril »po? zdrafv ljubljanskih pevcev I dri j čamom«; v govoru je kazal na važnost rudnika za Slovence in državo in v znese ni besedi opisoval našo rudo. Celo dve slovenski pesmi so imeli na programu, da bi poka« zal, dat tudi Nemci spoštujejo Slo« venca. Julij Ivan Glolvacki je Hi sin Martina, žgalniškega adjun? kta, in Amalije r. Ferscher. Rodil se je v Idriji na št. 80 18. junija 1846. Leta 1863. je dovršil gunnaaijo v Ljubljani in študiral prirodoslovje nai univerzi v Gradcu. Tam je napravil izpite iz pri* rodoslovja kot glavnega predmeta in matematike kot stranskega predmeta; pozneje je še dodal ispit iz slovenščine. L. 1871. je poučeval na realki v Gorici, šel čez 2 leti na državno gimnazijo v Gradec, odkoder sc jc zopet čez 2 leti podal v Ptuj, kjer je ostal 10 let. Na svo? jo prošnjo je prišel od tam v Ljubno na Štajerskem, kjer je ostal do leta 1895., ko je odšel v Celje. Leta 1899. je postal ravnatelj gimnazije v Mariboru, katero je spretno vodil 12 let. Leta 1910. je sto« Eil v pokoj in takrat dobil visoko odU? ovsmje, red železne krone III. razreda. Živel je v Gradcu, znanem mestu vpo* kojienm mdnikov. Bfl ie izboren uči« tel j, ko je svojo stroko temeljito poznal, bil resen, a strogo pravičen In povsod spoštovan. Zbiral je posebno lišaje in mahove. Že kot visokošolec je preiskal vso idrijsko okolico, posebno lišaje, ka? tere je L 1876. opasal v knjigi. Prepo? toval je vso Slovenijo, Istro, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ter preiskal svoj predmet, različne rastline. Umrl je v Gra'dcu 18. maja 1915. Janez Repič je bil rojen na'št. 277 v Idriji 19. marca 1835. kot rudarjev sin. Tedanji učitelj Mihael Tutre je spoznal nadarjenega učenca in silil stariše, naj ga poslej o v srednjo šolo. A kako zmagovati drago studiranje v glavnem mestu? Takrat je našim Idrijčanom zelo pomagal benefi* ciat Janez Majnlk, ki je doma pripravv ljatl dijake za I. in tudi II. šolo gimna* zije. Z Repičem je še hodilo 8 drugih sošolcev k Ma|jniku na pouk in res je vseh devet potem zvršllo srednje šole, nekateri celo univerzo. Vodil je v Ljiub* Ijano svoje učence k skušnjam in tam izprosil kako podporo za dijake, da so zamogH naprej študirati, če tudi borno, večkrat lačni. Nov Repič je v peti šoli prišel v Alojzijevišče, kjjer je imel hra? no m stanovanje zastonj, za knjige, ob? leko in druge potrebščine si jc pa oče pristradal. Leta 1854. je šel na univerzo na Du? naj, kjer mu je pokojni lekarnar Josip Warte preskibel prosto hrano pri bogati družini. Učil se je latinščine in grščine. instruiral dijake in že takrat pisal rvzne sestavke za časnike. Ko je napravil iz? pite, je dobil profesuro v Lugošsu na O? grškem. A ko so tamkajšnjo nemško gimnazijo spremenili 1. 1861. v odrsko, se je vrnil na Dunaj, kjer je 3 leta poti* čeval v raznih zavodiii. Ko je pai še na* pravil skušnjo iz nemščine, zgodovine in geografije, je dobil profesuro v Krem» su ob Donavi, kjer je ostal 8 let. Potem je 4 leta bil na višji realki v Mariboru, prišel od tam v Brno nai državno obrt* nijsko šolo, kjer je ostal 9 let. Radi bolezni v grlu je stopil 1. 1887. v penzijo, se preseslil na Dunaj, kjer je neumorno delal v raiznih strokah. Do leta 1918. je napisal 450 člankov in ma« lih razprav, kratkih povestic bolj versko«* nabožnega značaja za razne koledarje in strokovne liste. Dobil je odlikovanja od države, celo oH papeža je prejel zaslužni križec »pro ecciesBa et Pontifice« in postai častni ali dopisni član raznim družbam. Po razsulu Avstrije je delil ubožno stanje z drugimi penzijonisti Pokoj'nifia je ma* la; sedaj ko je padla valuta, je bil v ve? Hki bedi. Če še živi, se ne ve, ker par let že nismo dobili od njega nobenega ob? vestila iz Avstrije. Ostal je pa ves čas ve? ren Idrijčan, katerim je rad pošiljal ra? zne liste, posebno če so prinesli kak njegov sestavek. 2ivo se je zanimal še v visoki starosti 80 let za razvoj in blagostanje svojih slovenskih rojakov. aciAittcrtrr« V Trstu, tfte 25. septembra O Leninu in njegovi vladi je izjavil Ualijanski delegat sleUećc mnenje: »Jaz sem vedno trdil, da evropske vlade niso rttcumele velike zgodovinske krize. gkoostala svobodna in jo nihče ne bo ovirat v njeni prop2igandi. — »Jaz, ki sem na Angleškem prva podpis rala rusko revolucijo in III. internacij nale — zaklučuje Pankhurst svoj čhu nek —, bom nadaljevala to delo z vse* mi svojimi močmi kakor v preteklosti«. Darovi za nesrečne žrfta u Istri Šentjakobski «Sokol* 300. prispevek mag-ialenske godbe od pogojenega honorarja 50, zahvaljujoč iskreno z vsem priznanjem vse moralno in gmotno sodelujoče po njih pridnosti in zaslugi, proseč oproščenja vse zabavljajoče nezadovoljneže — po njih upravičenem sitnarenju, prezirajoč odkrito vse nasprotujoče — po njih vrednosti, pozivaje prve na nadaljevanje započetega, druge na vprizoritev boljšega, tretje na temeljito poboljšanje se razide «Veselični odbor vesoljne pivške mladine in starine v Matenji vasi» dne 23. IX. 21. ter izroča čisti dobiček prireditve v prid Istra-nom Mineralna voda :: RADE IN :: neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t d. Glavni založnik za vso Italijo COLONIALE OLANDESE Drulba mm uiroi ta Isvei . TRST. vla Pier Lnigl di Potairlai it 2. „ITflLIfl PREVIDEHTE" Vzajemno zavarovalna anonimna družb« proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu. GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št. 11, L n. Telefon št. 24-86 bis 759 Agenti in zastopniki po vseh glavnih krajih. Zotrctehničnl amMntorl] Trst ulica ftite Foatane it. 6. L Odprt osok dan od 9-13 In od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom 763 Nagrajene tržaške destilerije RENZO RICCI * C.O Vermouth — likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v nt Mirani ar štev. 7, t o varni v Barko vijah in v prosti loki Št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi • zadnjih znižanj. 8 Usodna prilika Radi selitve se proda: parna žaga z mlinom, okoli 1000 ms okroglega lesa pri žagi, stanovanjska hiša z dobro idočo gostilno in gospodarski poslopji, zemljiško posestvo an okoli 40 oralov gozda. Cela realiteta se nahaja ob državni cesti in blizu kolodvora ter v neposredni bližini neizčrpljivih gozdov. Naslov pove upravniStvo «Edinosti». 751 ter »rsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Udine it. 49 (prej Beivedere) Priporoča se (27) F. CINK Posestva od 4 do 300 oralov z vinogradi, gozdi, sadovnjaki, živina, gostilna s posest* vom, hotel in kavatma, stanovanjske in trgovske hiše, vile, mlin, žaga, grajš&na in tovarna, se prodajo potom pisarne Zagorski, Barvarska tibca 3, Maribor. (753) Trgovino M. Ferjnnčič v Vipavi ima v svoji zalogi sledeče: jestvine, koruzo, železnino, lončevino, cement, manifakiuro in Singerjeve stroje, katere prodaja po najnižjih cenah tudi na obroke. 749 Zaloga: M, M Vitlano Veneto k 36 (prej Piazza delle Poste). ALFA- LAVALizdeiujensjboljSestro- —je 'n opreme za mlekarne in sirarne. Ta pri nas že pred vojno sploSLonp- Ijanji tvrdka instalira kompletne mlekarn« s par nimi napravami* pa- sterizatorji,hl»dlni i, posne-ttalniki, plnja- ml, tehtnicami za mleko, Črpaluio mi, kan-jiljami itd, razprodaja P. tudi posamezne troje in obavlja popravila pri njej kuponih strojev. Se posebno znani pa so njeni posuemalniki. Alfa - Lavalovi posnemalnikl -e izdelujejo v vseh velikostih. Najmanjši po->n« ma 1 iher mleka na minuto in je v^orabljiv v na i manj šili gospodarstvih (29—30 L mleka na dan.) — Za vsa poirotma pojasnila, cene in nabave se je obrniti na t'*) ing. P. Gustinčlč, Trst. Sv. Ivan 1009. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVM Trst, Piazza Garibaldi St. 2 (prej Barriera) mr Delo aajamieno i8£3aansKaKmiiBB»EBHWiHBaiiaBiMll—»MIH Velika zaloga In tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 9 in ul. del FabbrI 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. SMO Cruclattl : oitn Man mm: z zalogo plošč za prevlačevanje in pode po zelo ugodnih cenah. 755 Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FOioMftll ZBUOđ DAGOERRE Corso tfittorio Emmele st 39 Razglednice od 10 lir naprej -- I! II LMansks Kreditna Mol Podružnica v Trstu, 3 Centrala v Ljubljani. Podrug »ice: iijg, Eursiije, Ml ca. Ml SuiiUrel Mm Ptuj, Mm giivaki K 58.131 Kl. hum S 45.633.0(13 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče poste. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',.7- ahmiftiasia na žiro-raćune proti 37. ™™aja Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. St. 5-18. Blagajna je odprta od 9 H v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom Ulica Pla Lnigi da Pclestrina il 4, i. sprejema hranilne viose od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po II Oj 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekočo čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Saje Mila po najugodn jših pog jih w na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzeniši nedelj in praznikov od 8 do 1. DOKAZ da imajo testenine-Pekatete sloves že izza predvojne je ta, da se vsestransko povprašuje po njih. 708 Pozor na cEomačo tvrdko ! FRANC saBNlG, Gorica, GosposHa ulica sečaj Via Carduccl & Z5t naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št. 21. lil III je pristnost in kakovost ZNAMKA izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi. Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna. Prepričajte se! ___III A. FenderI & C., Trst, Tovarna mila Telefon št 430 — Via del Ghirlandaio št 1 aa ^ a h jb B& DAkll/A ■ I BeoM Celje, Dubrovnik. Rotor, Kron], UuB-ANjKA D M Pl R M ■ i liana, Han&or, Metković, Opatila, Sarajevo. m ar W m UST^m ■ ^r a ^or « w w w w w — — w ■■ ---* ---------- ---------- sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro in M vloge pođ najMe]M pogo]L | Wit, SmeniK. Zoflar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi , pogoji I Poslovne zvezezosemloeM kraji vtn-In Inozemstva iiiHiiiaHimuHiiaiiiBmimiBBiHiiRBisi