v
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
OLUME XXIII.—LETO XXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 26, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 302

Kratke vesti
iz življenja in sveta
BOŽIČNO PREMIRJE MED ZRAČNIMA SILAMA ANGLIJE IN NEMČIJE
PREPOVED &APLINOVEGA FILMA Buenos Aires. — Pronacijski ^fpis "Pampero" je včeraj ^Poročil oblastvom, naj prepono predvajanje Chaplinovega taa "Veliki diktator", češ, da 'Chaplinova "igralska inferior-
fJSt v sramoto filmski umetno-li."
Umikajoči se Rzenal
Longview, Tex. — Policija je hirala nekega 23 let starega *&orca, pri katerem so našli :|fem samokresov 37 in 38 ka-^ in par tolkačev iz medi, ki č jih natakne na prste. Policija Rjavila, da je bil to najbolj ^ožen mož, ki je bil še kdaj Miran.
svoboditev ^vije agelov
Mexico City. — Sylvija Age-17 iz Brooklyna, N. Y., ki se je dajala doslej pod policijskim Gorstvom v bolnišnici, ker je p živčno popolnoma strta, je Pustila v soboto bolnišnico, fr je bila oproščena vsake kriv--® Agelova je bila, kakor znano, %teljica Trockijevega moril-
Nacisti ogorčeni nad imenovanjem Anthony Edena
Načijski krogi pravijo, da je on poleg Churchilla odgovoren za sedanjo vojno, ki jo je hotel Hitler preprečiti.
L
- I STREGLI
Vancouver, B. C. — V elegan-Vancouver hotelu so si mo-tekom obeda gostje, ki jih Wo nad tisoč, sami streči ter našati jedila iz kuhinje, ker ^stavkali vsi strežaji hotela. lVkali pa niso kuharji, niti ne Delavstvo je zastavkalo, vodstvo hotela ni hotelo ati plače.
Kultura

Vaja
za
VAJA
igro "O, ta
vražji
se vrši nocoj v Sloven <etti delavskem domu na Wa *'°u Rd. namesto jutri zvečer, ^alci so prošeni, da se gotovo bežijo.
j IVAN CANKAR"
Fktri ob 8. zvečer se vrši va-za prihodnjo predstavo "Div-lovec". — Režiser.
Na božični dan sta obe letalski sili mirovali; Londončani so v miru preživeli božični praznik. — Povsod drugod pa so se boji nadaljevali. — Bardia pred padcem.
ATENE, 25. decembra.—Da-*"
nes so angleški bombniki v nepričakovanem napadu, ko so se vlačili oblaki nizko nad zemljo,
napadli pristanišče Valono, kjer so zažgali ondotno letališče, ki je zavito v dim in plamene. Na letališču je bilo več letal, ki sta jih uničila ogenj in bombe angleških letalcev.
Na grški, otok Krf, katerega so že ponovno napadli italijanski letalci, dasi na otoku ni nobenih vojaških naprav, so vrgli angleški letalci velike množine božičnih daril za ondotno prebivalstvo.
Božično premirje
LONDON, 25. decembra. —
Tekom božičnega praznika je počivala tako nemška kakor tudi angleška zračna sila, ki ni napadala ne Anglije ne Nemčije. V Londonu je vladal popolen mir.
Visoka globa
LONDON, 25. decembra. —
Francoskemu mestu New Orleans, kjer se je proslavila Devica Orleanska, so naložile nemške okupacijske oblasti milijon frankov globe, ker je nekdo prereza! nemško telefonsko žico na Victor Hugo bulevardu. Ker se kljub intenzivni nemški preiskavi ni moglo ugotoviti sabotažni-ka ali sabotažnike, so naložili Nemci mestu omenjeno visoko globo.
Hitler ob Kanalu
BERLIN, 25. decembra. —
Kancelar Hitler je obiskal danes nekatere nemške pomorske postojanke ob Kanalu, kamor se je pripeljal z nemško patruljno ladjo. Lanski božič je preživel Hitler v utrdbah zapadne fronte pred Maginotovo črto, ki je šest mesecev zatem padla V nemško oblast.
BERLIN, 25. decembra. — Nemški nacijski krogi so silno razjarjeni nad imenovanjem Anthony Edena za ministra zunanjih zadev Velike Britanije. Glede imenovanja lorda Halifa-xa za poslanika v Washingtonu pa pravijo, da to pomeni še tesnejše sodelovanje med Anglijo ii> Zedinjenimi državami.
"Churchill je končno našel v Edenu pravega moža za svojo a-vanturistično politiko," pravi nemško časopisje. "Mi Nemci vemo, da je bil poleg Churchilla Anthony Eden eden izmed onih, ki so odgovorni, za sedanjo vojno, in ki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da onemogočijo iskreno prizadevanje našega firarja za mir."
LONDON, 25. decembra. — Tukaj se splošno pričakuje znatnega izboljšanja vzajemnih od~ nošajev med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo z imenovanjem Edena za ministra zunanjih zadev. Lord Halifax bo nekaj dni počival na svojem posestvu v Angliji, preden nastopi svoje mesto kot poslanik v Washingtonu.
NAROBE VET
Ali se še spominjate nekdanjih božičev, ko je od mraza drevje pokalo in ko so se kresale na snegu in ledu iskre pod podkovanimi škornji ? Ko so se delale rože na šipah oken toplo zakurjenih sob, zunaj pa so plesale snežinke svoj zimski ples ? Ko so bili z debelim snegom zasneženi holmi polni paglavcev na smučehj zamrznjeni "bajer-ji" pa polni drsajočih se o-trok ?
Takšni so bili božični" prazniki nekdaj. ,
In danes ? Evo:
V	jezeru v Condon parku se je včeraj kopala trojica ljudi, ki jim je bjlo prevroče: dva fanta in neko dekle.
Clevelandčani so na zelenih livadah igrali golf.
V	bližini Burtona, O., so farmarji prestrezali in pokušali prvi sirup, ki je pritekel iz sočnih debel dreves.
Na University Heights pa je regrat v cvetju . . .
Okrajni sodnik Corlett obtožen nasilja in pijanosti
Policija ga je odpeljala na policijsko postajo ter zaprla v celico, dokler se ni iztreznil.
Alva R. Corlett, okrajni sodnik, stoji pod obtožbo zaradi pijanosti, dvignjeno zaradi epizode, ki se je odigrala v soboto popoldne,' ko ga je morala policija v Cleveland Heights nasilno obvladati ter ga zapreti na policijski posctaji.
Policija pravi, da je bil sodnik Corlett zaprt na policijski posta-^Aksdboto od 3:30 popoldne pa do 10:45 zvečer, dokler se ni iztreznil.
Policija je prišla na stanovanje sodnika Corletta na poziv njegove svakinje, ki je izjavila, da je kvartala s tremi drugimi ženskami, toda čim je prišel sodnik Corlett, jih je zapodil iz hiše. Policija je prišla z dvema avtoma k sodnikovemu domu.
Policijski saržent je izjavil, da je pričel sodnik policiste kleti, čim so vstopili v hišo. Nato se je pričel sodnik ruvati s policisti,
NA VIDIKU JE SPOPAD
MED RUSIJO IN NEMČIJO
Preko Madžarske se pomika v Rumunijo dvajset novih nemških divizij, ki štejejo 300,000 mož.
NOVA POGODBA PRIJATELJSTVA MED RUSIJO IN
TURČIJO
BUDIMPEŠTA 25. decembra. — Danes se je pričela pomikati preko Madžarske v Rumunijo a-vantgarda nove nemške armade, broječa 20 divizij ali 300,0001 mož, opremljenih z artiljerijo, |
s tovornimi avti za prevažanje vojaštva, z antiletalskimi topovi in drugimi vojnimi zalogami.
Gradnja mostov Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se bodo priprave
za za
tanki ln drugimi motornimi vo- j gra(jnjo mostov uporabile žili kakor tudi z vs<?mi priprava- prem0stenje Donave z Rumuni-
mi za gradnjo mostov.
Udar na Turčijo ali Bolgarijo
Nemčija ima že v Rumuniji
je v Bolgarijo in reke Prut v Rusijo.
Navzgor ob reki Prut se pomi-
Bardia v plamenih
PRESELJEVANJE NEMŠKIH OTROK
Berlin. — Nemški propagandni minister dr. Joseph Goebbels
KAIRO, Egipt, 25. decembra. ■ vgeraj priznal, da je bilo pre — Na tukajšnji fronti ni bilo na | meggenih iz Hamburga in Berli-božič nikakega premirja in An- na v druge nemške kraje
pri Novem mestu, kjer zapušča Heights mestni hiši.
brata Franka in Johna, sestre1 Sodnik Corlett, ki je zdaj na Frances, omož. Tome, Anno, o- svobodi pod osebnim bondom, mož. Kosec in Therezijo, omož. zavzema svoje mesto kot sodnik Sodic ter več sorodnikov. Tukaj okrajnega sodišča od leta 1931.
je bila 27 let, ter je bila članica.	-
društev Srca [Marija staro, Vod-1	Popravek
nikov venec, št. 147 SNPJ in| v poročilu p smrti Franka Slovenske ženske zveze. Po-.. Benedicta je bilo omenjeno, da
najmanj 100,000 moz, z novimi i ^ajQ novj odredi izbranih ruskih četami pa jih bo imela blizu pol istočasno pa poročajo sov-milijona. Diplomatski krogi 50 j jetski diplomatje, da sklepa sov-mnenja, da se je Nemčija konč- j jej-sjca vjada v Kremlju novo no odločila za akcijo proti Tur-, p0g0Cjb0 prijateljstva s Turčijo, ciji in Grčiji skozi Bolgarijo, ali ^ objavljena kmalu po no-pa se pripravlja za spopad s j vem letu_
Sovjetsko Rusijo.	j	---
Madžarska vlada je uradno j	Nov grob
naznanila, da bol vožnja osebnih j Po dolgi in mučni bolezni je vlakov zelo okrnjena, dokler se j preminil v mestni bolnišnici An-bo potrebovalo vlake za prevoz ton Čadež, star 51 let, stanujoč nemškega vojaštva.	j na 1189 East 71st St. Tukaj za-
Mržnja med sovjeti in osiščem I pušča žalujočo soprogo F ran-Diplomatična poročila iz Bu-! ces> r°jeno Koprivnik, sina Jo-karešte naznanjajo, da nastaja isepha, hčer Frances in več so-vedno večja napetost med sovje- j rodnikov. Rojen je bil v vasi Ko-ti in osiščem. Sovjetski diplo- zana Pr' Gorici, kjer zapušča tri matje javno izjavljajo, da se'^stre in več sorodnikov. Tukaj
Smrtna kosa
V sredo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminila znana ki so imeli polne roke dela, pre-Mary Mačerol, rojena Kostre-1 den so ga obvladali ter potisnili vec, stara 58 let, stanujoča na v avto, s katerim so ga odpelja-916 East 73rd St. Tukaj zapu- % na policijsko postajo, kjer so šča žalujočega soproga Josepha,' ga zaprli v celico, dokler se ni doma iz Sadinje vasi pri žužem- iztreznil.
berku, sestri Jennie, omož. Zu- Sodnik Corlett se bo moral ra-pančič, in Louiso, omož. Zadnik, d, tega zagovarjati V četrtek
ter več sorodnikov. Rojena je bi-j (nocoj) pred sodnikom Davi- _____v____________	o	, .
la v vasi Hrušica, fara Stopče dom C. Millerjem v Cleveland sovjetska armada pripravlja za: Je blval let ter Je bil eian
okupacijo Moldavske do Siretul d^"^va Clevelandski Slovenj reke ter vseh ustij reke Dona-!št. 14 SDZ. Pogreb se vrši v so-
jtobo zjutraj ob 9:15 uri iz Jo-! seph Žele in sinovi pogrebnega Sovjetska Rusija je tekom %avoda na 6502 St. Clair Ave., zadnjih dveh tednov poslala Ru-]ter v cerkev sv. Vida ob 10:00 muniji četvero protestov radi ur| jn nato na Calvary pokopa-
njenega zadržanja naprav Rusiji. Istočasno naznanjajo poročila, da nemški vojaški inženjerji nadzorujejo utrjevalna dela ob reki Prut na meji Rumunije in
o-
la
i
#-
p
0
eja odbora SNPJ farme
%ri večer ob 7:30 uri se vrši ^ovenskem narodnem domu, ^ St. Clair Ave., v starem ^°Pju, soba štev. 3, seja za-^toikpv izletniških prostorov 6velandskih društev S. N. P. J. Nation grounds of S. N. P. '°dges. — Vsi odborniki in ^tveni zastopniki so prošeni, 1 se gotovo vdeležijo, ker bo % drugih važnih zadev tudi ' tev direktorija za prihodnje • Bodite navzoči vsi in toč-- Tajnik.
.	Zaroke
"a božični večer sta se zaro-1 Miss Dorothy Pečjak, hčer-in Mrs. Pečjak iz Geneva, '°> in Mr. Valentin Konesta-sin Mr. in Mrs. Konestabo, ) West 63rd St. Naše čestitaš. Frances Petrič, 1099 E. ^ St. naznanja zaroko edine /ke Josephine z Mr. Anton ^ajškom, sinom Mr. in Mrs.
Zakrajšek iz 6016 St. J Ave. — čestitke!
in Mrs. Frank Merhar, ,*2ast 63rd St. naznanja, da njih hčerka Helen zaročila i j1*- Anthony Fortuna, 15717
Ave. Čestitke. ,	SEJA
gleži so z nezmanjšano silo ob- gromno število otrok, da izbeg-delovali italijanske postojanke nej0 nevarnosti angleških letal-v Bardiji, kateri kraj je zavit v gkih bomb.
plamene in že devet dni oblegan.,----
Angleži pripravljajo zdaj svoj čete, katere so tvorile doslej ost končni napad na oblegano me- angleške ofenzive v Egiptu in v sto, ki ga bodo izvedle izbrane Libiji.
Božično obdarovanje revnih družin v Clevelandu
živili in raznimi potrebščinami je bilo obdarovanih v Clevelandu nad 5,000 ubožnih rodbin. — Z igračami je bilo obdarovanih 40,000 ubožnih otrok.
Med darili za 300 ostarelih moških in žensk so bile copate,
]a dram. društ. Naša Zvez-^ vrši v petek večer. Ukreni-^famo tudi radi vprizoritve Silvestrov večer.
Letošnji božič jp dobilo nad 5,000 ubožnih rddbin v Clevelandu svoja božična darila, ki so jih darovali usmiljeni ljudje.
Med temi darili je bilo 4,300 košar, napolnjenih z raznimi jedili in drugimi dobrotami. Približno 1,000 teh košar so dobile rodbine vojnih veteranov. Da se je obdarovalo tudi one, za ka-jterih potrebo se je šele v zadnjem hipu izvedelo, so stopili v akcijo tudi policijski avtomobili, ki so poskrbeli za prevoz zadnjih zavojev z grocerijo.
Ko so raznašalci živil oddali košaro živil v nekem domu, jim je bilo povedano, da se jestvin ne bo moglo pripraviti ker so zaradi neplačanih računov zaprli plin. Takoj se je našel dober človek, ki je plačal račun za plin, nakar je bilo vse v redu.
Raznovrstnost daril I Več kot šest sto jetičnih bolnikov je prejelo darila v obliki slaščic ali ribjega olja.
tobak, čevlji, ovratnice itd.
Šestdeset oseb je prejelo očala. Neka mlada ženska, ki zaradi svojih slabih zob ni mogla dobiti dela, je prejela certifikat, ki ga bo predložila zobnemu zdravniku, nakar ji bo slednji popravil zobe.
Pralni stroji za ubožne ženske
Trideset žensk, ki so morale na roke prati, perilo za svoje velike družine, je prejelo kot božično darilo pralne stroje. V e-nem darilu je bilo vključenih 40 postelj, 20 otroških vozičkov, 10 peči, 15 radio-aparatov, pet di-vanov in dvoje klavirjev. Čevlje in galoše je prejelo 350 oseb. Dalje je bilo oddanih tisoče ko sov raznih oblačil, kakor: zimskih sukenj, oblek, suknjičev, domačih oblek, sweatrov, čepic, spodnje obleke in nogavic
zapušča v Josepha in Hermana, hčer Anno poročeno Colatti, sestra Anno, poročeno Jakoneič in več sorodnikov.
Seja
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Rechar Ave. — Člani so prošeni, da se gotovo u-deležijo.
Zamenjana suknja
Včeraj je neka ženska pomotoma vzela drugo suknjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in je prošena, da jo vrne, nakar dobi njeno nazaj. Seja
Redna seja delničarjev Doma Zapadnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. se vrši v soboto dne 28. decembra ob 8. uri zvečer. Zastopniki društev in delničarji ste prošeni, da se polnoštevil-i no udeležite. — Tajnik.
v Karpatskem pogorju v Madžarski.
100 milj vojaških vlakov Potniki, ki prihajajo v Budimpešto, pripovedujejo, da so pasirali solidno črto vojaških vlakov, ki se razteza v razdalji 100 milj. Ti vlaki so naloženi s težko in lahko motorizirano ar-tiljerijo, z o klopnimi avtomobili, kotu, 6411 St. Clair Ave.
greb se vrši iz hiše žalosti v so-1 zapušča v starem kraju poleg boto zjutraj po oskrbi Jos. Žele, sjnov Josepha in Hermana tudi in sinovi pogrebnega zavoda. — lhčer Anno, poroč. Jakončič, kar Besarabije. Drugo črto utrdb Cas poročamo jutri. — Bodi 31 bi se moralo pravilno glasiti, da grade ob siretul reki, tretjo pa ohranjen blag spomin. Preosta- zapUg£a v starem krp ju sinova lim naše sožaljc!
Obisk v uredništvu
V torek dopoldne nas je pose-til v uredništvu g. polkovnik Mirko Burja, vojaški atašej jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. G. polkovnik, ki je prišel v Cleveland na božične počitnice s svojo soprogo, nas je obiskal v spremstvu svojega tasta Mr. Jos. Plevnika, predsednika slovenske posojilnice. Polkovnik Burja, ki zavzema kljub svojim primeroma mladim letom tako visok položaj v jugoslovanski armadi in v vojaško-diplomatski službi v Washingtonu, se je boril kot dobrovoljec za ujedinjeno Jugoslavijo, kot ruski ujetnik pa je vstopil v jugoslovansko legijo, ki je tvorila del onih bojevnikov, ki so zadali Avstriji smrtni udarec. Mr. Burja gleda tudi z optimističnim zaupanjem v bodočnost. — Dobrodošel v naši sredi!
lišče. Bodi mu ohranjen blag spomin* preostalim naše sožaljc!
Zahvala
Cankarjeva ustanova se zahvaljuje gdč. Veri Candon, ki je darovala $1.00 ker se ni mogla udeležiti spominske slavnosti smrti Ivana Cankarja. Iskrena hvala.
Cankarjeva ustanova
Vsi tisti, ki še niste vrnili vstopnic za igro "Rdeče rože", ste prošeni, da jih vrnete v najkrajšem času tajniku Louis Zor-
Danes je zadnji dan registracije
nedržavljanov. - Do polnoči je še čas!
Poštni uradi, kjer se nedržavljani lahko registrirajo, bodo odprti do polnoči. — Kdor bo ob polnoči stal v vrsti, se bo še lahko registriral.
TEŽKA AVTNA NESREČA V LORAINU
LORAIN, O., 24. decembra. — Nocoj ob 10:30 zvečer sta bila dva Lorainčana, katerih e-den je bil oblečen kot "Santa Claus," ubita, ko je njun avtomobil kolidiral z nekim drugim
in morda tudi notranje poškodbe. V nevarnem stanju so jo odpeljali v bolnišnico. — Ob koli-ziji sta se oba avtomobila prevrnila in užgala, nakar so prihiteli z bližnje gasolinske postaje
avtom. Ubita sta bila John Hem-1 gasilci, ki so preprečili, da tru-
minger, 55 let stari železničar, ki. je bil opravljen kot Miklavž, in njegov 25-letni tovariš Julius Kolesar (najbrže Slovenec), ki je bil zaposlen pri tukajšnji A-merican Crucible Products Co. napravi. Nevarno je bila ranje-
na tudi Mrs. Helen Kolesar, Ko-Poleg tega je prejelo razne i-1 lesarjeva žena, ki je dobila tež-grače tudi 40,000 ubožnih otrok.' ke poškodbe na obrazu in glavi
pli ponesrečenih nista zgoreli.
Avtomobil, ki se je zaletel v avto, v katerem sta se vozila Hemminger in Kolesar, je vodil neki duhovnik, ki pa je takoj zatem, ko so ga osvobodili izpod vozila, neznanokam izginil. Policija je pričela zdaj iskati tega duhovnika, o katerem se je zdelo, da je bil nevarno ranjen.
WASHINGTON, 25. decembra. — Oni nedržavljani, ki se še niso registrirali, morajo to storiti jutri, ko je zadnji dan registracije, ali pa jim grozi težka kazen, kot so izjavili nocoj vladni uradniki. (Ker je poročilo datirano s 25. decembrom, torej to pomeni, da se mora vsak, ki tega ni še storil, DANES registrirati, ker je danes zadnji dan. — Op. uredništva).
Kdor se ne bo registriral, bo moral plačati $1,000 globe in od-sedeti. šest mesecev v ječi.
Uradi odprti do polnoči Danes, v četrtek, bodo poštni uradi v vseh večjih centrih, kjer prebivajo inozemci, odprti do polnoči, in kdor bo ob 12. uri ponoči stal v vrsti, se bo' še lahko registriral.
Vladni uradniki nujno svetujejo vsem nedržavljanom, ki še niso registrirani, da to danes store, kajti danes imajo še zadnjo priliko za to.
Glavna določila
Naj navedemo še enkrat v glavnih potezah, kdo se mora registrirati.
Vsak nedržavljan, razen zastopniki tujih vlad, in člani njihovih rodbin, se mora registrirati.
Oni nedržavljani, ki so stari nad štirinajst let, morajo odgovoriti na vsa običajna vprašanja o rojstnem kraju, letu rojstva itd., in vzelo se bo tudi odtise njihovih prstov. Onim, ki še niso stari 14 let, pa ne bo treba odgovarjati na ta vprašanja in tudi odtisov njih prstov se ne zahteva.
Oni nedržavljani, ki bivajo tukaj stalno, morajo tekom petih dni javiti svoje morebitne iz-premembe neslova, oni nedržavljani, ki niso tukaj za stalno, temveč samo na obisku, pa morajo javiti svoj naslov vsakih 90 dni, čeprav tega naslova ne izpreminjajo.
BTthfcM 2.
ENAKOPRAVNOST
26. decembra, 1940.

ŠKRAT
■v-:—M—wwwt..WV:— •Jsmaomrt fiiiarrrf^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
I	Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................-....................-........$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za ti mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto...................................................-..............................$4.50
za 6 mesecev....................................„..$2.50; za 3 mesece..........................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ......................................$4.00
naši starokranjski šegi.	kulturne ustanove v Ameriki, na domislil, da se človeku izpolni svoje ime, da ne bo nikoli za- ]
Frank Znidaršič, Jim Šepic, | St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, vsaka želja, ki so jo v takem' ničevan zavoljo očeta.
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
LETALSKA VOJNA POZIMI
Angleška vlada nikakor ne računa s ponehanjem letalskih napadov pozimi. Toda kakor niso mogli letalski napadi poleti prinesti nobene odločitve, tako je tudi ne bodo izsilili pozimi. Nemci bodo še naprej napadali Anglijo, angleški letalci pa Nemčijo. Dočim imajo Nemci s svojih oporišč v Franciji samo kakšnih 160 kilometrov do Londona, morajo angleška letala preleteti do Berlina 840 km dolgo zračno črto in do Stettina, kjer se nahaja v Poletzu največja tovarna za umetni bencin, celih 1000 km. še dalj pa je treba leteti iz Anglije v severno Italijo, kamor je do Milana in Turina okrog 2800 km.
Mrs. Mary Jerman in jaz bomo rogovili za baro in dajali navodila kako se ga na en oddih pogoltne četrt litra. Mrs. Rose Šimenc in Mrs. Frances Susel bodo nadzorovale kuhinjo, s sodelovanjem članic Ženskega kluba. Da pa bo šlo vse po vrsti in v redu, bo pa skrbel naš predsednik Anton Jerman. Nadzorstvo nad vstopnicami je izročeno Frank Kocinu med tem ko bo Frank Sustaršič pri rokah s pivskimi listki. Drugi direktorji za enkrat nimajo posebnega dela,
je, da bomo napravili ta dan popolne in spoštovanja vredne sklepe za proslavo te pomembne ustanove.
Želel bi, da se udeleže ustanovni člani, katerih je še nekoliko med nami. Kot prvi boritelji nam boste gotovo dali več dobrih nasvetov za program in za
ampak zdi se mi, da bodo pa, nadaljni obstoj naše prekorist-pred baro pridno "tretali". I ne Slovenske narodne čitalnice. Letos bomo imeli dobro godbo j Zadnje čase opažam, da so se
in sicer Ed. Simms orkester. — Pričetek točno ob 7:30 uri zvečer in vstopnina bo samo 35 centov.
Vljudno vabim vse naše rojake iz Clevelanda in okolice.
John Čopič, direktor.
na
Silvestrov ples v SDD Waterloo Rd.
Na Silvestrov večer priredi
V letalstvu je važno vreme. Anglija je v prijetnem pevski zbor Jadran veliko ples-
položaju, da more vremenske prilike ugotavljati v na-' no zabavo v obeh dvoranah Slo-
prej in z večjo gotovostjo, kot Nemci. V splošnem velja venskega delavskega doma na
pravilo, da je vreme, ki je danes v Angliji, naslednji dan Waterloo Rd. Ako želite prazno-1 T	tT	' J	..	n	... I vati staro in novo leto v veseli
v Nemčiji. Vreme pa se ugotavlja na podlagi poročil s družbi, pridite na to plesno pri
Severnega in Atlantskega oceana.	j reditev Jadrana. Ker je zbor na
Zima bo predvsem izkoriščena za gradnjo novih [ prejšnjih Silvestrovih plesih ved-letal. Nemčija pravi, da bo Anglija šele dosegla število no imel veliko vdeležbo, se je po
"" " radi tgga letos dobilo kar dva orkestra Krištof bratov in Vad-nalpvih, ki vam bodo igrali valč-
letal in izvežbanega letalskega osebja, ki ga Nemčija že davno ima, To je res. Nemci so se več let poprej priprav-
Ijali na vojno. Toda v glavnem posedujejo samo dva tipa ^ ^ ^ ^ ^
letal Messerschmidt 109 in Heinkel. Angleži pa sedaj traj
grade nove, še mnogo bolj oborožene bombnike in lovska j Ako pa boste želeli plesati še
letala. Grade jih za Anglijo tudi v Kanadi in Zedinjenih dalje pa vam tudi nihče tega ne
državah, kjer ne more nihče motiti proizvodnje. Nova t bo branil. Pevski, zbor Jadran
letala bodo prekašala nemška. Tako n. pr. so v maju potrebuje, ne samo finančne po-v . . , . ,	. i , , ,. ((T~. p • ;moči, pac pa v veliki meri mo-
letošnjega leta nad Dunkerquejem letala tipa Detain ; ~ t0 mu lalll[0 ^ , tem v enem s<imem dnevu sesti eliln 37 nemških let&l, ne eld posetitG zbo^oyo prireditev bi bil en sam angleški aparat sestreljen. Med tem ko bo 31. decembra.
Anglija imela prihodnje leto 30,000 izvežbanih pilotov j Jadran se je zadnje čase tru-in bo v stanju nadoknaditi vse izgube, se zdi, da je j dil z idejo nekakšnega združe-Nemčija najvišjo produkcijo letal že dosegla in tudi naj-1 nJa pevskih zborov, kateri spa-višjo številko izvežbanih pilotov. Anglija, je prepriča- dajo drug k drugemu in to so:
, 1 • i 1 , in/l1 j v, T 1 / 1-u	Jadran, Socijalisticna Zarja, Slo-
na, da bo imela leta 1941 nadmoc tudi \ letalih.	van in Sloga, toda meni se vidi,
da v vsem ni pravega sodelova-Nemci seveda drugače gledajo na potek zimskega ' nja 0(j nekaterih zborov, vsaj do vojskovanja. Predvsem <so prepričani, da bo London danes ga še ni bilo, vseeno pa ogromno trpel zaradi bombardiranja in prebivalstva se moram izvzeti zbor Slovan, ki bo polastil obup. Nemška blokada Anglije bo prišla zla-' je pokazal veliko dobre volje v sti do veljave pozimi, ker se že sedaj čezdalje
uveljavlja. Nemška letala so kvalitativno boljša od angle-^ ^ pokazala bodoč-ških in njihovo število presega število angleških ogrom-1 npst Vsi ti zbori spadajo, po no. Nemčija ima vse pripravljeno, da bo zadala odločil-, mojem skromnem mišljenju v e-ni udarec Angliji, ko pride čas za to.	. | no skupino pevskih zborov, z e-
"D. P." \ no in isto idejo in mišljenjem, ------kaj naj bi bil torej vzrok, da se
POTAPLJANJE LADIJ	»»"»««a?užitt- . . ....
Vsaka naselbina, ako hoče biti
Zadnjič smo poročali, da so se Nemci odločili zasta-' v vrstah delavskega napredka,
viti vse svoje sile za uničevanje angleškega trgovinskega' mora imeti svoj pevski zbor, to-
brodovja, da bi na ta način uresničili že pred več da ob prilikah koncertov tega ali
meseci od Hitlerja proglašeno blokado Anglije. Iz Lon- 1» «•» *ora. bi »orali sode-v „ , ,	. ,	'v, . ,	lovati drug z drugim, z nastopi
dona poroča Reuter, da go znašale angleške izgube na ^	povečati priredi-
ladjah v prvem letu vojne 1,300,000 ton in piav toliko	j^nc^rte tavariškega zbo-
je izgubila tudi Nemčija. Anglija je te izgube vse nado- ra m prirediti po eno skupno pri-
mestila, in tudi sedaj lahko sproti nadomešča vse, kar po-' reditev na leto.
tope nemške podmornice ali letalske bombe. Tu pa ni1 na.i bi bil načrt združenja.
všteta gradnja ladij, ki jih je Anglija naročila v Zedinje	» d. dobiti te-
h J	Jr ...... , vrstne pevč^ m da se vsi ti zdru-
eni najbolj aktivnih članov popolnoma odtujili čitalnici. Ne vem kaj je vzrok? Morebiti jeza na enega ali drugega, toda to ne bi smelo ovirati. V tem slučaju je pa vaša dolžnost, da se tem tesneje oprimete ustanove ter podučite kaj je bolje in priprav-nejše za procvit čitalnice.
To je moje skromno mišljenje.
Ni moj namen žaliti, ne enega ali drugega, ampak zdi se mi, da se popolnoma ignorira to preko-ristno ustanovo. Gotovo je, da smo nekateri manj zmožni, dru gi več, kar se ne bi smelo tako direktno pokazat kot se je to storilo zadnjih par let.
In to človeka nekako boli ter se čuti preveč tujega, velikokrat 31 želel ene in druge vrste pojasnil, pa se človek ne upa vjfca-iat in to ni pravilno saj smo vendar ljudje, zatoraj več skupnosti, pa bo več dela storjenega v korist čitalnice in splošne publike.
Zatoraj vas vse skupaj prosim, stopite bližje in prVlite na letno sejo dne 29. decembra., točno ob 2 uri popoldne, da bo spet enkrat sto-procentna živahnost na občnem zboru.
Torej na svidenje!
Wm. Candon
Ta ustanova bo obhajala 35. ju-1 trenutku zaželi. Hitro si je za-bilej v nedeljo dne 9. februar-, teri bo opisana zgodovina naše-ja 1941 v Slovenskem narodnem želel, pa se je koj zaprlo nebo domu na St. Clair Ave.	in so ugasnile vse zvezde. Samo
Cenjeno članstvo in prijatelje dve sta še goreli in prihajali z se vabi, da se udeleže letne se- zagonetnim, toplim sijem vedno bliže. To so bile oči Perga-čeve Manice, dninarske hčere, ki je bila kakor metulj v rosni pomladi. Bila je še skoraj otrok, vendar pa tako stasita kakor nobena na vasi.
Tisti čas Kobilar še ni vedel, kako trd in neizprosen je ukaz življenja. Ni vedel, da kmet ne more živeti od mehkih sanj. Tiho je vstal in odšel pod okno v ubožnemu dekletu. Kako čudovite besede mu je narekovala ljubezen. Vse se je vezalo in zvenelo, Manica je bila čisto omamljena in je od same sreče jokala. Njo, dninarsko hčer, siroto, ljubi premožen gruntarski sin. Ali je mogoča taka sreča.
Tako sta se ljubila ko cvetke na polju, ko ptičice v gaju brez misli na jutrišnji dan.
Po vasi so se kmalu raznesle govorice, stari je sina ostro prijel, fant pa se ni dal kar tako ugnati. Kako naj se odreče de izletu, ki ga tako iz srca ljubi? Naj oče le godrnja in rentači, se bo že naveličla!
Na jesen, ko bo s skednjev
Manica je srkala besede tolažbe, jim je verjela in se zvesto ravnala po njih. Ko pa se je stari Kobilar odločil, da izroči grunt sinu, se mladi ni več spomnil Manice. Treba je bilo bratom in sestram izplačati doto, tudi oče si je bil izgovoril obilen užitek. Kaj naj bi mladi počel z nevesto, ki bi mu namesto denarja prinesla v hišo le štiriletnega sinka!
In mladi Kobilar je tedaj zatajil svojo ljubezen in lastno kri ter se oženil s premožno grun-tarsko hčerjo, ki mu je lahko prinesla toliko, kolikor je potreboval.
Vest ga je grizla. Hotel je Manico potolažiti in se odkupiti z denarjem, ki ga ji je skrivaj
Leta 1783 so v Solnogradu 1-grali tragedijo "Agnes Ber-nauer" in med občinstvom Je nastalo tedaj spošno ogorčenje proti igralcu, ki je imel vlog0 "vicedoma", tistega, ki nesrečno junakinjo na koncu vrže ce2
n
tc k?
,	i • j. j j most v Donavo. Igralca so za" (a
poslal po stari potovki, toda <*-	^ kakšnim sovraštvom, ,
da se ni upal v nobeno gostil00 več, kajti bil je v stalni nevar nosti, da ga kdo zavoljo nje»° vega krutega postopanja z nauerco pozove na odgovor
kle mu ga je po isti poti po nosno vrnilo.
"Povejte mu, da imam več časti v beračiji ko lažnivi zapeljive! v bogatiji!" je naročila potovki, ki je naročilo s pri-mesjo svetoUinskega javkanjai P°3ten0 PretePe-tudi vestno sporočila.	| Tedaj si je vodja igralske df"
To ga je grizlo in peklo vse žine, znani igralec Schikan6 e žive dni. Že takrat, ko mu je | izmislil nekaj dobrega. NeMjP pred leti umrla žena, je Kobilar dne se je pojavil na gledaliS10 resno razmišljal o tem, da bi lepakih s krepkimi črkami na^
Danes vržejo vicedoma
stopil in spregovoril pametno pis;
besedo z Manico, če mu dovoli, mosta v Donavo!" Ta večer
odmevali pikapoki čepov in vri-; da zdaj popravi, kar je v mla-' mnogo drugih večerav Je
in s.e bilo
'ti
ki mlatičev, mu je Manica zaupala skrivnost.
"Se boš moral pogovoriti z očetom, da ne bo sramote. Saj /eš, da bi morala drugače umreti od sramu in bolečine."
Na to ni bil dotlej še nikoli
dosti zagrešil. Dal je tako po-	gledališče nabito polno. Vsak 1
izvedo vati, pa se je moral pre-	hotel uživati prizor, ko pada ^
pričati, da trpljenje vseh dolgih	sovražen! vicedom v hladno v'°^
let ni prav nič uklonilo Maniči-	do. Gledališka blagajna si je
nega ponosa.	šteno opomogla, a tudi igra jj
Potlej se je spet zaprl vase	ki so ga dotlej zasledovali, Je^. in molčal. Odhod in odtujitev lahko zadovoljen z grom0
vskaega otroka, ki mu je nepo- ploskanjem, s katerim je
,vit*o občin-
pomislil in ga je zdaj zadelo' vratno odšel v svet, je smatral stvo spremljalo njegov "koneC
Zavržena kri
nih državah in v Kanadi. V Zedinjenih državah bo do-
žjip v en j pesmi se vam nikakor
UREDNIKOVA POSTA
Bomo si voščili
bila sedaj en milijon ton ladjevja, ki je sedaj še last1 nj treba bati. S ponosom boste ameriških paroplovnih družb,	i lahko nastopih pred publiko na
—------- ! kopp^rtnem programu in pom-
r| nite "v združenju je tudi moč!" i Dobro bi bilo, da se pokaže malo dobre volje. Na Silvestrov večer imate priliko zato. Ja-isHtašrkakor pa polna Wet fra-^ran bo vesel vaše udeležbe. Kar , zarskih resolucij, Za nas Kra- je bifo zamujeno, v dobi preko le-Naša stara navada je in bo o-, -Qyce je £ Q-e pri rojstvu reso. ta, je zadnji dan se čas da se postala toljko časa, dokler iz Ja-iiucij0 sprejel in sicer tole: |pravi. Zadnji dan v letu 1940
vornika ah Nanosa ne postane	^	naj bo dan vašega združenja
.	Sin, ki si danes zagledal luc Srečno Novo leto in na s vide-
na vadna krtina ta, da si ob ko ;	ti naročam, bodi vinski nje na jadranovi Silvestrov! za-
zarcu "rujnega voščimo ob no- pivec dober balincar in plesa- bavi v Slovenskem delavskem vem letu bodočo srečo in zdra-1 ^ če hočeš biti vreden sin svo- domu na Waterloo R.
vje. Mi, kar nas je bolj po kra- jih prednikov".
šovsko usekanih, ne verjamemo
Da ne kršimo nagih lepih obi-
Sam hodi po dramečih se tra tah, željno vdihava pomladno svežino in se potaplja v svoje misli. Šest križev na plečih in sedmega pol ima oče Kolibar. Rad bi preložil breme gospodarja na mlajše rame, pa ni nikogar, ki bi ga maral prevzeti. Sinovi so se razšli; nekaj jih je pobrala vojna, drugim ni dišalo doma. Hčeri sta se -ornožili. Starejša živi v Ameriki in piše, da ji nikakpr ne diši domov. Naj se ravnajo, kakor vedo in znajo. Želi jim vse dobro, ne potrebuje pa z doma ničesar. Mlajša — oj, kakor srna je bila — je dala življenje za prvega otroka. In še otrok je, čez nekaj dni omahnil za materjo, kakoi da m11 je brez toplega materinega srca premrzlo na tem hladnem svetu.
Tako je oče Kobilar, ki je tudi sam že nekaj let vdovec, čisto sam na hribovskem gruntu. Trši in mecesni so mu tovariši. Z njimi se pomenkuje, kadar hodi po gozdu. Jelke in smreke in bele breze so mu družice. Posebno breze, te so mu pri srcu. S svežo belino ga iz temnega zelenja spominjajo mladosti.
Ah, to vse je tako silno daleč in tako čudovit? blizu, kakor da 3e je zgodilo včeraj, ne včeraj ampak komaj šele davi. Takrat je bil Kobilar mlad in poln krvi ki je prekipevala v njem in terjala svoje pravice. V toplih poletnih dneh, ko so gozd, trav niki in polja polni tajinstvepih
kakor strupeno jeklo. Kaj mu je storiti ? Kakor tat se je tisto noč splazil domov, se zaril v seno, premišljal in ugibal. Do bele zore ni zatisnil oči, toda zjutraj je bil z mislijo še vedno tam, kjer je ponoči začel.
Ves dan si ni upal pogledati očetu v oči in tako mu je bilo, kakor da vsi ljudje s pogledi kažejo nanj in si ^šepetajo o njem. Zvečer je še pred večerjo izginil, pa ne k dekletu, ampak na seno, kjer je zopet začel presti svoje misli. Ali naj res zaupa očetu? Ali ga ne bo po vs^m, kolikor ga je že opominjal in svaril, nagnal iz hiše? Kaj naj počne odtrgan od zemlje in doma? Kam naj se obrne in kje naj poišče zavetje sebi in njej?
Ob misli nanjo se je stresel.
za bič usode, ki ga tako kruto tepe za eno samo krivico. In v! kesanju in notranjem razjeda-j nju samega sebe je začel lesti skupaj kakor sneg, kadar ga jame stiskati pomladna toplota .. .
Iz stare domovin0
osti
Trije požari iz malomarni
V Stražah pri Sv. BarW1^ Zdaj je kakor osemdesetleten Slov. goricah je nastal v sta starec in čuti, da je zadnji čas,! vanjskem poslopju PoS eje ako hoče res še kaj popraviti, j Konrada Kocbeka požar, Id s Ondna je izvedel, da njegov in' razširil tudi na gospodarsko ^ Maničin Janez služi v sosednji i slopje in hleve. Škoda je k jg vasi pri nekem kmetu za hlap- j krita z zavarovalnino.	g.
ca. Manica se je že umaknila' požar nastal, sta zakonca svetu in njegovim bolečinam,' bekova bila na njivi, doma v
, » T7-1_:i — ___________14-; u;__:__i_ xii-imoseCpCe
zato hoče Kobilar spregovoriti vsaj z njenim sinom. Naj pride, naj prevzame grunt. Pred vsem svetom, pred otrokom in lastno vestjo hoče Kobilar popraviti krivico.
Odločno zavije mož s travpi-
bi pa sta imela štirimesec sinčka.
do-
ICaj bo z dekletom, kaj z otro- ške steze na kolovozno pot in
kom, z njegovim otrokom?
Na nobeno vprašanje si ni vedel odgovora. Čutil in spoznaval je samo, da nima dovolj moči in poguma za kako res odločno dejanje. Ni imel moči, da bi se bil zaradi dekleta odrekel domu, pa spet ne, da bi se zaradi doma odrekel dekletu.
Tako je nihal in se obotavljal nekaj dni ki so se mu zdeli strašni in neznansko dolgi. Naposled je srečal v meji za pašnikom Manico. Bila je bleda in Objokana.
"Manica!"
Glas mu je drhtel, ko pa je dekle dvignilo pogled k njemu, je ves osramočen povesil oči.
"To so torej tvoje prisege in obljube, komaj od poletja dc jeseni traja večnost tvoje ljubezni ..
Prijel jo je za roko in jo v silnem navalu bolečine začel tolažiti, kakor mu je sproti narekovala splašena misel- Naj se nikar ne huduje nanj in naj mu ostane zvesta, samo naj ga ne izda. Z materjo se lahko preselita v drugo vas. On Ijo prihajal k njej kakor doslej, nemara sicgr ne tako pogosto, a
v ameriške resolucije, ki se sklepajo ob pričetku novega le-1 čajev, se je pri Slovenskem do-tg. pa se že drugega dne, ko se mu na Holmes Ave. sklenilo, da
glava skadi pozabijo. Mi verjamemo, da sod pristne kapljice, da več rezultata, ko ga počasi
zvokov, ki jih sliši bolj srce ko V. Coff|uh0| ge v^asi premetaval po j prihajal bo! Za zdpj ne more ležišču na senu in sanjal o de- misliti na to, da bi jo brž vzel kletu, o ljubezni, o sreči, ki mo-' za ženo, ker mu oče še ni voljan 1 ra priti kakor veliko razodetje.' izročiti grynt. Kakor hitro pa
kakor pomlajen speši dalje. Naposled bo vendar doživel trenutek, ko se bo lahko umiril.
Dve debeli uri hoda, pa ne čuti nobene utrujenosti. Ko pride na vas, zavije med vrtovi k hiši, kjer bo ugledal Janeza. Pravijo, da je kakor živa podoba nekdanjega Kobilarja. Toliko boljše! Kri bo potegnila h krvi in se bosta lahko pomenila.
Pri fari zazvoni. Ta lepi čas, pa zvoni mrliču! Le kdo ni mogel dočakati porfiladnega cvetja?
, qe p<?'
silcev se je zahvaliti, da ' ^0. žar ni razširil na ostalo p je, v katerem stanuje 0
V leseni baraki v HrastoJ ^ ki je last grofa HerbersU'1^^, prav tako najbrž zaradi ^a. mu j marnosti nastal požar, ki Je .. seže gospodar v roko. "No veš, i rako upepelil. Sumijo, da .-'"ga kakšna nesreča nas je zadela! žar nastal zaradi neprcv i
ravnanja nekega pastirja^
"Bog daj!" pozdravi Kobilar gospodarja, ki je pravkar nekam potrt stopil iz hiše. "Komu pa zvoni?"
"O, Bog daj, Kobilar'"
Po naključju, je šel minl°neici mačije, ko je začelo goreti, ^ posestnik. Takoj je skočil v bo, ki je bila že polna dima' _ grabil iz postelje otroka inv ° odnesel na prosto. Vzrok P0^ je iskati v slabem dimniku-
V podstrešni sobi hiše P°sCgj. nika Antona Drea v Slov ^ strici je te dni nastal P9fa' '^0 pa k sreči ni povzročil velik6 de. Najemnika zakonca C jeva sta pustila v sobi Pre ^ njen lavor, napolnjen z ^are ge pepelom. Skozi to luknjo s° ^ vnela lesena tla in požar za6el širiti po vsem stanov in podstrešju. Hitri pom°cl
Hlapca, našega Janeza je včeraj popoldne zmečkalo v gozdu. Ponoči je izdihnil!"
Kobilar se opoteče, plane v hišo in omahne na mrtvaški oder, kjer mirno počiva Janez.
"Sin, moj sin!"
Ljudje zaihte in se plaho križajo, Kobilarju pa niti solze nočejo iz oči, niti s solzami se ne more oprostiti pri krvi, ki jo je bil zavrgel.
je zaradi hladnega vrernenfara-kuril v pečici, ki jc bila v -ki, a pri odhodu ognja v Pe pogasil.
ni
tP
priredijo direktorij, odseki in
Nekaj za Slov. Nar £itahwo
V nedeljo 29, decembra se vr- Kadar jp pogledal venkaj v zvez-' pride do tega, pride ponjo in jo
delnjška društva, Silvestrov ve- ši občni zbpr ali letna seja Slo- dno noč, se mu je včasih za- povede domov. In tudi otroku čer, kateri mora bi%i završen po venske narodne čitalnice, prve zdele odprto nebo. Tedaj se je bo dal prV, r':ctom in postavo
Rokovnjač Sever obsuje"
leta robi jo
Rokovnjač Tone Sever,	^0 iz Gmajne-pri Jezici, je c. g 0-maja pobegnil iz
J	de1'
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiMinmiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiioiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
OGLAŠAJTE V-
Ivan Albrccht krožnega sodišča v - Klatil se je okrog i°
krao 29 let
kjerkoli je le mogel. šlejL rv Pred kratkim je bil zope
"ENAKOPRAVNOSTI" i jet in ljubljanski sodniki 90
obsodili na ti i leta robiJe-
ga,
uiiiijiiiiiiicjiiiiiiiniuuuiiiiiiiiiicauiiiujiiiiuiiituiiiiiiuiuiiiiiiiiiui

f HE IS SOLI. MISS!M6', BUT WE HA'.E WO WOKD OP HIS BEING HARMED-
TM9NI-AT LEAST-U WASN'T RUNNING AWAV, FGOM OUR V MARRIAGE ?!

26. decembra, 1940.
ENAKOPRAVNOST
T5T!
STRAN 3.
Z ANE GREY:
ŽELEZNA CESTA
roman
"Da," je zamišljeno odvrnil %de.
"Hm, nemara bi še nekoliko 'očakali. Svinčenko imate v seli."
"Tukajle,',' je rekel Neale ter Položil roko na prsi, tik pod ra-lenom. "čutim jo — gluho, tež-*0, nesprestano bolečino ... A Pni nič. Nadejam s6, dajo bom o smrti nosil v sebi."
"Ho, jaz se tega ne nadejam... :tl čujte, sinko: da mi ne za-:°lovrattite spet k pijači in tvartam — in k vsem tem pe-'enskim budalostim?"
Nealov nasmeh je bil obljuba njegova jasna svetloba se je ftoj odrazila na bistrem na-"avarjevem obličju.
"Sodim, da mi ni treba siliti v s. Oh, in zdaj se posloviva . . . '°dite kar pripravljeni, da se Rem lepega dne . . . Kadar se lfi strnejo z iztoka in zapada, lridem po vas in vas vzamem s *boj v svoje hribe."
Neale se je odpeljal iz Roar-% City z delavskim vlakom, ^tlel je na ploščadi tovornega f°2a sredi trume delavcev s košatimi prsi in Rdečimi košu-atni.
vlak je vozil na stotine lju-'< na tone jeklenih tračnic in a tisoče hrastovih pragov; in °bro je bil založen z živili za Blavce in z orožjem zoper rde-e'{ožce. Vozil je do skrajnega !°nca tira, to je, kakih štiride-mil j na zapad.
^eale je poiskal Reillyja, viš-^ža delovodjo. Tršati Irec je sredi jutranjega vrveža ka-?r vojskovodja v metežu bitke. eale je čakal med množico, v Jtnih rokavih kakor njegovi to-atiši, in to domače mrgolenj e svojo pestroto se je prilegalo l)egovim čutom kakor težko, adko vino. Naposldd ga je 'tily zagledal in mu je izteg-svojo velikansko šapo v po-'fav.
Alo, Neale! Veseli me, da vas . . . Slišim-, da ste napra-Prekleto fino istorijo."
"Dela iščem, Reilly," je rekel eale.	j
Dečko, saj ste vendar obeljeni!"
Vse v redu," se je zasmejal leale.
"Da, videti je, o tem ni dvo-a... In kaj pomeni ta nova '^ka? Dela iščete — vi?"
Dela hočem za svoje roke! ajte mi nositi pragove, vlačiti ranice ali vihteti kladivo — ftito nekaj dni. Generalu geu sem že pojasnil kako in | Zame bo to neke vrste do-1
Nt."
eilly je premeril Neala z thmi, mežikajočimi očmi. "Pi- j ni menda niste? Tako trezni;
* videti."
Trezen sem in to, kar pra-;
mislim prekleto zares." Šaljivi in porogljivi izraz povega lica se je zresnil. "Nu nu da," je odvrnil, kakor nui gre stvar po malem v *vo, čeprav je še ne razume "^la. "Le kar lotite se — z vso ^jo!"
dodelil je Neala delavcem, ki Plačili pragove.
Vr«ta tovornih voz, naloženih pačnjeami in pragovi, je sta-tiru, tam, kjer se je bilo
končalo delo včerajšnjega dne.
Onkraj tega mesta seje razte zal nasip, žolt in raven, krivulja za krivuljo, kakor daleč je videlo oko. Solnce je vroče pripekalo. Suhi, paleči veter puščave je pometal gola brda in peščeno ravan; prah se je vr-tinčil v puhastih oblačkih; izru-vani šopi bodičevja so odleta-vali kakor žoge; in koprene vročine so se povsodi dvigale z ža-rečih tal v nebo.
"Pritisnite, dečki, pritisnite!"
je zapel vesel glas. In Neale se je spomnil Caseya.
Pograbil je prvi prag, ki so vinca, ki je
- —
ga vrgli z vagona.
"Vraga, kako se vam mudi!" ga je pokaral tovariš. Bil je grča v, žilav dečko s kožo rdečo kakor opeka; njegov ograz je bil mreža zgrbančenih gubic in na-mestu oči je imel dva ozka, zarjavela razpora. Ime mu je bilo Pat.
Odnesla sta prag na konec proge in sta ga položila na zravnani nasip. Možje, ki so bili tam nastavljeni, so porinili težki tram v pravo lego in so uteptali prod okoli njega. Neale in njegov tovariš sta se vrnila po drugi prag in sta spotoma še srečala tucat sopihajočih, težko ob-tovorjenih dvojic. Za njimi so klobuštrale vrste nosačev s težkimi železnimi tračnicami.
lo. Toda njegov režeči posmeh se\ je kmalu izpremenil v odkrito spoštovanje. Kar na lepem je ponudil Nealu svoje rokavice. Neale jih je odklonil.
"Oho, duša, saj niste tako žilavi kakor jaz."
"Pat, če zdržite pokra j mene, vas bodo morali zvečer nesti v posteljo," je odgovoril Neale.
"Hoj, vraga! Nu, pa dajva, da vidiva!"
Kako krasni tovariši so bili ti delavci z žilavimi pestmi in kosmatimi prsi! Neale^jih je od nekdaj oboževal, a zdaj jih je vzljubil. Zdelo se je, da ima sleherna skupina svojo trojico, podobno tisti, ki jo je pomnil on — Saseyu, Shariu in McDermottu. Nato je spoznal, da so ti možje vsi enega kova. Vsi so se ubijali, kleli, bili se, pili in igrali. Na stotine jih je padalo v brezimne grobove. Toda delo je šlo
Tako se je začel dnevni trud.
Pat je s strani pogledal Neala in je nato z znamenji pokazal tovarišem, kako hudo so ga udarili s tem, da so mu pridelili no- svojo pot — veliko, neučakano, e ves neumen za de- složno srce je utripalo iz dneva
v dan, zmerom enako.
Popoldne je začel Neale počasneje delati, kar je navdalo njegovega tovariša z neprikritim veseljem. Solnčna pripeka, lepki znoj, čedalje večja bolečina v mišicah, večna žeja, oma-govanje moči — vsi ti občutki so se zajedali v njegovo čuvstvo in so počasi prodrli do samega praga zavesti. Roke je imeli do krvi ožaljene, hrbet mu je bil trd, noge kakor hrome. Rana v njegovih prsih je sklelela, klju-vala in krvavela. Ko se je dan nagibal h koncu, je komaj še stal na nogah.
Odpeljal ce je z delavci v tabor, spal dvanajst ur in se prebudil z razbolelimi, težkimi udi. Toda vrnil se je in novi dan mu je minil ob neznosnih mukah.
Tretji dan je bil' neprestana borba volje s telesom, poguma z bolečino. A dokler je še lahko hodil in vzdigoval, je tudi delal. In odslej se je jelo njegovo
stanje polagoma boljšati.	j peklom, njegovo prijateljstvo in
Neale bi bil v tem krasnem odnošaju od dela in do ljudi, ki ga je bil tako pozno spoznal, lahko našel odrešenje svoje duše. Toda v njegovih možganih je bilo nekje nekaj prelomljeno. Videl je vse, kar je bilo v njevo-vi okolici,lepega, močnega in bo-drilnega; a nato mu je bliskoma izpreletelo čute kakor senca in ves njegov up se je ytrnil v mrak.
In tedaj je stal kakor v čudni omami; izgubljeno so gledale njegove oči, dokler ga niso jeli tovariši dramiti, naj se vrne na zamujeno delo. Ti napadi nenadne zamišljenosti so se ponavljali čedalje češče, dokler se ni
izguba, njegova muka, njegov trud in njegova končna zmaga, vse to so bili pomniki napredovanja velikega pokreta.
Čedalje močnejše je postajalo njegovo koprnenje po Allie Lee. še takrat, ko je mislil, da je mrtva, je vedno čutil njenega duha okoli sebe; iz sleherne sence ga je pozdravljal njen spomin in veter mu je šepetal z njenim glasom. Zdaj je bila živa, toda odvedena v daljno daljo, skrita za gorami in ravninami, u-grabljena njegovim očem in njegovim rokam; začenjala je novo življenje, oh, tako tuje njegovim mislim in njegovemu početju. Kaj bo storila? Ali se
jelo dogajati, da mu je roka j bo mogla vdati v to? Nikoli ga omahnila sredi zahama s kla- ne ljo pozabila, nikoli se ne bo iz-divom.	ineverila spominu nanj. Toda bi-
In časih se ga je lotilo kopr-! nenje po starem prijatelju in ne-
la je mlada in njena prošlost je bila težka. Nič čudnega ne bi
razdružnem tovarišu — po Lar-, bii0) £e %i se uklonila volji tega ryju Kingu. Spomina nanj se je mrzlega Allisona Leeja. V sreč-
oklepal, čeprav ga je spremljalo rahlo, čudno bučanje iz globin minulosti — glas Bentona, glas sle, krvi in smrti. Neale ni razumel skrivnosti dni, ki jih je bil preživel. Bili so doba razbrzdane divjosti, ki ji njegovo pleme ne bo več doživelo enake. Nje-
nejši okolici sta njena lepota in milina gotovo privabljali trume željnih snubačev.
(Dalje sledi.)
limiiiiiHiiiiiiiiiKiHiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiinuimiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiuiiu
"enakopravnosti"
gova častihlepje in stremljenje, j oglašajte v-
njegov padec, njegov mrki boj s ; m|i1H||||j|U||UaiiiijiiiiMini«iiuiiuipuuiiiiiiuuiiiiuiiiuiraii(iiiHi
HEART OFVOURMEtSHBOmiOOD!
lo-p
i0' joga ,r»
Stoiki {lio ar* jK-:i.H
se j#
nju
ga'
P0' jIO-
;et>-
rCUi
Je jI 0-ba-p o-
eg» i si za-.ra; i n1
Da! Nižje cene vsak dan v tednu v vseh departmentih. Vi si lahko prihranite vsak čas in zdaj lahko nakupite vse svoje potrebščine v eni trgovini. Sadje, sočivje, groce-rijo in Fisherjevo zanesljivo meso — vse to dobite zdaj v Fisher's* New Master Marketu.
Italijansko
kuhinjsko solatno olje gal. /9c
Dill Pickles, Dolly Madison KVART ISC
Pekoča paprika •
Mešana paprika Meaty Bulk češpije Leča
Rimski fižol Yellow Split Peas grah funt 10c
JAR 21c
JAR 21C
FUNT
6c
FUNT FUNT "J Q
FISHERJEVE ISKREČE SE
velikih steklenic
SVEŽA BELA LEGHORN JAJCA FISHERJEVI ČISTI JAJČNI REZANCI BELLE VERNON EVAPORATED MLEKO BLUE ROSE BULK RIŽ BI-KARB BAKING SODA NOSS BUTTER PRESTE (In bulk)
ZMLET ČRN POPER RED ROSE COCOA (KAKAO)
CiOZ.
funt zavoj velika kanta funt 1-funt zavoj funt '/[.-funta paket 2-funta škatlja
V Cleveiandu pražena-
sveza
si
FISHE8JEYA KAVA
Vsa kava je dnevno sveže pra-žena v Cleveiandu in zmleta v prodajalni tako, kakor sami želite.
Green n' Gold
3funti 37«
Pot o' Gold
2 tu"ta 31e Four Roses
2funta 35«
* Čisti Cane
SUGAR
25-lb. papirnate vrepe
TfiLrrTrmrff fnKmfm TFWvmm	7516 St. Clair Avenue in East 76th St.
W "Champions Good g,iviK©" S	
	
H AIR - B R E A D T H HARRY
/iS THERE— ^ EASV NCW.CHILD! TMUJE W TUHX MW ARE SIGNS THAT YOUR J o HARKV WAS WAYLAID
xord - or ?y0n we way 1d the j^eddlmg -
——r-——
HAVE I P£6N V M[ ITS OUR OLD BELINDA 4SLEEP LONG'« ] g^CK WITH US / "X&GAIN riVTnC RPTZ _________— k 1-'
gfflWWI'W	.
M|^r' c2r V M3U WILL HELP j MUST FIND j HIM MOST BY ,WMl! HE NEEDS/GETTING VJELL ME!__-""-"A FIRST! *
Vedno
okrepcilna
"Dobra in okrepčila." Zato ima vsak rad ledeno mrzlo Coca-Colo. Imejte vedno dovolj steklenic v vašem refrigerator ju za pogostotitev gostov ob praznikih.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRospect 0333
AMAZING STATUE SHOWN AT EXPO
In the midst of construction work in setting up the exhibits of 22 nations of the world in the Cleveland International Exposition, w h i c h opens at Cleveland Public Hall January 4 through 19) Miss Betty Rohan on the left and Miss Carol Decker paused to admire the heroic figure "Internal Defense" which is part of the United States exhibit.
This statue is the product of the most modern process. It was cast in one piece from translucent plastic in the New York studio of Victor M.
Clark, exhibits director of the Cleveland International Exposition, and is illuminated by lights in its interior.
The nations exhibiting in the Cleveland International Exposition arc: Australia, Belgium, Brazil, Canada, Czechoslovakia, Denmark, Fin-lam), France, Great Britain. Greece, Hungary, Iraq, Lebanon, New Zealand, Palestine, Peru, Poland, Rumania, Switzerland, Turkey,.United States, Yugoslavia and the Pan-American Union, and League of Nations.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
26. decembra, IG' I)
Kdo je bil "Neznani vojak"?
spomin svojih padlih vojakov druge države, ki so se bile udeležile svetovne vojne.
fy
Kdo je bil "Neznani vojak," ki 30 ga dne 11. novembra 1920 pokopali v grobnici pod Slavolokom zmage, ki ga je dal postaviti Napoleon I. v Parizu? Do današnjega dne ne ve nihče povedati, ali je bil po rodu Anglež, Francoz, Belgijec ali celo kakšen Nemec. Ta skrivnost bo ostala nerazrešena menda za vselej.
L. 1920. so prenesli v Verdun okostja sedmih neznanih mrtvecev iz najrazličnejših predelov, kjer so še dve leti prej divjali najhujši boji. Med njimi so hoteli izbrati Neznanega vojaka. Pri enem so še našli izkazno znamko, zato so ga izločili. Preostalih šest so razvrstili v krste in z veliko vojaško parado so izvršili izbero. Maginot, graditelj slovite obrambne črte, ki Francozom ni nič zalegla, tedaj še minister za penzije, je pozval enega jzmed mnogih vojakov, ki so bili nastopili na paradi, in sicer pešca Augusta Thina, naj eno izmed krst okrasi s šopkom cvetlic.
Thin je malo pomislil, potem pa je stopil k šesti krsti od leve in položil nanjo šopek. Zakaj baš na šeste krsto? Zato ker je Thin pripadal šestemu armad-nemu zboru in je šestega imel rojstni dan.
Okostje so prepeljali v Pariz in na obletnico premirja so ga pokopali pod Slavolok zmage. Ta primer dotlej neznane počastitve mrtvih borcev je našel posnemalce. Kmalu potem so v londonski Westminsterski opatiji pokopali truplo neznanega vojaka, leto dni pozneje se je zgodilo isto v Italiji in le malo pozneje so na isti način počastile
Predsednikov odhod
HITRA IN SIGURNA ZVEZA Z DOMOVINO
V teh razburkanih časih, ko je vsled vojske hitra in sigurna zveza z domovino skoro nemogoča, je sedaj prvikrat mogoče poslati v Jugoslavijo brzojavne čestitke za Božič in Novo Leto, svojim prijateljem, sorodnikom, staršem, bratom ali otrokom in | to potom Mackay Radio Co., a stalo vas bo samo en dolar.
Zadostno je, da greste na katerikoli lokalen urad Postal Telegraph ali na Mackay Radio, bilo to v kateremkoli si kraju. Tam Vam bodo ponudili na zahtevo 19 raznih sestavkov s takimi častitkami v Srbohrvaškem ah v slovanskem jeziku. Izberete si enega takih sestavkov, kateri se vam najbolj dopade, daste popolno adreso osebe v Jugoslaviji in svoj podpis, toda ne več kot tri besede v podpisu.
Ako želite, si lahko sestavite svojo čestitko, ki bo odgovarjala vašemu srcu, ter jo odpošlje-te istim potom za nekoliko več kot en dolar.
More ae raniti razen Srbo-hr-vaškega ali slovenskega, tudi še angleški, nemški, francoski, italijanski, madžarski ali španski jezik.
Na enak način se lahko pošljejo voščila še v nekatere druge evropske dežele, toda ne v vse.
Beg pred nacisti
Ta izvanredna olajšava s tako nizko ceno velja od danes pa do 6. januarja 1941. Na ta način so vključeni tudi pravoslavni praz-niki, ker se razen tega, oddavši | takovo čestitko do 6. januarja, j more še označiti, kateri dan naj i bo ista oddana. Na ta način je omogočeno častitati tudi Novo leto po starem koledarju vse do 14. januarja.
Za naše rojake v Kanadi, kateri se žele poslužiti te postrežbe je tudi preskrbljeno, kakoj naj to urede. Oni naj pošljejo po pošti svojim prijateljem v Zedi-njenih državah adreso, na katero želijo odposlati tako voščil-ce, svoj podpis in številko sestavka z znakom, v katerem jeziku naj voščilo bo, — a prijatelji lahko to namesto njih odpošljejo iz Zedinjenih držav, kakor je zgoraj opisano. Samo ob sebi pa je umevno, da imajo sami prijateljem strošek poslati.
Ta olajšava in hitra pa tudi si- j guma zveza s staro domovino, v časih ko je skoro nemogoče vzdrževati dobro zvezo z Jugoslavijo in ostalo Evropo, bo gotovo našla najboljši odmev pri vseh naših izseljencih.
Minister pošte in brzojava v Jugoslaviji dr. Josip Torbar, kakor tudi jugoslovanski poslanik v Washingtonu, D. C. dr. Kon-
stantin Fotič, katera se nista ustrašila truda, da te vrste službe s staro domovino izposlujeta tudi za naše izseljence, pač gotovo zaslužita vsako priznanje.
Iz stare domovine
Dragocena preproga
Somborski zdravnik dr. Gri-gorijevič je pred desetimi leti kupil v Skopi ju staro preprogo, za katero je plačal poldrugi tisoč dinarjev. Nedavno so ga obiskali trgovci s perzijskimi preprogami, ki so opazili na podu omenjeno preprogo ter je želeli odkupiti. Ponujali so mu zanjo 10 tisoč dinarjev in kmalu nato kar 100,000 dinarjev. Zdravnik preproge ni hotel prodati, ampak je poklical iz Dunaja strokovnjaka, ki je prona-šel, da je omenjena preproga poslednja te vrste na svetu in da je vredna nad milijon dinarjev. Stara jo okrog 350 let in je bila najbrž nekoč ukradena iz kake džamije. Preprogo bo zdaj najbrž dobil kak ameriški muzej.
našel drugega gospodarja. Horvat je bil namreč proglašen za mrtvega in njegova žena se je z drugim poročila. Tu se ni dalo nič pomagati, toda mož je zahteval svoje posestvo nazaj, kar se mu je po dolgih pravdah tudi posrečilo. Toda posestvo je bilo tako zadolženo, da so mu ga kmalu potem upniki na dražbi prodali.
Ljubosumni mož
Nedavno je nastal hud prepir v družini Somborčana Aleksandra Vasica. Mož je po sedmih letih srečnega zakona postal ljubosumen na svojo ženo in jo je nekega dne spodil iz hiše. Potem se je skesal in jo je povabil nazaj, žena se njegovemu povabilu ni odzvala in v prepiru, ki je nastal med njima, ji je mož odgriznil nos.. Ko so ga prijeli orožniki, se je zagovarjal, da je to napravil iz maščevanja, ker ni mogel trpeti, da bi njegova žena ugajala tudi drugim.
kajti v tem času bi se lahko vrnil in ne bi hotel ostati brez denarja. Istočasno je odredil, naj davke plačujejo do njegovega povratka. Šele tedaj, če bi se v petih letih ne vrnil, naj si njegovo imetje razdelijo svojci. Zadnji stavek v oporoki se glasi: "Na skorajšnje svidenje!"
MINA MED KOPALCI
V obmorskem kopališču Da-mareju na Danskem je naplav-ljena mina ubila štiri mlade ljudi. Nesreča se je zgodila zaradi njihove lahkomiselnosti, ker so poskušali mino razstaviti in se je pri tem razpočila.
j V So. Chicagu, 111., je nagle ; smrti umrla slovenska pionir-I ka Mary Encimer, ki je bila doma iz Stare vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča hvk ' ža, dve hčeri in sestro. Iste dni: ; je v bolnišnici umrl Fr. Vidmar, j ki je bil rojen v Sv. Lenartu na Škof jo Loko in zapušča ženo, sina in hčer, v Pittsburghu pa bi a-ta. — Dne 30. novembra je u" | mrl Louis Kovačič, star 58 let; in doma iz Ljutomera na Štajerskem ; v Ameriki je bil 30 let 'D zapušča ženo in tri sinove.
OGLAŠAJTE V -- J
"ENAKOPRAVNOSTI
Japonski poslanik
r
Kruta usoda
Matija Horvat iz Otovcev v Prekmurju se je malo pred začetkom prve svetovne vojne poročil in si je na svojem posestvu uredil udoben dom. Kmalu je bil poklican v armado ter je bil ujet v Galiciji. Po dolgih 20 letih se je iz Rusije vrnil domov, kjer je na svojem posestvu
MOČ PREPRIČANJA Bogat meščan iz Los Angele-sa, ki je trdno veroval v svoj povratek iz onostranstva; je v svoji oporoki odredil, da ipora ostati njegovo imetje še pet let po njegovi smrti njegova last,
Friendly Inn
4018 St. Clair Ave.
6% pivo in vino, tudi dobra godba
Vsak petek serviramo ribjo pečenko.
Vice admiral Kichisabura Nomura, katerecja je japonska vlada imenovala za svojega poslanika v Washingtonu.
Obramba Dakarja
OBČNI ZBOR S. N. ČITALNICE
V nedeljo 29. decembra se vrši občni zbor Slovenske Narodne čitalnice, v njenih uradnih prostorih v S. N. Domu, 6417 St. Clair Ave.
članstvo se poziva, da se polnoštevilno vdeleži. Pričetek, točno ob 2:00 popoldne.
čitalnica ima nad 2000 knjig ,ter vabi rojake, da pristopijo in se poslužijo prilike čitati knjige, članarina je majhna. — Vdeležite se občnega zbora.
Vabi odbor.
n
Predsednik Roosevelt maha s križarke Tuscaloose v pozdrav množici, preden je odpotoval s križarko na Karibsko morje.
William White
Na sliki sta John Becessi in njegova žena, ki sta dospela iz Lizbone v New York. Becessi, ki je izdajal svoja pisateljska dela pod psevdonimqm "Hans Habe," je imel to srečo, da je i nedavno pobegnil iz nacijskega koncentracijskega taboriščav
"Tajinstven mož"
& (A
POZIV NA DELNIŠKO SEJO
V četrtek, 9. januarja, 1941, ob 8. uri zvečer se prične delniška seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Cleveland, Ohjo. Zborovanje se završi v avditoriju S. N. D.
Janko N. Rogelj, predsednik SND
Nr m*?' m*r
W tyt
.#<< -iWT'
m	-
#' mm
Na sliki vidimo francoskega generala Weiganda v posvetu z drugimi francoskimi častniki, s katerimi se posvetuje o obrambi Dakarja.	,
Angleški državnik
General Weigand, "misterioz-| ni mož Evrope" bi "boss" Francoske Afrike, v pogovoru z too-j William White, predsednik hamedanskimi veljaki. Zdaj se Lackawana and Western želez- vzdržujejo vesti, da se bo gene-nice, ki je star M let in naj- ral Weigand pridružil s svojimi mlajši predsednik žcleznic na , četami Angliji v njenem boju ški finančni podtajnik, ki je pri-vzhodu.	[proti osišču.	spel te dni v New York.
O
Sir Frederick Phillips, anglb-
NAREDITE KORAK PRIHRA-NJUJOČO VAŠO KUHINJO z moderno plinsko pečjo
Ne glede na to kakšne mere je vaša kuhinja, jo lahko spremenite v korak prihranjajočo, čas prihranjujočo, denar prihranjujočo, v boljšo kuhinjo z novo plinsko pečjo.
Začrtana po hišnih gospodinjah, kuharjih, notranjih dekoratorjih in inženirjih, vam moderna plinska peč nudi 18 važnih posebnosti, od katerih jih navajamo samo nekaj:
—Minutni opozorilni zvonček, ki vas pokliče kadar je kuhal-na doba dosežena.
—Avtomatična vročinska kontrola v peči — katera povzroči boljše kuhinjske uspehe.
—Pripravno površje, kjer se dela kot na mizi.
—Prostorni predali za pribor. ^
—Insulacija — za vročo peč,In hladno kuhinjo.
—Počasni spored gorilnikov, hitri spored ali kakoršnega hočete.
Dovolite nam spremeniti vašo kuhinjo v moderno kuhinjo kuhinjo. Oglejte si moderne plinske peči pri Gas Companiji ali pri vašem 1 vgovcu.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
Modernizirajte s plinom
PRIJATELJSKO POSLOVANJE
Nobenega trkanja po pisalni mizi ali prekinjenja v govoru, kadar pridete v Morris Plan za osebno posojilo-Naša naloga je samo zadovoljivo rešiti vašo osebno denarno zadevo, to je vsa naša naloga te 24 let stare pionirske banke osebnega posojevanja.
Torej, pridite in povejte nam vaše zadeve. Prepričajte se sami, kako hitro in prijazno naše izkušeno osobje uredi vaše posojilo, ki odgovarja popolnoma vašim potrebam. Vaš denar dobite, dokler ste še pri nas, v večini posojilnih zadevah.
MORRIS PLAN BANK
921 HURON ROAI)	14006 KINSMAN ROAD
Lee Road pri Meadowbrook St. Clair pri East. 147 St-Detroit pri West 117th
''članica federalne zavarovalne korporacije" ,

THE MAY GO'S BASEMENT
POBOZIČNA RAZPRODAJA
963 SUKENJ
Misses' $10.94 Športne suknje
Lepe Tweeds ali Fleeces!
Samo omejena kvantiteta višje cenenih zimskih sukenj... v fabrics, v modelih in barvah, ki jih vsako dekle želi! Samo misses' mere!
The May Co. Basement
$16.94 nove športne in "dress" suknje
Poprej $12.94 Vrednost športnih
za žene in dekleta
Lepe športne suknje v vsakovrstnih lepih niO' delih. Dobro narejene iz lepega in gorkega blaga! Mere za žene 111 dekleta.
The pay Co. Basement^
Višje cenene suk-
Za žene in dekleta!
Samo 200 športnih ali "dress" sukenj v tej skupini! Modeli s ko-žuhovino ali brez. Mere za žene in dekleta.
' LOCH LOMOND" ŠPORTNE SUKNJE
15
$21.94	$
vrednosti
Plaid backs. Dress fabrics! Različne barVe. Mere 12 do 20. in 38. do 44 za žene in dekleta.
The M;iy Co. Basement
nje iz kožuhovine
e Mink-Dyed Coney
• Seal-Dyed Coney
e Sable-Dyed Coney
1941 najnovejši modeli. Zelo lepo narejene. Me re za žene in dekleta-
LEPE SUKNJE # KOŽUHOV1NE
$58
Višje cenene suknje.
žuhovina. Lepi novi ni e Dobro narejeno! Mere in dekleta.
The May Co. Baseniegj,