V Trstu, v oktobra 1918 Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Itfic? s v. Frančiška Asiškega št. 20, i. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —- Izdajatelj in odgovorni -urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj listi Jedinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40—, pol Teta K 20-—. .tri Aiesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4'—. r=-v - : Posamezna številka v Trstu ia okolici: 10 vinarjev. ■ ■ ■ letnik SLiitl Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po lfr * vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogLsi denarnih zavodov mm po i 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20l—; vsaka nadaljna vrsta ■ Mali oglasi po 3 viti. beseda, naj nanj pa 83 vin. Oglasa sprejema Inseratal I oddelek .Edinosti*. Naročnina in rek'amadjc se pošiljajo upravi Usta. —. J Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Uprava in inseratal oddelek sa ■ nahajata v ulici sv. Frančiška \s. št. 20. Poštnonranilnični račua It. 841.052», T ■■ Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ti dni glasovi. Kussarck o sto« svezrJh vlasti. —Hoirt težki tooil na sapadni fronti. — Japonci v Rusiji. poslanci iz Prage in so uddgže jutrišnje seje zbornice, fzpre-govoril bo dr. Fiedler. Seja klftbovlh načelnikov. Poslanska zHornico. DUNAJ, 8. (Kor.) Začetkom današnje se;e poganske zbornice je ministrski predsednik baron Hu^sarek poročal o mirovni sioti monarhije predsedniku VVilsomi, nakar. *e -izvajal: Enak korak sta napravila nemška in turška država. To novo in ve-levažuo dejanje je posledica one ia^ne ir odkritosrčne mirovne pripravljenosti, k Je vedno navdajala monarhijo v njeni obrambni vojni in katero je skupno s svojimi zavezniki dokazala že ponovno. koKkor pa ne vsebuje stvarnega predloga fn sprejema z odlične nasprotne strani začrtane podlage za razpravljanje, je dokaz io, da hočejo hoditi zvezne vrasti ono pot. ki zamore tudi po izjavah z nasprotne strani pripeljati -do cilja. Priznavam, dr. zavisi sprejem te podlage za pogajanja akoprav smo sg jo prilastili v bistvu že zdavno In smo jo zamogli že vnaprej naj-topleie popravljati, v nekaterih posameznostih od primerne figuracije političnih raziranj, katerih se je i položaj. Izve j vsakega dvoma je. da bo vpliv miru na naše no*ranje-poHtcčne razmere jn predvsem luai na naš gospodarski položaj velikanski. Prezgodaj pa bi bilo, ako bi se^že sedaj hoteli pečati s tem vprašanjem. Zate predlagam vssotel zbornici, da preidimo danes v s*mshi dogovora v načelniškl konfercnci v debato o notranje-pcaHiičuem položaju ki o stavbenih nujnrh vprašanjih. Med danes vloženimi milnimi vprašanji se nahaja med drugim tudi vprašanje pod. dr. Rybara, Pogačnika, Ravniharja iti tovarišev glede uvedbe preiskave proti dr. Korošcu. Posl. dr. Rybar je vložil nujno vprašanje glede odstavitve in nasilne od-mis'rkve ravnatelja višje realke v Ljubljani, Karla Corž m voditelja realke v Idriji, ar. Karla Lončarja. Posl. Bsnkovlč je vložil nujno vprašanje glede postopanja vojaških sodišč, posebno v slučaju stotnika Wolrganga. Vprašanjem je bila priznana nujnost. Zbornica je prešla nato na dnevni red. Posl. dr. P v bar se je pritoževal nad -sistemom preganjanj, ki je nastal v Avstriji z -dn-em vojno napovedi in opozarjal posebno na sistem izbiranja avstro-ogrskih in bosenskih državljanov za tale, sistem, ki ve sedaj vsled umaknrtve fronte v Albaniji zopet ožive!. Govornik je prc*te-itirai proti preganjanju ravnatelja raje realke v Ljubljani Ćora in ravnatelja realke v Idriji dr. Lončarja in odklanjal nato ponujanje jugoslovanske države brez Slovencev in zahteval popolno in brezpogojno izpolnitev jugoslovanskega vprašanja, naglasajoč njegov mednarodni značaj. — Oovorn k je končal z besedami: Tudi ini Ttolagamo svojo usodo v roke WiIsona. Tudi mi pričakujemo od njega ugodne rešitve našega vprašanja. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih). Posl. Schiirf je polemiziral s predgovor-nikom i:i izražal svoje prepričanje, da sovražnik ne bo in ogel napraviti -splošnega obračuna o usodi nemškega naroda. Češke sanje se ne bodo izpolnile. Posl. ,|er-zabek je pozdravljal novi mirovni korak osrednjih vlast;, ki dokazuje, da prinaša-r-- žrtve v interesu miru. Seveda bi r"*-rali biti tudi nasprotniki pripravljeni - na žrtve. Naj bo W.Isonov odgovor kakršenkoli, Nemcem se m treba bati bodočnosti. Pavnr.tako se jim fitdi ni treba bati za Avstrijo. Posl. FielJInger je naglasa 1, da bo imel avstr » :;i parlament pri reševanju važnih ustavnih vprašanj ?ako veliko delo. Posl. m se ie pritoževal nače še počakati, da pride Wilsonov odgovor. Nato bo imel najprej svoj etespoze v ogrski delegaciji- Odpust 49 let starih čmovokiikov. DUNAJ, 8. (Kor.) Odposlamsft\Ti, ki se >e zglasiUo radi oipusta 49 let starih črno-vo>nikov, je ♦izjavil brambni mmister^ da boio 49 kitnimi brezpogojno odpuščeni Še tekom tega leia in je bil izdan ukaz, da 3e mora odpust poepešitit kar najhitreje. £ar se tiče preMica oprostitev, bodo vsekakor v gotovem obsesu potrebno, da se oprostitve, ki se ne nanašajo na določene ietarke, pr-24cti-čejo, da se nadomeste najnujnejši primankljajL Vendar pa je minister izrecno zagotavljal, da o splošnem preklicu oprostitev določenih letnikov ne n.ore bati govora- MmM glasa« o mlrorai noti. AMSTERDAM, 8. (Kor.) Reuter poroča, da angleški zunanji urad do včeraj ^opokine ni dobil nit? ura-inega poročila predlogu osrednjih vlasti, noti nobenega namiga o tem oi nev^tralnHi za^4opnikov. Na vsak način je gotovo, da bo VVrIson. ia katerega je naslovljen poziv, poslal tudi od«o\ror. O uradnem stališču zveznih vlad se zamorejo izrekati le domnevanja. Vendar pa se zamore smatrati z gotovostjo, da se zavezniki ne bedo spuščali v oremrrje. LONDON, 8. (Kot.) »Da«y Croiaci$a pravi o govoru nemškega kancelarja: Sedanja miro\iia ponudba je najvažnejša in zavezniki ji bodo nedvomno posvetili največjo pozornost. Nikdo ne žeti vojne podaljšati, ravutako pa mora vsak državjiik. !ci ;se strinja z Wilsonovo politiko, da treba enkrat za vsetej oipra^its vojne, zahtevati, da se končno in nedvomno ods»trani-;o vsi vojni hujskači. Obstojati morajo jamstva za vzpostavitev *n odškodnino in oni, ki so pričeli vojno, morajo bi*i nedvomno tako poraženi, da bo rzven vsakega dvoma, kdo je dobil in zgubil vojno. > Daily Telegrapiitt piše: Kanceiar predlaga zaveznikom, naj prično pogajanja, do-:;Dci!y Mc'!:; :>orc-ča: Zahteva premirja v trenutku, ko so Nemci mnogo 'zgubili, ne namerava miru, ampak je umetna l oteza. S Prusijo in Avintrc-Ogrsiio nameravamo postopati ravnotako, kakor z Bolgarsko. Ako je nemški narod odkritosrčen in želi izvedeti ji-mstva, ki jih zahtevamo, mu zanioremo naznaniti dve besedi: brezpogoina preda-a. Ako so Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija pripravljene, da izreče orožje, ka-;or storža to Bolgarska, in ako se u-n.aknejo 'z vsc-ii zasedenih ozemelj, bi za-nogel \Vil:ion posredovati za premirje in splošen mir. Drugače v tej stvari ne pride izvršil v poŠto v noben ^reeiog osrešnjih vlasti. ..ay . oso« javlja: . .arc-ui zaveza.aov žela rcstio mir. Odgovoru je za nas težka; loea odgovor na bil! zmago, za katero so-se bojevali, b! bila še večja odgovornost. Temeljna misel govora državnega kancelarja ne obstoja v tem, da se reš! NemeHa, ampak ttohen-zollernci in junkerH. Ako želi Nemčija v resnici premirje, je mora sprejeti pod istima nogojt kakor Bolgarska. To ie edina uot k miru. »Times« pravijo: Brez koristi bi bito, ako bi se predlogu za premirje pri-- Psovala kaka važnost Prepozno je, da b: se razpravljalo o podlagi za pogajanja. Zatezniški narodi so edini v tem, da mora biti poraz vojnih hujskače v popc-In in absoluten in da je mir nemogoč, dokier Nemčija ne kapitulira brezpogojno in dokler ne Izgubi za ogroževanje miru samo svoje volje, ampak tudi svojo moč. BERN, 7. (Kor.) Francoski lista se ba-vi}o obširno z govorom novega nemškega državnega kancelarja in njegovim predlogom za premirje. V splošnem označujejo nemške koncesije napram francoskim zahtevam za -ničeve in izjavljajo, da so pogajanja ca taki podlagi nemogoča. CHIASSO, 8. (Kor.) Glasom Agenzie Štefani je dobil zborniški predsednik Mar-cora od ministrskega predsednika Orlan-da iz Parrza poročilo, da se do 10. oktobra ne more vrniti in da je težko določiti nov rok za sklicanje zbornice. LONDON, 8. (Kor.) Kakcr poroča Rentsriev urad, so pouče«! krogi i>e preStadiranhi kance'nr-ievega govora in mirovne iwte sledečega mnenja: Zdi se, da se sploSno domneva, da ie bil novt ncni-šks kancelar že pred temi dogodki liberalnih na-ziranf, kakor razumevajo besedo »liberalen« v Nemliji. Toda treba ie Še počakati, aH ie bi! pritisk vojaških dogodkov dovolj mečen, da pregovori maso nemškega naroda, da te zavzame traino za Kbsralizcm, z drugimi besedami: ali zamore vsilit! te nazore vsem de!t?m nentSkega nareda? Besedilo note NVilsona In govora princa Maksa se bLstve-.o raziskuje. Neverjetno ie, da bi se spuščal VVHson v premirje. Do-oči! je že pogoje pre-dafe In zato le neverjetno, da bi jrfr tzpremenil afi prekltca!. LONDON. 7. (Kot.) VVashiii^ionskl kore«xmdent nc^rrSkecra »Worlda« piže. da višji vladni kregi še nočejo izraziti nobenega mnenja, ker se ne poznajo besedila note. Istočasno se naglasa, da morate Nemčija bi A\*stro-Ogrska v bistvu kapitulirati brezpogojno, ako hočete k»5at! vojno, 5e predno bo napadeno in ci'i^to njihovo ozemlja. Po sp!c5nem irmenHi cbsto;a &p»ojem WHsorxOvih pogojev v brezpogojni pr^daiš Nemčije, Avstro-Osrske in Turčije. Maogs vplivne osebo tu irt v gla\-nih mestih zaveznikov zahtevaj da se zanese vojna preveo meje sovražnika. V merodajnih Icrogih so mnenja, da jo cc^ravi-a Nemčija čeber korak, da pa ni dovolj velik. LONDON, 7. (Kor.> »Newyerk Ti me »o p-iže-o, da mirovni korak ni izzval v Ameriki nobenega navdušenja. Washinstenska v?ada ve dobro, kako se je treba pogajati sedaj z osrein!Ima vlastima. Vedela Je prav dobro, da morata Berolbi 1« Dunaj napeti vse sile. da zaprosita za mirovna podajanja. Ve tudi, da* se nemška ia avstrijska vlada bojite prihoda v njuno ozemlje. PARIZ, 7. (Kor.) »Le Journiil* piše: Odgovoril? bomo Nemcem In Avstro-Ogrski tako, kakor Bolgarski. Pred brezpogojnim sprejemam vseh pogojev ni pričakovati ustavitve sovražnost*. IZROČITEV MIROVNE NOTE \VILSONU. WASHINGTON, 7. (Kor.) Danes zjutraj jc Švedski poslanik izročil noto jrrofa Burian a državnemu taki tka Lansingu. WASHfcNQTON, 7. (Kor.) Švicarski poslanik jo izročil danes osebno predsedniku vVilsoeru za nJega dedočeno nemško noto. BEROLIN, 7. (Kor.) »NortMeuische All-geme^ Ze»itung« pise: »Kolnische Zei-tung« rrteni, da je med programom večinskih strank rajftstaga in Wi!sonoviin pro-gramom ot>a2ati gotove razlike. Z ozi 1*01:1 na to oe naglasa odločno, da so nemška vlada In ve5inske stranke sprejele ves VVJsonov program brez izjemo in ora jilve kot podlago za mir. MriHOi avstrijsko. DUNAJ, S. (Kor.) Uradiio se Savija: Italijansko bojišče. — fia tirolski južni f.-onti ;e bilo včeraj delovanje sovražnih baten" iiredao iivaluio. Pehotni sankl so bili zadušeni žc v kaiL Balkansko bojišče. — V staresrbskem mejaera gorovju nahslaioie se varnostne čete sc bile po neprestanih zadrževalnih bt jih umaknjene proti Leskovcn. Umikanje generala Pilanzer Bai-tL^a se vrši brez vsak2 molitve s strani sovražnika. Boji, ki jih proslav";*: jo Italijani kot zinage, sc !e boji daleč ostavljenih siabe*5:h zadnjih oddelkov. ' Načelnik gen;ralfiega Štaba. NEMŠKO. EIHRGLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. —■ Armada kraljeviča r!noreiita: Severno Scarpe so po srditem streljanja napadli Angleži na obeh straneh Oppya. Zasedli so KeulireuiL V ostalem so-lih ustavili na5I spredstl oddcIkL • Boelmova armada: Severno St. Q-ien.-ina so An-rrleži in Francozi nadaljevali svoje moine napade. Severno Montbrchaina ;e bilo pet nava!ov odbitih, da'ja jažno se je razbil napad že v našem ognju. Pri in južno Seq:ieharta smo obdržali lastne postojanke. Pri bojih ob višini Tiiloy je bil naval sovražnika ustavljen s protisunkoni. Armada nemškega cesarjeviča: P/edsfražni boji ob Aile:tl in Aisni. Severni breg Suippesa jc bil v krajevnih bojih očiščen sovražnika. Popoldne je sovražnik dcine napade med Bazanconr-tom in Selioci, in napadel z močnimi s'Iaini na olch straneh St. Clemeata ob Arccsu. T\apnil so odkionltve j se Izjalovili. Krajevni bcjl v St. Eticnnn, ki s.tto . predlo-1 ga zavzeli, a potem zopet izgubili. V ostalem se je daj šc nI zgodilo. Danes so prispeli češki ge, ki gredo za tem. da bi zavezniki izgu- omejevalo delovanje sovražnika ▼ Sampanii na delae sanke ta od časa do časa naraščajoči topovski boj. Na obeh straneh Aisae smo odbili srdite napade sovražnika. GaUwitzeva armada: Po lako modri topovski pripravi so Izvršili Amerikanci zopet prebitne poizkusa na obeh steanek Aire. Na zapadnem bregu so so Južno C hitela Izvršeni napadi izjalovili. Z višine severno Chatela, na kateri so ie sovražnik začasno ustalil. Jo bil s protinapadom zopet pregnan. Vzhodno Aire so so razbili napadi večinoma že v našem topovskem ognju. Proti večeru je sovražnik na obeh straneh cest, vodečlh iz Char-pentrya v Romangaes In Iz NantUloIsa ▼ Cunet, kakor tudi zapadno Moze, obnovil svoje napade. Po hudem boju smo ga zopet odbili, deloma s pro-scnkL ĐEROLIN, 8. (Kor.) Večerno poročilo: Med Cambraijcm In St. Onentlnom, v Šampanjl In ob M oz! so so razvili novi težki bog. Južno CambraUa Ia St. Ocentina so bili sovražni napadi odbltL V središču bolne fronte ie pridobil sovraž-nk na prostoru. Nahajamo se tu v boju zapadno Bonchalna In ob cesti, Id vodi Iz Bouchalna v Cambral in St. Quentin. V SampanjI In ob Mozi so še napadi sovražnika Izjalovili. Prvi generalni kvartirmojster pl Ludendorft SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Srbsko eradno poročilo. 5. oktobra: Kaše sprednjo čete so vkorakale včeraj po srditih bcilh v Vranjo. Uplenili smo mnogo topov In strojnic in ujeli Nemce In Avstrijce. Sovražnik s'e umika v nc-redu proti severu. Francosko uradno poročilo. 5. okt. pop.: Severno St Quentina se nadaljujejo boji z enako srditostjo. Francoske čete so vrgle sovražnika s višin južno Chaudoverta in iz sosednjih gozdov. Severozapadno Reimsa izvršujejo francoske čete na vsej fronti prekopa Aisne, ki so ga prekoračile na več točkah, zopet srdit pritisk na sovražnika. Prispeli smo do MeHcourta. V zadnjih 10 dneh smo ujeli nad 10.500 mož in uplenili 31 topov. V Sampanji živahni napadi francoskih in ameriških čet. Napredki, ki so tih dosegle včeraj proti Aruesu, so sovražnika, ki je bil v nevarnosti, da bi bil na levem krilu obkoljen, prisilile, da je z vso naglico izpraznil vzhodni del gorovja. Na za-siedcvanjn smo prispe1.! ponoči na višine, ki leže S00 m jugesapadao Mofcnvillersa. 5. okt zvečer: ZmagovIU napadi francoskih in ameriških čet ob Vesli In v Šamp&n*i so prisili Nemce k spioSnemn urniku proti Su&ppesu in Ar-nesu. Umikajo se v širini 45 km z vso naglico. Mesto Relms je sedaj rešeno. Fort Brimont !n greben Moronvlllersa sta v rokah Francozov, greben No-srent TAbesse p-po!uoma cbkoljen. Naše predstraže. ki se v tesni dotiki z nemškimi zadnjimi oddelki, so prekoračile sploSno črto Orainville— Bourgogne—Cernay—Belns—Bethenviile. Dalje ju-žiio so doscrrli Francozi reko Arnes na vseip njenem toku, prekoračili prt Orainvillu Su:ppe» m na več točkah tudi Arnes. 6. okt. zvečer: Severno St Ouontina je trajala bitka med Moirccttrtom in Sequeha»tom ves dan. Naše čete so zavzele Remaucourt in Til!oy. Sovražnik se žilavo brani. Severno Reimsa smo na več točkah dosegli Sulppcs. Protinapade smo odbili in prizadejali sovražniki: težke izgube. Držimo iufne dele Ašuilcourta ia vas Bertrlcourt Severno Suippesa, dalje na desno, smo izsilili prehod vzhodno Oraiuvilla in zavzeli pokopališče Pont Olvarda. Kljub živahnemu strojniškemu ognju smo izpadli Iz Bethenlcourta In pridobili na.prostoru; Utotako severno St. Clementa ob Arnesu. Tu smo odbili jako močen protinapad. Sovražnik se }o moral umakniti v neredu. Današnji boji so dokončali osvoboditev Reimsa, ki ga sovražnik nikdar ni mogel zavzeti , . Angleško sra&tt poročilo. r,t 5. okt. zvečer: Severno St. Oucntina smo nadaljevali danes manjšo operacije. Avstralske in angleške čete so napredovale pri Montbrehainu in Beaurevoirju. Vsled našega trajnega pritiska se je sovražnik pričel umikati z višin, znanih pod imenom planota La TerriSre. V zalivu prekopa Skal-do so naše čete na vzhodnem bregu prekopa. Sa-vražnik je zažgal Donat. Ameriško uradno poročilo. 4. okt: Zjutraj se je napid zapadno Moze pričel iznova. Po premagan ju trdovratnega odpora smo napredovali za 2—5 km, zavzeli-višino 240 severno Exermcnta in Iztrgali sovražniku vasi Gesnes, Fleville, Chehery in Lagerge. Kljub srditemu topovskemu in Strojniškemu 0£n'u so potisnile naše čete sovražnika v Krimhildine postojanke juCno Geis de Forgesa. 5. okt.: Noš napad zapadno Moze, k* se je danes nadaljeval, ie zadel na odločen odpor sovranfc artiljerije in strojnic iz dobro zgrajenih postojank. Močni protinapadi so biK povsod odbiti s tcZldmi izgubami za sovražnika. 6; okt.: Med Mozelo in Bois de Ognonom smo nekoliko napredovali. Dafje zapadno trdovratni pehotni boji in povsod naraščajočo obojestransko topovsko delovanje. JAPONSKE ČETE V EVROPSKI RUSIJI. MOSKVA, 7. (Kor.) Japonski oddelki se nahajajo že v Samari. Lcckhart prispel na Finsko. LONDON. 7. (Kor.) Reuter poroča, da je zastopnik Velike Britanije v Moskvi, Lockhart, dospel včeraj na finsko mejo. V njegovem spremstvu je 31 Angležev in 25 Francozov. V sredo prispe v Stcckholm. Ni še ugotovljeno, ali bodo izpuščeni vsi angleški konzularni uradniki. DOGODKI NA MORJU. A . ~ £ BEROLIN, 8. (Ker.) Nemški in avstro-csrrski pedvefniki so uničili v Sredozemskem morju zopet SO.COO ton sovražne ladijske prostornine. Med drugim sta bila uničena dva prevozna parnika. Krali Ferdinand v Koburgu. * KOBURG. 8. (Kor.) Kralj Ferdinand je prispel s princem Cirilom semkaj, da se nastani tu stolno. Tono niso HI nikoli! n.4 * ,, ■ . Jer um, Jerum, Jer um I O, quae mutatlo rerum! Pisava nemških nacijonalnih listov se je zadnje dni izpremenila tako zelo, da se irora čitatelj začudeno vpraševati, ali so to oni listi, ki so že včeraj ogenj in žveplo bljuvali na vsakogar, kdor se ni pokoril njihovemu oblastnemu ukazovanju, kdor ni veroval v njihovo nezmotljivost in kdor se je celo drznil biti drugačnega mnenia ter tudi za druge, nenemške narode v državi zahteval enakih pravic za enake dolžnosti. Slovanskih veleizdajalcev, hudodelcev in lopovov je kar mrgolelo po nemškonacijonalnem časopisju in vešala so bila najmanj, kar se >e zahtevalo za vsakogar, ki bi se bil drznil zahtevati tudi za Slovane tisto svobodo, ki jim gre po Vseh božjih in človeških zakonih. Sedaj i>a, ko se je-tako nepričakovano, ko so se z eno roko še bahaško tolkli po svojih prsih, z drugo pa grozili nam in vsem, ki se niizo hoteli pokoriti njihovi vladožclj-nosti, izvršil zanje tako usodepolna preobrat, sedaj pa je kar hipoma izginila vsa ona prejšnja bahavost in rogobomost, in iz nemškonacijonal-nega Časopisja odzvanja v joku ki stfoku skesani: Pater, pecavit Oče, grešil sem, odpuMi mi, saj ne bom več! »Osrednji vlasti ste položili svejo usodo v roke WiTsomi, in sovražna koalicija odloči, kar nam gre. Strahovit preobrat je to, toda prenesti ga moramo. Osrednji vlasti se odrekate in opuščate postojanko, ki je ni anogoče vzdržati več____Nemška država se vrača domov ranjena in ohromela iz strahovite borbe in volja drugih 'določi rrjen bodoči državni ustroj. V tej nesreči se uteleša najgloblja tragika, in ne ho ga Nemca na vsem širokem svetu, ki bi ga i*e zabolelo pri srcu ob te) izmisli, kateremu bi ne zahie solze oči. Avstro-Ogrska plačuje svoj dolg- potrebi, ki je postala zgadovinLika: Njena državnopravna zgradba se ni izkazala trdna napram veliki obremenitvi, njen notranji ustroj je razpokan in nosilci so v vojni prepereli. Ta ostarela hiša se podre in zgradi s temelji vrcđ iznova. Lastna krivda pa ie, da bodo drugI, ne pa mi vodili to stavbo. V najugodnejše-m slučaju, če pojde po Wil-sonovih velLkih načrtih in ostaneta Lloyd George in Clemenceau v ozadju, bodo na'* ši narodi in njihovi poverjeni zastopniki sogovoriH m sodoločevali na mirovni konferenci. Zato se je treba varovati iluzije, da nam bo Nemčija mogki pomagati tudi še Sedaj, da bi nas mogla vzet* kot velika mati v okrilje twoje držamostr. In se4aj je prišel čas, ko gre za usodo avstrijskih Nemcev. Dolgo, vse predolgo so se izrabljali v boju strank, kast. razredov, stanov in slojev, vse predlogo so sa-itfali in upali blagoslova z oebei, neprestano so resolucik>ftirali in protest*nali ter u živ aH v živalmo veseli bratovskJ voini. Kaj nam pomaga danes vaeh onih siotiseč resolucij, ki so bile sklenjene zadaja leta v !epj veri v končno zmago? Nihče ni mislil na temne možnosti, .za n€^m-ški narod v stoiki na poskrbljeno, dasi ravno se Je že zdavnaj jasno čul prihod novega časa. Vsi nenerm> narodi so pripravljeni, organizirani m opremljeni z določnimi navodili za mirovno konferenco.« Član k ar govori nadalje, kako morajo avstrijski Ncmci posnemati Slovarje. »Le tisti si zasluži svobodo, kakor tudi življenje, kdor si jo mora vsak dan prisojevati.c Tako prej Nemci niso pisali nikoli in treba je bilo res mogočaega udarca, da je prišio do fega preobrata pri njih. Prišel je dan plačila, dan sodbe m tudi obsodbe, ki ne more in ne sme Uiti lahka, temveč taka, kakor so jo zaslužili! Hasne vesti. Grof Burian o privolitvah I talij:. Tirolski deželni glavar Schraffl se je z nekate-: rinri tirolskimi poslanci oglasil pri ministru zunanjih stvari, grofu Burianu ler ga* prosili za pojasnila o vplivu mirovne akcije na Tirolsko, češ da se je zlasti prebival-' stva ob italijanski meji polastilo veliko: razburjenje. Grof Burian Je poudarjal, da^ za razburjenje ni nobenega povoda. Mi-* rovni predlog monarhije \Vilsonu se skll-i cuje izrecno na točko 9. \ViIsonovcga rni-l rovnega programa, proglašenega meseca' januarja letošnjega leta, v kaiterem ie go-( vor samo o popravi italijr^s'ia mejo lasno razvidnih narodnih črtah. — Iz izjav* predsednika VV'ilsona -se da posneti, da stoli na stališču, da se narodi in pokrajine ne smejo porivati izpod en£ga drž, gospodstva pod drugo, posebno potem ne, če -£>e prebivalstvo teh pokrajin v cclot: ali -c'e-Ioma ne strinja s tem. Zato se tudi na Tirolskem ne more zgoditi nič, kar bi bilo naperjeno proti volji velike večine enega ali drugega dela dežele. Enako je izjavil tudi ministrski predsednik baron Hussa-rek, da je odstopitev Ti ro 1 s rc c a H dela dežele brez privolitve in proti volji večine prebivalstva nemogoča. Čehi za ccTgoćilev zborn'ce. Poslanec Stanjek je prosil predsednika poslan-čke zbornice za odgoditev zasedanja državnega zbora, dokier se ne dozna za Wi!so-nov odgovor. Dr. Gross je odklonil to; zahtevo. Hrvatska kriza. Iz Budimpešte se poroča 7. t. m.: Ministrski predsednik dr. \Vc-« kerle se je včeraj razgovarjal s predsed-i nikom hrvatskega sabora, dr. Mcdakovi-j čem. Dr. Wekerie ts/toii na stališču, da sd Stran U. »EDINOST" it CVS V Tratil, tfeic i), ohtefcie W *nora banska kriza resiti sporaziRtmo s «rbs':o~hrv atsko koalic&o. Pogor le ime! inr,:n:n, da bi se našel pregnan, na podlagi katerega bi bila .saborna večina pripravile na podpirati bana, ki bi se imenoval. — Minister za Hrvatsko, dr. Unkelhausser, ki se nahaja na Dunaju, bo poročal vladarju o izidu svojih zagrebških poraz^o-vorov. Ogrski -državni zbor se skliče iS. t m. Nemški radikale! za sanios-olno državo avstrijskih Nemcev. Pasi. Tcufel >e poslal načelniku nemškonacijonalnih strank posl. dr. Waldneriu pfomo, v katerem ga prosi, da stori vse potrebno za sklicanje nemške »narodne skupščine, ki naj bi obsegala vse v nemških ozemljih izvoljene državne poslance. Kakor stoje ©tvari, da posamezne istrankc nimajo več pravice, da bi razmotri vale in odločale usodo nemškega naroda strankarski politično, temveč da je njihova edina dolžnost, da se združijo hi po tsesiavi posvetovalne in sklepajoče skupščine združeno postopajo v svrho ustvaritve popolnoma samostojne in neodvisne ^države avstrirsldh Nemcev. Država, ki ne plačuje. Te dni ee Je oglasilo pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru odposlanstvo irrdipstrijal-ccv, ki se fc pritoževalo, da država ne-4oCno plačufe industrijalcem zapadla izplačila ter jih neizmerno zavlačuje. Industrijalci so zato prsiljeni večkrat, sami i najemati posojila. Terjatve take vrste da znašajo veiiko milijonov. Minister je obljubil odpomoč. kolikor je v njegovih močeh. Nemški padlonalcl preti 1funa.5ke.11n1 Graška ^Tagcspost«. piše v uvodnik«: »Prijatelju miru de dobro, da Nemci v raihu pojmi jo "resnost časa in tu-ravnajo tako. V nekem nasprotju proti te-mu sc ni'i'ii pa Z'j>i dunajsko razpoloženje, kolikor izhaja iz dunajskega meščanskega časopisja. Lahkoamno se razpravlja o tej zadnji mirovni ponudbi, za katero so se vlade odločile dovolj težko, nič drugače kot o katerikoli prejšnji ponudbi, in sicer v običajno končno pripombo: le počakaj. VVilson, ti že pokažemo, če nočeš! To je način ieta 1916. in v Gospodu zaspa'. iJogre^ pred agega se bo vršil c?ane% 0. t. m, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti ul:ca Acq;;e 17 naravnost na pokopališče k Sv. Aci. - Valerija zaročenka Oslgaraieiinl sr^ojSSa trgovačkom naobrazbom vješta hrvatskom ili «Io-renikom to njemačkom ili talijanskom jeziku. — Ponudbe u pratiti na Podružnicu Croatiae, Trst, ul. Lnvatoio broj 1. 2859 Hošks visoke čevlje (škornje) zamenjam za živila ali prodam.; Greta št. 8. II. n. 2S5G Hoiel BslRsn ki ceni. toči Izvrsten jabo'.čnik tudi na drobno po niz-2830 v bližini u! Rossetti vila s krasnim ^r o»n v obsežnosti 123 sežnjev. — ~ saldo K 2361 Proda se P in, voda in telefon. Cena K 40.0i 0, 29.000. Na-lov pove Ins. o Campo S. Giacomo 3. Može. 2862 I*?0lfl moža> za vrtnarska dela, dobi dobro hra-l*bwlll no in stan vanje, plačajo dogovoru. Naslov pove ins. odd Edinosti. 2863 Kupim kozo z mlekom. Ponudbe na naslov M Kralj, Dolina pri Trstu, Istra. ^226 Andrej mi in drugih potrebščin, ter izvr&ge Ijanja na svoje stroške. bteoilnikov vsako popr* v-2724 (Hftffe flOln staro, vipavsko ima na prodaj t o Vlllil lftSlUf zmernih renah Goriško vinarsko dručtvo v Kob. P 27 n iUiijai a jezika v govoru :n pisavi; rnadt-c:>"a 16--2 ' ltt, taj sr.r ika koy;jaža, m zarja itd. N"ovo pogrebna poojetjo, Coi>o4«, H. Sti^iij. 32 5 Dr. Mraček zobozdravnik Corso st. 24, I. nad. Cd 9-12 flep. in od 3-6 m Brezbolestuo Izdiranje zob, plombiranje iu umetni zobje. GMcijsRoM) pti S* Jaiiji MM Spcđnji registrovrtU.4 zadruga z neomejeno zarezo vabi na ki se bo vršil v prostorih gostilne g. Josipa Frankovlča prt Sv. Ani v nedeljo, 20. oktobra H) 18, ob 10 predpotdne po naslednjem dnevnem redu : 1. Odobrenje računov za teta 1916 in 1917. 2. Sklepanje o razdruž tvi zadruge. 3. Volitev odbora, nauzornižtva ozir. likvi-kvidatorjev. 4. Razni nasveti in predlogi. Pii Sv. Mar. Magd. Spod., 10. oM. 1918. ODBOR. takoj v trs;o\ioo g )?pod čn.", zmožna : 1 -ven.-koga, nemške-.t ESBKEE^^^i^i*^.^jiSJ SilHO 11(1 CtfeiiiOiO« preprodajalce jcc in drobnine. —Jakob Ltivi. colo 19 b!a . g;:i mto-Tr-t. ulica S. Ni-43 i 1 Anton Jerkiš ] os uje v svojom ateljeja r Trstu. VU dd\e Poste št 10. 40 S potrtim srcem javljamo vs m sorodnikom in znancem, ^a Je na§a predraga so-p.oga ozr ma sestra, gospa " t- v soboto, 5. t m., v mestni bolnišnici mirno v Gospodu zaspala po kratki In mučni bolezni. Pokopana je na pokopališču Sv. Ane. VIRG1LU, soprog. Albin SiSkovie, Valerija Šlškovič, brat. Ueirla k v Trsta gc?pa Psa Primožič, žena kon- ceplsta pomorske vlade dr. Aleksandra Primožiča in hčerka c. kr. viSjesa po!!ciiskc£.i svetnika Ze-kelyja. Pogreb se bo vrSil v četrtek ob 10 dopoldne Iz hiše žalosti v ul. Carintla $t. 20. Prizadetim na5e odkrito sožalje! Veliko zanimanja je vzbudila svoj čas v Trstu rasprava, ki se ie vršila pred tržaškim vojaškim sodi>čem proti bivšemu poveljniku koiesarskesa bataljona v Gradcu, Franu Sonetnemu, njego verna proviiantnemu častniku in pobočniku Samuelu Netdekki bi računovođi! Hansu Schirmbacherlu, ki so bili zaradi poneverjenia eraričnega denarja, pristojbin moStva Itd. obsojeni v večletno Ječo. Vojaško poveHništvo v Gradcu )e obenem tudi iz-reklo, da morajo obsojenci povrniti storleno škodo in sicer Smutny S 187.791*17. Neufeld 172.269*52 K ta.Scblrmbacher K 170.731*34. Obsojenci so se pritožili proti temu odloku In se bo sedaj vršila razprava pred eraškim deželnim s cd! šč crn. Kakor le znano, so imenovani zlasti po Gorici? In okolici naravnost plenil^ civilno Imetje; radovedni smo, kdo bo povrnil velikansko škodo, ki so jo storili civilnemu prebivalstvu? Zavod sv. Nikolaja bo imel oćborovo selo v četrtek, 10. t m^ ob 4 pop. Ker je sklepčnost seje nu;no potrebna, prosimo vse odbornlce, da se je gotovo udeleže. Mestna zastavljalnica. V sredo, 9. t m., se bodo orcdajali na javni dražbi dopoldne in popoldne razni že zapadli ccdraifoceni predmet:, popoldae rabljeno perilo. Uudski oder. V četrtek, 10. t. m., bi moralo biti predavanje o temi »Slovenska modema« in sicer 1. del: »Kratek pregled slovenskega slovstva.« Tega predavanja ne bo, ker je zbolela gdč. Kmetova. Na Kathiarl ostane ljudska šola radi bolezni med Šolskimi otroki zaprta za teden dni,-t. J. do srede 16. t m. Pevski zbor Glasbene Maticc v Trstu. Danes, ob 7 zvečer pevska vaja moikega zbora. Prosim vse gospode, da se Je gotovo Ib točno udeleže. Pevo vodja. Narodna umetnost Jugoslovanov ▼ prošlosti in v bodočnosti."Gospod Dragotin Inkiostri, avtor člankov, objavljenih v nedeljskem in penedeljskem izdanju pod gornjim naslovom, nas ie naprosil, naj rrpozorimo, da ie v tretjem odstavku druge kolone v ponedeljski številki, kjer je govor o vedrih planinah, le vsled tiskovne pogreške omenjena samo Hrvatska, ker rokopis Je navajal tudi Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Slavonijo in srbske in macedonske pokrajine. Telovadno društvo Sokol ▼ Trstu naznanja, da se vrši zopet redna telovadba, in sicer: za člane ob ponedeljkih od 7 do 8 zvečer; za članice ob petkih od 7 do 8 zvečer ;*za moški naraščaj ob četrtkih od do 5yA popoldne; za ženski naraščaj ob sredah od 4 H do 5)4 popoldne. Duša Repfč, varovanka. sestra. Ifclil!! v:i senzauruga a om*jeu« savno vabi na g v <0 ttiffi! ž £ sLisl ki se bo vršil društvenih prostorih v nedeJja, oktobra 1918, ob 3 popold: e po naslednjem dnevnem redu: Odobrenje letnih računov 1916 in 2. Volitev odbora In nacUorništva. 3. Razni nasveti in predlogi. Na VrdtK v Trstu, dse 8. oktobra 1. 20. 1917, 1918. ODBOR. ,SI0ii i se tees ii | jutri ođ e-lZ m efi | "-iusKlEilištupo-p hiitufi ul. So. Frnn- p člIKa štev. E k Brez posebnega S srcem polnim neizmerne žalosti, naznanjamo podpisani, da je naš predragi sin, brat in svak, gospod m M H iMM* filter* it* po kratki bolezni dne 7. oktobra izclahnil svojo blago dušo v Podgorici (Crnagora?, kjer je vršil svojo služoo kot rezervni poročnik/ Zemski ostanki pvedragega pokojn«ka se prepeljejo svoječasno v Irst in se pokopljejo v rodbinski grobnici. TRST, 8. oktobra 1918. JOSIP in ELVIRA, starsi. kr. nad poročnik (odsoten), ^fladlsnlp, v p. MIBovan, prostovoljec (odsoten) bratje. Gusti, Sylva, Emina, Vera, tema, sestre. svakinja. Dr. Fran Vodop^vac, Alfred Smole, svaka. Bodi mu ohranjen blag spomin. Danilo, c. poročnik m k3 -m Pri tatvini zasačecai Nekesa Chemsicha Frana. starega 17 let. stanujočega v nI. Am. Vcspucci št 43 iit Angela Possidela, stanujočesa v isti ulici št