St. 144
V Ljubljani, četrtek 12. decembra.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek Četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr, Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila se plačuje od četiristopnc petit-vrate 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr. čo so dvakrat in 4 kr. fio so tri- alt večkrat tiska. Vsakokrat so plača aterapelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi tuši.
* Io v 4'11*1411 a«lre**t.
II.
Zadnjič Brno povedali, kako smatramo, da se adresa kranjskega zbora ima nmeti, da se skladamo ž njo. Denes p odajem o bralcem mnenje Češkega časopisa o adresi. „Politik" piše namreč v lista zadnjega petka:
„Kranjski deželni zbor si je prihranil h koncu svoje sesije delo , pomenljivo in važno. Poslance Bleivveis in osemnajst tovarišev so nasvetovali, naj se napravi adresa na cesarja in vojvodo. Ob enem so taisti nasvetovali načrt adrese, v kateri se jako obžaluje, da so so razprave poravnanja pričete po grofa Hohenvvartu 1871. 1. zopet razdrle, kjer se nadalje poudarja, da deželni zbor še vedno in neprestano drži se federalističnega stališča, in končno proti direktnim volitvam energično protestira. Ta načrt adrese bode tudi pred ko ne, kar smemo najsigurneje pričakovati, brez bistvenih modifikacij od kranjskega deželnega zbora sprejet. S tem so zastopniki kranjskega ljudstva ravno tako vredno kot delavno uvrstili se med borilec za pravico in pravo proti svojevolji in tlačenju v državah avstrijskega cesarja. S tem se je zbor vojvodine kranjske možato pridružil deželnim zborom na Tiroljskem in v Galiciji se slavno manifestacijo proti pravolomnemu enostranemu divjanju centralizacije ustavakov. S tem je kranjsko deželno zastopništvo krepko pripomoglo poslancem državo pravne opozicije na Češkem, Moravskom, Šlczij-skeni, v Bukovini in na Štajerskem , potem poslancem pravne strauke na zgornjem Avstrijskem, torej zastopnikom narodov obširnejih Šest kraljestev in dežel, ustavljajoČim se z vsem enakim načelom. Na kratko, deželui zbor kranjski spolnil je svojo dolžnost kot ud državopravne in ž njo so-Hdarično pravo za stoječe opozicije in izkazal se kot zvest borilec v borbi, da se odpravi vsakoršno centralistično nasilje prava.
r Politik' našteva drugo delavnost kranjskega zbora in piše dalje:
„Temu političnemu delovanju preludiral jo že 12. novembra „SIov. Narod" s tem, da je zahteval adreso na cesarja in vojvodo, katere resna manifestacija nazorov in prizadevanj slov. ljudstva na Kranjskem naj bi pripomogla, da se odpravi mi-nisterstvo sovražnoSlovanstvu in federalizmu.Narodni dež. klub sklenil je sicer neke dni potem na predlog Zarnik-ov, napraviti adreso na cesarja in vojvodo, ali ona bi se bila imela samo pritožiti , ka se je ministerstvo s tem, da je Mcrhal-a imenovalo za deželnega šolskega svetnika na Kranjskem, udeležilo flagrantnega preloma ustave. Še le 2f>. nov. je zadeva adrese tako dozorela, da je narodnemu deželnemu klubu bilo mogoče namen ventilirati, da adresa izjavi v sploh politični položaj. 8 tem je deželni zbor kranjski prestopil iz samo notranjega delovanja na pot, ki ga imamo kategorično od začetka, in na katerem resno postopanje nij samo interes Kranjske, ampak občne državopravne in s to solidarične opozicije; na katerem bi od nje možato poroštvo za pravo in pravico poslancev slovenskega ljudstva na Kranjskem gotovo pričakovati morali.
„Meritoričuo predlagane adrese, kar zadeva osobno polilično delovanje , strinja se z logično koiKsckvencijo z dotičuimi manifestacijami, ki so
jih že večkrat prinašali narodni poslanci Kranjske. Kar zadeva posebno energično protestovanje vloženo proti direktnim volitvam, ostala sta si razum in presoja o tej hipercentralističnt naredbi vedno zvesta. Že oktobra 18G9. 1. kranjski deželni zbor nij hotel igrati s famoznimi Giskra-jevimi vprašanji in odgovori, s katerimi je ta organizatorični genij po vsej sili hotel izvediti, kako bi se direktne volitve najbolje izvršiti dale. Samo po sebi se razume , da kranjski deželni zbor nij druzih misli postal, ne samo zavoljo tega, ker so od tistih dob tri leta minila in ker ustavaki nasprotno tedanjemu času direktne volitve tudi brez privolitve deželnih zborov „ustavno" uvesti misle, nego moral je tedanjemu razumu zadevah zvest ostavši, protestirati. Zarad tega nij s tem nikomur nič novega. Vendar gre deželnemu zastopništvu Kranjske za odkrito manifestacijo od vseh drugih strankinih udov vsaka hvala, kakor bi na drugi strani imeli tudi ustavaki vsi in posamezni to izjavo najresueje osrčiti si, kajti je ona med taistimi, ki so ovrgli direktne volitve, gotovo na ne malo odličnem mestu, in končno tudi pri prestolu gotovo ne bode brez pomena. Češki, Moravski, Sleziji , Galiciji, Bukovini, nemški zgornji Avstriji, nemškemu Tirolu, je pristopilo sedaj tudi Kranjsko v vsej obliki se svojo manifestacijo proti direktnim volitvam, kar se o nekaterih drugih deželah tudi brez te formalitete razume, tako, ,da komaj tretjina direktne volitve zahteva, več ko dve tretjini jih pa per-horescira."
Deželni zlvori.
Kranjski deželni zbor.
(It. (in zadnja seja) 7. dec. 1872.) — (Konec.) Kot enajsta točka dnevnega reda pride na vrsto poročilo odseka za preiskovanje volitve deželnih poslancev za ljubljansko mesto. Dr. Z a r n i k kot sporočevalec nasvetuje v imenu odseka:
Slavni dež. zbor naj sklene: 1. Na si. c. kr. vlado se stavlja zahtev, da preskrbi nemudoma deželnemu odboru: a) Imenik c. kr. častnikov z ljubljansko volilno in domovinsko pravico ; b) izpiske predpisanih davščin nahajoče se na ljubljanskem rotovžu; c) izvirnik dostavnice o volilnih izkaznicah. 2. Na temelji teh podatkov ima dež. odbor to volitev preiskavah' , v prihodnjem zasedanji o njej poročati in predloge stavljati.
L a n g e r govori v imenu manjšine, ki se ne sklada s poročilom veČine odseka. Čudi se deželnemu odboru, da celo loto vtem nij nič storil, dokazuje, daje tako preiskovati, kakor večina hoče, nemogoče, zagovarja volilno pravo oficirjev in nasvetuje: naj se volitev potrdi.
Dr. Razlag govori tudi za to, da se te volitve potrdijo. Fiat justicia pereat mundus. Vsak zastop mora paziti na pravilnost. Ako zgreši pravi pot, začenja se korupcija. Glede te volitve graja govornik deželni odbor, ki od decembaa lanskega leta nij nič v tem storil. V štajerskem zboru je pri enaki priliki bas slovenski poslanec bil proti temu, da „se povoji prvotnih volilcev preiskujejo." Zato predlaga, naj se volitev potrdi.
Zavinšek očita, da so oficirji tudi taČas volilno pravico imeli, ko je dr. Gosta župan bil.
Svetce jc tudi za to, da se volitve potrdijo, ker ne pričakuje, da bi se kedaj dokazalo, da so nepostavne.
Dežinan govori jako strastno proti poročilu in za potrditev.
Dr. Zarnik kot poročevalec brani stališče odsekove večine, poudarjaje, da so verifikacije volitev eminentno politična stvar, torej vsaka stranka mora poleg tega, da se drži pravice, svojo korist varovati. Govornik kaže, kako se godi po dragih parlamentih in poudarja posebno , kako so usta-voverci v Gradcu nekdaj dr. Dominkuševo volitev preiskavah in naposled ovrgli. Tako se bode tudi ta volitev temeljito preiskala ■ ako se najde, da je postavna, bode se ob svojem času potrdila, sicer pa ovrgla. Ko bi vi;gospodje (proti nemškutarjem) večino tu imeli, vi bi nas še vse drugače na rešeto dejali (hrup od nemškutarske, odobravanje od narodne strani. Kromer vrže BvinČnik ob mizo, z nogo udari ob tla in kriči „das ist zu arg!") Dr. Zarnik še izreka, da tu nikakor ne vladajo kake osobne antipatije, nasproti celo spoštuje Kalteneggerja.
Nasvet odsekov se po imenskem glasovanji sprejme z enim glasom večine.
Seja se potem za dve uri preneha.
Ob 5. popoldne se seja zopet začne. Galerije so natlačene poslušalcev. Dr. Gosta poroča v imenu odseka za adreso na cesarja: „Odbor kateremu se je izročil nasvet adrese, pretresal je vprašanje ali se ima adresa poslati N. Vel. cesarja, in sklenil sprejeti predlog adrese „en bloc". Torej nasvetujem naj ga slavni zbor odobri. V utemeljenje nemam po izvrstnem včerajšnem govoru dr. Bleivveisovem ničesa dodati, pridržajo si kot poročevalec končno besedo po debati."
Apfaltrern govori v imenu manjšine proti adresi: „Ta adresa ima tri točke, s katerimi bi se tudi manjšina deželnega zbora skladala, namreč one, ki govore o zemljiški odvezi, o uredjenji davkov in o železnicah. Tudi čute udanosti in lojalnosti do cesarja manjšina deli. Te pa bode drugače izrazila. Ali kar se tiče glavne tendence te adrese, se manjšina ne more skladati z njo. Ona stoji na drugem stališči, katerega je označila v svoji izjavi 13. avgusta 1871. Na to se sklicuje tudi zdaj." Apfaltrern predlaga, naj se preide preko adrese na dnevni red.
Zdajci vstane dr. Razlag in govori blizu tako-lc: „Adresna debata in adresa na vladarja je v vsakem zastopu najvažnejša reč, ker takrat govori ljudski zastop s svojim gospodom vladarjem. Z vladarjem pa treba govoriti kakor je njegovemu višku dostojno. Poglcdimo, ali ta adresa tako govori in kako je osnovana. Mi smo dobili takoj celo adreso kot predlog. Preziralo se je staro slovansko geslo: „više oči više vidi." Temuč da-si že več tednov zborujemo, prinesena je ta adresa kasno; nij bila pretresovana v nobenem odseku; brez poročila na mizo dobimo medli, samo od enega človeka izdelan načrt. Nij dostojno, da pošljemo vladarju tak „Šrajbebrif*', nego poslati je treba preudarjeuo adreso. Ko smo ob času llohcu-vvartovem adreso delali, ros tudi odsek tri tedne nij seje imel, a 4umega truda smo potrebovali, da smo dr. Gostov načrt toliko amendirali, da se nam svet nij smijal, kar bi bilo ako bi se bil prvi načrt kot adresa sklenil."
Dr. Razlag govori dalje proti fuudameutal niin člankom,  osobito proti 14. členu,  rekoč, da taka avtonomija za male dežele nij,   in tudi z a
Slovence ne, dokler ni j smo združeni. Osobito naša kranjska dežela je premajhena, da bi mogla sama za sebe celo avtonomijo prenašati. Zato ker pri osnovanji tega naglega načrta adrese nij vse to preudarjeno, je načrt medel. Nijso se pretehtale narodne svetinje slovenskega naroda, nij izrekom povedano, d i nam je mogoče narodno živeti in celo avtonomijo zalitevati le v „i 1 irskem kraljestvu." Kadar se piše adresa na cesarja, treba uma in srca zbranega, tu naglost nc velja, ne da sc zadnji hip v dveh urah vse pretehtati, kaj imamo dolžnosti do sodržavljanov, do vladarja in do sami sebe. — Tudi jaz sem za C1 e h e. Cehi so vztrajen, zrel in marljiv slovanski narod, ali mi imamo tudi na narod slovenski gledati. — Dalje se v tej adresi ne poudarja ustavno stališče. Nij dolgo tega, kar sem bral v nekem časopisu, da bi absolutizem boljši bil nego ustava. Ali mi Slovenci moramo v tem odločno protiviti se, da tistim ne bomo potov gladili, ki so nas s tlako in desetino tlačili, temuč moramo gledati, da se cesarjeva beseda drži, ki je dana v oktoberskcin diplomu. Nijsem za to, da se v adresi moleduje za železniške koncesije, ker sem prepričan, da potrebne železnice mora država dovoliti, če smo pridni ali malopridni po-litiški otroci. — Dr. Razlag stavi potem govoru nasvet, naj se adresa vrne odseku, da jo natanko preudari in popravi, vlada pa naj se zato naprosi, da prodolži sesijo deželnega zbora do 10. dcc.
Ta predlog se ne podpira, torej nc pride dalje v debato.
V. 0. Supan pošlje v tem hipu pismo deželnemu glavarju, katero se glasi: „Ker 80 z nekaterimi bistvenimi točkami adrese ne skladam, polagam svoj mandal kot deželni poslanec/* (Favco Supan, je prej adreso podpisal, a domislil se je, da se prav za prav ne sklada ž njo, stoprv potlej, ko je izvedel, da nc bo v državni zbor voljen, kjer je mislil „železnicariti". Ur.)
Kot poročevalec zagovarja adreso tir. C o sta. Proti Apfaltrernu obrnen pravi, da je predlog manjšine , naj se adresa ne pošlje, njenemu stališču primeren. O govoru Kazlagovcm pravi, da nij umestno denes tukaj pripovedovati kako se je lanska adresa delala. Ako dr. Razlag očita, daje adresa prehitro izdelana, more se odgovarjati, da ima Ift podpisov, vsi ti so morali vedeti kaj so podpisali. Če pa se očita, da je delo samo enega človeka, lehko se odgovarja, da je to čisto naravno, ker 10 jih tako delo ne more delati, temuč zmerom le eden. Ako dr. Razlag pravi, da je adresa pre-medla in premalo pove, moral bi bil včeraj za adreso glasovati, denes pa jo amendirati. Če trdi, da se narodne svetinje ne poudarjajo, lehko pokažemo pasus v adresi, ki se potegne za naš narodni jezik v šolah in urad nij ali. Tudi „kraljevino ilirsko", katero smo sicer imenovali „zedinjeno Slovenijo," adresa omenja, ker se sklicuje na prejšnje adrese, ki so to izrekoma poudarjale. Za ustanovno8t smo gotovo vsi, ravno tako je železnica stvar, za katero nij samo večina, temuč cela zbornica. Sicer pa naj bi se tu eden večini podvrgel, ker je treba, da smo v tacih rečeh zložni."
Glasuje se potem najprej za predlog nem-skutarske manjšine, naj se adresa s tem zavrže, da se preide preko nje na dnevni red. Za to glasujejo vsi Nemci (ali nemškutarji), a izmed Slovencev edini Luka Svctec.
Dr. Zamik potem nasvetuje,  naj  se adresa „en b 1 o c" sprejme. Ta nasvet se sprejme. Proti njemu Slovenci: Svetce, Zagorce in dr. Razlag. Adresa je sprejeta.
13. točka dnevnega reda so dopolnilne volitve v državni zbor. Kakor smo že v zadnjem listu povedali voljena sta Ilorak in Gosta.
14. točka je: volitev enega uda v komisijo za uravnanje gruntnega davka. Voljen je s 17 glasi A p fa 11 r e r n (proti 10, katere jo dobil Solmajer).
Zadnja točka dnevnega reda je poročilo šol-
skega odseka o imenovanji dr. J. Mrhala za uda šolskega sveta.
Poročevalec dr. Gosta razpeljuje zgodovino tega imenovanja. Po §, 35. dotične postave o šolskem nadzorstvu ima deželni odbor pravico, predlagati enega uda, ministerstvo ga ima potrditi, ali pa deželni odbor pozvati, naj drugega nasvetuje. Tu pa je minister samovoljno imenoval takega uda, ki nij bil po deželnem odboru predložen. Poročevalce izreka, da nema proti osobi Mrlialovi ničesa, da pa gre tu pravico deželnega odbora in deželno avtonomijo varovati, posebno ker je ta čin v protislovji z dozdanjo prakso in se od vlade dotični paragraf samovoljno in napačno tolmači.
Dr. Z a r n i k pravi, da vlada tukaj dela kakor Didcrot, ki je rekel, da iz sv. pisma dokaže, da jo bog in da nij boga. Dalje pokazuje, kako so se nemški ustavoverci, privrženiki našo manjšine, v Gradcu potegnili za prof. "VVinterja, ko je bil po vladi krivično in proti deželni avtonomiji iz šolskega svctovalstva izpahnen. Zato upa, da se bodo tudi gospodje iz manjšine tu potegnili za postavo, ki je po vladi prelomljena.
Aucrsperg v imenu vlade tolmači postavo tako, da ima deželni odbor pravico predlagati, a vlada nij navezana na ta predlog. (Mrmranje med občinstvom; prvosednik zvoni.)
A p f a 11 r c r n govori za vlado in nasvetuje eelo, naj se deželni odbor pograja, da je to pred zbornico prinesel.
D e ž m a n vstane zmage-gotov s slovenskim tekstom dotične postave v rokah in dokazuje, da slovenski tekst postave, ki ne govori o ,.predlogu", temuč ima besedo „uasvet" — sam govori proti večini. ..Pojte po vsej Sloveniji — pravi Dežman patetično — pojte od Drave do jadranskega morja, od Kolpe preko Ljubelja, pojte med benečanske in ogerske Slovence, in povsod bo vam slovensko ljudstvo povedalo, daje „nasvet" samo „ratschlag", nikoli nc „narekanjc" (vorsehlag). Iz tega pa izvira za vas zlati uk, da Je treba slovensko teksti-ranjc postav preudarjeno delati, da se no boste sami po zobih bili.   Jura  vigilantibus  data sunt.
Dr. Zamik pravi proti Dcžmanu, da na-rekati se pravi po njegovem vedenji samo diktirati. „Diktira" pa niti ne angleški parlament. Sicer pa je pa tu jasno kaj manjšina hoče: germanizacijo sol. Temu se pa narodna stranka hoče in mora upirati. Rajši nobenih šol kakor take, katere bi manjšina rada, kakor so bile pred 48 letom, ko se je samo raznarodovalo.
Dr. C o sta odgovarja Dežman u glede njegovega „nasveta", za katerega je po vsej Sloveniji prič iskal. Ali slučajno se je tu zmotil. Prigodi! se mu je „lapsus culami." ali „crror memo-riae," kajti zbor nij sklenil slovenskega teksta postave. Avtentičen tekst je samo nemški, ker tacaš (to je razvidno iz stenografskih zapisnikov), ko se je ta postava sklepala, nijsmo še postav sklepali v slovenskem jeziku. Vlada sama je preskrbela prestavo, ki pa nij avtentična. Ako je vlada slabo prestavo preskrbela, kaj moremo mi za to."
Nasvet odsekov , naj se deželni zbor izreče proti vladnemu ravnanju, se potem sprejme.
O. kr. deželni predsednik pozivlje deželnega glavarja, naj kranjski deželni zbor sklene.
Deželni glavar Kaltenegger našteva, kaj in kako je deželni zbor delal in se zahvalu je za pri-pomoč v nemškem in slovenskem jezika, Pozivlje poslance, naj zakličejo cesarju trikratni „slava" in „hoch" — kar se zgodi.
Dr. IJ1 e i w c i s se zahvaljuje Kaltcneggcrju za modro, nepristransko predsedovanje in posebno za to, da je denes tudi njegovo osobno žaljeno čast branil.
Konec dež. zbora.
In ker smo s tem poročilo dokončali ob kratkem, kakor nam jo omejen prostor dopuščal, hočemo v prihodnje v vrsti člankov svojo mnenje povedati O raznih prikaznih letošnjega zasedanja.
Štajerski deželni zbor.
(Izv. dopis.)
V poslednji seji 7. decembra odgovoril je namestnik, baron KUbcck na interpelacijo dr. Voš-njak-a. Na 1. vprašanje: Zakaj vlada še nij izvršila postav o narodni ravnopravnosti v c. kr. uradih in šolah, zlasti na gimnazijah v Mariboru in Gelji in na realni gimnaziji v Ptuji ? reče namestnik , da o tem nema nič novega povedati , nego da hi samo moral ponavljlat, kar je o svojem času bil odgovarjal na enake interpelacije, stavljene po dr. Vošnjak-u v sesijah 1808 f>. oktobra, lsi>«> 12. oktobra, in 1S70 3. septembra. (V vseh teh odgovorih je Kltbeck delal lepe obljube Slovencem, sicer se pa izgovarjal, da za zdaj še nij vladi mogoče, ustrezati željam Slovencev. In t?. J!> osnovnih državnih postav? Na papirji se prav dobro glasi : kako so pa v resnici izvršuje , nam je doka/ izgovarjanje vladnih organov, kadar se terja faktična izpeljava.)
Na 2. vprašanje: Zakaj sta bila prestavljena profesorja Suman in Pajk od mariborskega gimnazija? odgovarja KUbcck , da se jc to zgodilo iz službenih razlogov, in dostavil, da se gimnazijski profesorji stalno imenujejo n c za kateri določen kraj , nego da se vsak mora mlati, ako ga ministerstvo prestavi. (Tedaj s 1 u ž b c n i razlogi so napotili ministerstvo do onega silucga čina? Kako si vendar upa vlada*kaj tacega trditi v obraz dokazom v interpelaciji izpeljanim , po katerih se je očitna škoda učinila mariborski gimnaziji po odstranjenji dveh najboljših učnih moči. Slaba stvar se nc da dobro zagovarjati in zato vlada /mirom glnhnkcjc zahreda, če končno celo trdi, da profesorji nijso za kateri kraj stalno imenovani, ampak na milost in nemilost prepuščeni vsakdanjemu ministru nauka, kateri jih sme po svoji samovolji gnati iz Kotara v Černovice ali Lvov ali pa v Ried, — se ve da iz službenih razlogov. Da se proti neljubim ali zavratno obrekovanim profesorjem najdejo taki razlogi, zato žc skrbi kak sekcij-ski svetovalec v lninistcrstvu. Zdaj bodo c. kr. profesorji vsaj vedeli, pri čem da »o pod tem \\b&-ralnim ministerstvom in zavidali vsakemu ljudskemu učitelju, kateremu se mora pred prestavljen jem, če se godi proti njegovi volji vsaj disciplinarna preiskava privoliti.)
Na 3. vprašanje: katera zavora je proti imenovanji g. prof. Pajka za še prazno profesuro na mariborski gimnaziji , se Kitbek kratko odreže, da odpada odgovor na to vprašanje, ker se jc g. prof. Pajk odpovedal državni službi. (O modrost! kedaj in zakaj se je Pajk odpovedal; stoprv potem, ko je bil prestavljen proti svoji volji, ko jc terjal disciplinarno preiskavo, katera se mu nij privolila in ko se mu služba v Mariboru, ako-ravno nij bilo nobenega sposobnega kompetenta za njo, po dvakratni prošnji nij podelila j kaznovati pa se nij hotel dati, svest si, da ničesa nij zakrivil. Čes vso to KUbek smukne in še dela, kot da bi se vladi bila krivica zgodila, ne pa prof. Pajk-u.) Morala tega odgovora je, da Slovencem nasproti vse ostane šc pri starem.
Dopisi.
■ lati III II i kU !». dcc. I Izv. dop.| Čas je da se prebudimo. 13. dan t. m. imajo biti volitve mestnih odbornikov, potem novega župana, pa vse je tiho iu celo volitve še razpisane nijso. Nc znam kaj pomenja to, morebiti da se zopet pri obedu — dožene važna volitev. — Do-našnjega župana g. Kecel-ua pozna vsak mestjan do dobrega iu vsak mora, ako ima le količkaj preudarka in vesti priznati, da on nij sposoben biti župan slovenskemu mestu kamniškemu, on ki je protivnik našej svetoj narodnoj reči in ne navdušen za blagost našega mest.a Kako more on voditi slovensko mesto, da bi napredovalo in se vzdignilo iz svojega blata, v kateremu bi človek lehko obtičal! „Torej oglasi naj se jih sto: Le ta nam županil nc bo." Mcstjani! čas je, da odver-
žcmo mamcluško stvar in si izvolimo narodnjaka, navdušenega za našo milo domovino in našo staro mesto. — Ne dopuščajte, da bi se še dalje nem-skutarilo po mestni kanceliji, kakor se je do sedaj na našo sramoto. Hodimo zložni, dogovorimo se, da dobomo večino vsaj v II. in III. razredu, kar je brez dvombe ako bo združenost in potem je gotovo tudi naroden župan. Posncinajmo vrle Vrbni čane! naše sosednje narodno mesto Kranj! — Mcstjani! bodite srčni in pogumni in zkažite se kakor ste se že večkrat skazali pri volitvah v deželni zbor in zmaga jc naša. »Se enkrat! proč s takim županstvom, ki nij nič vspešnega videti slabega pa na kupe za pokazati. Živa priča so nam slabega županstva mali grad in klanec. Pa poglc-dimo kaj reče naš paša župan in ali razpiše že skoraj volitve ali ncV Videli bomo tudi kam in kako se bodo naši  duhovni obrnili.
22. t. m. bo se pri nas igrala žalostna igra: Mlinar i njegova hči. Že je preteklo eno leto kar se dela v Kamniku čitalniška zastava a še zdaj nij končana, vprašani kaj misli slavni odbor, da delavko zastave nc priganja k dokončanju, kajti ljudje že godernjajo. Že letos imela bi biti blagoslovljena pa še sedaj nij nič.
lx .TIi9riRM»r;i U.'dec. [Izv. dop.] (Preši r n o v a beseda v čitalnici.) Naša čitalnica jc 8, dcc. , kakor jc „Narod" bil naznanil, praznovala slavni spomin pesnika Preširna. Dvorana se je b)la lepo napolnila in program se je na občno in veliko zadovoljnost Izvršil. Beseda sc je začela z govorom o Prcširnu (govoril g. J. P. i: na glasoviru jc igrala čitalničarjcm užc davno priljubljena gospodičina L. Posebno se je ugodila deklamacija Preširnovcga ..Povodujegu moža" (deklamoval g. Sk.) in četverospev sol«,, kateri se jc moral ponoviti. Igranje na citrah (g. S.) je vzbudilo toliko zadovoljnost , da je igralce moral sc dve piesi igrati. Končala pak se je beseda z jako ubranim in krasnim zborom: „Bože živi", kateri je bil viharno sprejet in se jc moral ponoviti. In na konci hc jc Sc oglasil krasni in tu še ne slišani trospev ,,treh vrlih kranjskih fantov v gosposkej obleki", kakor se jc nekdo dobro izrazil j zapeli so ti trije krasno narodno pesem: „IW>m šel na planince." Vse točke programa so šlo precizno in brez vseh napak. — Ta večer, s katerim so bili vsi pričujoči jako zadovoljni, mnogi celo raznenadjeni, jc pokazal , da bi se dalo tu dosti veselih in celo velikih besed napraviti, ako bi le dosti resne volje bilo. Upati je, da se bode s časoma živejše narodno življenje v Mariboru vzbudilo, kjer jc toliko in tako vrlih, a malo porabljenih narodnih močij. Skušnja je pokazala, kaj bi se dalo storiti. Več o čitalničnih zadevah o svojem času.
Politični razgled.
Ta teden seje državni z b o r zopet sešel, in popred ko sc razidc, bode, pravijo „reforma volitev" izvršena. Akoprcm ho deželni zbori ga-liški, kranjski in tržaški zoper njo rcinonstrirali, akoprcm jo narod češki, moravski, zgornje-avstrij-ski, tirolski in vorarlberški perborescira, vendar se vidi, da oiiciozni in ustavozvesti časniki o dotičnom delovanji državnega zbora naj lepšo nasledke pričakujejo. Mi mislimo da nij mogoče, ka bi zveličalno upanje kliko pri sedanjem položaji kaj druzega bilo, kakor zunanja podoba.
Cesar jo imenoval kot n o v c ude za g o-g p o s k o z b o r n i c o državnega zbora gg. kneza Frijca Lichtcnstcinn. grofa Josipa \Vald-;teina, barona Franca Mladoter-a, grofa Gvido Thuua , gr. Gašperja Lodron-a, grofa Glorgi-a , profesorja lloilcrja, bar. Loisa llahcr-a, grofa Khuenhurg-a opata Neselbuberja , grofa Semienski- Reviokega. — Torej skoro samo ustavovorne in vladne!
Dunajski „Vatcrlaud" od 10. novembra prinaša članek o kranjskih državnih poslancih ter svoje upanje izreka,  da nc bodo prišli v državni
zbor. Želeli bi, da bi se ta list v tem slnčaji ne bil zmotil, ali vendar se je.
V tržaškem deželnem zboru je 1 Icr-met govorili za hrambo historičnih pravic Trsta in italijanske narodnosti tržaškega mesta. Slovenski poslanec Nabergoj jc protestira] proti poslednji zahteva, kazaje kako se slovensko prebivalstvo v tržaški okolici narodno tlači. A njegovi nasveti so pali, ker laška večina je gluha za slovenske narodne zahteve.
Dalmatinski klub jc sicer svojim poslancem, ki so za posilne direktne volitve v rajhs-ratu glasovali, dal generalno odvezo, vendar je sklenil (kakor v ,.Stidsl. Onrr." beremo), da naj v državnem zboru proti direktnim volitvam glasujejo.
O g e r s k a r c g n i k o 1 a r n a deputacija sc je včeraj posvetovala posebno o linancijelnib terjatvah hrvatske deputacije. Oziroma na potrjenje in presojo želja Hrvatske, naj se dosedanja razmera količosti prenaredi , jc vlada ogerski regni-kolarni deputaciji predložila, več statističnih izkazov. Deputacija jih je pomanjkljive spoznala, in prosi ministerstvo za obširnejši predlog  o teh za-
uevah posebno o prenaredbah, oziroma na hrvatsko vplačivanje, ki ga bode imelo sedaj , ko sta voj-niška granica iu mesto Peka Ogcrskej pridružena. Prosili so tudi ministerstvo. naj naznani, katerega pravila sc imajo odšle držati zarad pomnoženja poslancev, ki jih hode Hrvatska v prihodnje v državni zbor pošiljati imela.
Na Francoskem je razpor med republikanci ali Thiersovo vlado in pa med monarhisti za silo in začasno poravnan. Obe stranki so sc nekoliko podali. Thicrs jo vzel za ministra javnih del zmernega Pourtona, in jc baje obljubil skupščine ne pred 1. .januarjem 1*7.'. razpustiti. Ne veselo pa jc poročilo, da so med generali ljudje, ki bi baje pripravljeni bili monarhiste z vojsko podpirati, na pr. Ducrot in Nourbaki.
Pruska gosposka zbornica, v katero so poslali nekoliko novih , vladi udanih udov , sc je v svoji opoziciji proti novemu uredjenju okrajev — udala ter je Sprejela novo „krcisordnung" s 114 glasi proti 88 fevdalcem, ki zdaj po novih tarnajo, da je stara organizacija pala.
Bazne stvari.
:!: (G r a š k a „T a g c s p o s t" i z L j ubij a-no) prinaša članek: „Ullckblick anf dic lct/.te Ses-sion des krainisehen Landtagcs", katerega naj bero gg.'poslanei'dr. Razlag, Peter Kozlcr, Svetce in Zagorce, pa bodo vedeli, ka so samo ucmškn tarjem na ljubo delali glasovajc proti adresi in ne držeči se v važnem političnem vprašanji večino poslancev in v takih rečeh povsod neobhodno potrebne discipline.
* („Zagorca že imam o") tako govore veselo nemSkntarji po Ljubljani. Dobili so bili namreč poslanca Zagorca zadnjo soboto v neko večje nemškutarsko društvo in tam jim jc baje inožanec obljubil, da bo zdaj z njimi vlekel. Dosti nijso pridobili, kajti da voljen ne bo več, tega se sinejo zanesti. Za narodno stranko pak jc to poduk: ne več voliti človeka, ki o politiki prav nič ne razume.
* (Slovensko gledališče.) Vtorck jc predstavljalo dramatično društvo po (Jermovniko-vih „Dic Weiber von Veldes" poslovenjeno igro ..Pogumne Gorenjkc." Gledišče jc bilo zopet polno in občinstvu z drugim in tretjim dejanjem zadovoljno. Vendar jc pohvala veljala bolj v igro vpletenim narodnim pcsmaiu, izvrstnemu ženskemu koru, ter dobremu igranju gospodičino Podkrajš-kovc, in gospoda kajzela iu deloma g. Koečlja, nego pa igri sami, ki jc plitvo naložena in razen
mlinarja" nema skoraj ni enega dovršeno izvedenega značaja, torej tudi ne hvaležnih ulog. Igra se namreč vrti okolo tega, da so francoske oblasti ob času francoskega gospodarstva na Slovenskem hotele konfiscirati zaklad v cerkvi na blejskem je-
zeru, pogumne žene z Bleda pak so ga hrabro branile s tem, da so čolne za prevožnjo na otok poskrile in naposl 1 upor proti rcccvcur-u iz lladoljice vzdignile dokler nij dežela zopet pod avstrijsko oblast prišla. Gospod Kajzcl je ustvaril s svojim izvrstnim talentom iz mlinarja okroglo dobro karakterizirano komično sliko. A kar sc njegovega gorenjskega izgovarjanja gorenjskega v (gvava. šva, nam. glava, šla) tiče, menimo, da komika nič ne izgubi. ako sc prihodnjič ta izgovor opusti na slovenskem odru. V tej stvari mislimo . da nam nij treba nemških, t. j. avstrijsko nemških igralcev posnemati, ki menijo , da ni komikarskega govora, ako nc govori po diinajsko-lerchcnfeldovskcm jargonn. — Dobro sta igrala tudi gospod Smit (adjunkt) in Kocelj (višji gozdar). A poslednjemu bi bil moral regis-scur okrajšati prizor , v katerem sc mora dati od Ferjanke (Podkrajšekove) predolgo zmerjati. Scene ravno vsled svoje dolgosti psiholo ično neverjetna postane in nij prijetna. — Gospodičina Kosova in g. Meden sta posebno Ijnbeznjivo pela ..Sem slovenska deklica," — prvo strofo drugo menj. — Siillerja smo zopet nekoliko preVe8 slišali. V enem tednu za eno predstavo bi sc igralci mogli vendar bolje naučiti.
i: (Enajsta slovenska predstav a) d r a m a t i č n c g a d r u š t v a v deželnem gledališči bode v nedeljo 16. decembra. Predstavljala sc bode znana dobra Albinijcva veseloigra v 4 dejanjih ..F met nos t in narava," poslovenil Andrejčkov Jože, katera se jc v lanskej saisoni prav dobro predstavljala.
* (O „Glasboni matici") sc nam piše obširneje, da šteje do denes tO. dec. udov: 259; med temi 20. ustanovnikov, — Prvi zrezek pesni se tiska v Pragi in izide začetkom prihodnjega leta.
— Denarja ima ..glasbena matica' gld. 400. naloženega pri obrtniškem pomoćnom društvu. — Gosp. učitelji še precej dobro pristopajo; zlasti na Goriškem sc jih jc do zdaj veliko vpisalo. — Nekateri gosp. poverjeniki so jako marljivi. — MhogO gosp. je pa ki sc še nijso poprijeli prevzetega posla, ali še ceh* odgovorili nijso, ali prev-zemo poverjeništvo ali ne. — Z Goriškega sc neki piše, da žele po večjem vse cerkve pristopiti k „glasbcni m tici" ako sc društvo zaveže jim vsako leto vsaj en zvezek cerkvenih pesni dati. Obračalo se bode društvo baje po vsem Slovenskem ko bi morda hotele cerkve sploh na tak način pristopiti. ..Glasbena matica" bi kakor slišimo potem pripravljena bila cerkvam vsako leto bogat zvezek cerkvenih pesni podati, in v kratkem bi gosp. organisti imeli potrebnega gradiva. Leta misel sc nam dopada in želeti jc da se realizira.
* (Ljubljanska Čitalnica.) Plesne vaje sc pričao v Čitalnici v kratkem, morda že ta teden. Jugoslovanski ples „Kolo" sc bode tudi letos plesal.
* (L j ubijan ki sokol) Pod vrlo znanim telovadskim učiteljem gosp. Mandič-em in izurjenim podučiteljem gosp. Krcmžar-jcm hc uči letos telovadbe nad 250 g. učencev iz gimnazije realke in pripravne šole. — Sledui gospodje prav hvalijo svojega mojstra, ker jim daje poduk v telovadbi praktično in teoretično tako, da jim bode potem, ko postanejo učitelji, mogoče v telovadbi vspešno podučevati. Tudi letos prihodnji pustni torek napravi Sokol veliko maskarado. Priprave se delajo že zdaj, torej jc upati da bode veselica ravno tako velikansko izpahi kakor so bile prejšnje maska rade. —
,! (Iz Maribora) sc nam piše, da naš dopisnik od „Drave", pišoč o učiteljskem priprav* aiŠSi, nij bil po vsem točno podučen, ter dajo osobito letos na tem pripravniški večina dobrih, talentiranih učencev, ki so Slovenci, in imajo veselje do svojega prihodnjega stanu. — (V je tako, in dvomiti nemarno volje, — nas gotovo samo veseliti more.
* (Društvo nSlov. beseda") v Gradci jc sklenilo v občnem zboru 8. dcc, kakor vsako leto napraviti tudi letos „veuček" : polovico čistega
doneska bode darovalo društvu za podpira nj o slo vans kili dij ako v. — Hvalevreden zakluček — piše se nam iz Gradca — posebno za društvo, katero se v tuji zemlji premnogokrat samo z gmotnimi zadregami bori. Posnemajte ga v duma čiji v podporo bedni mladini ; le z združenimi močmi bode mogoče ravno med Slavjani narašča joče število nesrečnežev utone rešiti. E\empla tra-but ! ali bode veljalo tudi o tem ?
* (Naša rojakinja) gospodičina Helena Pesjak (»v a, lici slovensko pisateljice Luize Pcs-jakove je, kakor iz prijateljskega pisma izvedamo, 5. dec. t. 1. v prvič nastopila kot operna pevka na dvornem gledališči v Draždanili kot legata v „Freisclilitzu" — z burnoj pohvalo občinstva in kritike. Po tem se jej sijajna prihodnost obeta.
* (F r f a s u n g s t a g) bode, če prav že nikjeri po ustavovernem svetu, vendar gotovo v Ljubljani v kazini 21. t. m. Mlatile sc bodo zopet liberalne fraze, denes, ko se ustavoverna vlada sama križa pred liberalnostjo in svobodo v vprašanji direktnih volitev in naravnost izpoveduje, da njej in njegovi stranki gre samo za „politične" obzire t. j. za pollačenje neprusaštva.
* (Ogenj.) V doljnem Mraševu pri sv. Mi-helu, okraja novomeškega, je 2. dec. kozole s senom zgorel. Zažgal ga je 10. leten dečak, ki je skrivaj tabak pušil.
* (Iz Gradca) se v „N. Fr. Pr. telcgra-fira: Včeraj o polnoči so se dijaki v neki pivarni stepli in so razbili okna, vrata in stole. Ko je policija došla, so se jej hudo ustavljali, dokler nij prišlo 18 policistov, kateri so dijake z golimi sabljami v mesto tirali. Pri mestni hiši jc prišlo do boja, 35 dijakov, večjidel Slovane (?) so dali v zapor. Ostali so skušali v stražarsko sobo prodreti. Morala se je zapreti in zabarikadirati. Eksces je trajal do 4 v jutro med velikim hrupom. Denes v jutro so zaprte izročili deželnemu kazenskemu sodu. Policijski komisar je bil prebral eksedentom zakone o p mitu. Med dijaki vlada velika raz-draženost.
* (Iz Gorice) se rN. fr. Pr. brzojavlja, da je v nekem shodu volilcev 8. dec. državni poslanec Coronini govoril za direktne volitve. Nasprotoval mu je znani Slovenec dr. Tonkli, poudarjajo, kako vlada Slovence in Cehe zatira.
* (Ogcrski) novi ministerski predsednik Szlavv jo bil 1. 1848 revolucijonarni vladni komisar v Oršavi. Ujet po avstrijski gosposki, tiran je bil v Oloinuc , kjer je bil dve leti v trdnjavi zaprt.
* (I z M o s k v e) bode udeleženje na dunajsko svetovno razstavo velikansko. Ze do 17. okt. se jc v sumi Moskvi oglasilo 400 izložnikov, in vsak dan so se še novi oglašali kasneje.
* (Razglas in opomin.) Odbor slovenske Matice je pri XXVII. skupščini 31. okt. 1872. 1 sklenil, da se po časnikih proglasi, naj vsak Ma tičar do konca 1H72. leta plača zaostale svoje letne doneske, donesek za 1-S7.'J. leto pa do konca mesecajunija; kdor na ta proglas ne zadosti svoji dolžnosti, ta se izbriše po 3. §. Matičnih pravil.
Dalje je bilo skleneno, ude, ki po tem razglasu ne plačajo zaostankov svojih, ob enem naprositi, da nazaj pošljejo knjige, ki so jih prejeli za leta, za katera nijso plačali doneska.
Iver bi utegnilo biti družbenikov, ki nc vedo, ali so kaj na dolgu in koliko, zato sc vsem gg. poverjenikom v kratkem pošlje natančen izkaz vseh zaostankov njihovega poverjeništva z opomini vred za dotične gg. Matičarje.
Dunajska borna 10. decembra.
	. . 109 „	96
Kreditne akcije ....	.   . 338 „	75
Akcijti narodne banku	. . y«J4 „	—
		74
		
Srobro.......	108 „	—
PluČna sušica je ozdravljiva !
dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej uže niiiojto ii*o<- iioto « pomlad >,ivl j« iiht zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. Aucrbach-a. %tli*tivlj«»iij«» J«* pio*.lo. »trojki miki i. porMod rat olj ivo. >«|»4»li r&lflikilUmll. Dobiva sc na pošiljatev 1 tolarja 6 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Cts. od (247—1)
J. V. Albertu
Rfunehen, Masimltiansstr. Nr. :$7.
Mojim čestitim kupovalcem
v Krču In pokrajini!
Po prevzetji MoKevejKa imclbu som v položaji, mojim p. n. kupovalcem sledečo zapisano članku po nenavadno nizki ceni in h poruNlfoiu za zanesljivo in dobro blago ponuditi in si dovolj i in ob enem na-t6 pozoriti, da so čestitim p. n. kupcem taksa priložnost k dobrciuu kupu primernih
božičnih in novo letnih daril
ne bode tako hitro spet ponudila, in namreč:
■•«»■•11 o z ti k*o*|mm1«».
Nrajcc iz pravega batiata a gld. 1.30, 1.60, 2 gld. najfiniše.
Dele Nrajcc iz najfiniše angležke bombaŽcvino po gld. 1.50, 1.80, 9, 2.50, 3, 3.50, izsito gld. 4.^5, 4.75, 5.20.
Bele »rajce iz najboljšega rumburškega platna a gld. 1.50, 1.80, 2.50, 3, 3.50, 4, 5, 8, 7 in 8.
Npodnjc hlače ca go.spodc po nemški, francoski in ogorski obliki a gld. 1, 1.50, 1.80.
J»orilo z» ko*|m*.
Srajce za KONpc I« najboljšega rumburškega platna
a gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50, li.bO iti 4. Jopice (corzete) enojnatc a gld. 1.30, 1.80, iz bar-
lianta gld. 1.(50, 2, '2.50, 3.50. Jopice z izšitim vkladanjem gld. 2.50, 3, 3.50, 4.50,
5.50 najfiniše. Hulje za K*>H|»e po šegi ali na vleček a gld. 1.80,
2.50, 3, 3.50, 4, 5 in 6. Npoduje hlače za goMpe iz najfiniše anglužko
bombaževino ali barbanta gld. 1.20, 1.60, 2, 2,50.
IMtatneiiiim.
FraucoHkl robci Iz  batiata s pravobarvanim
obroboni '/a dvanajsterico gld. 1.50. 2, 2.50. Ilell platneni robci '/i dvanajsterico gld. 1,1.50,
2, 2.50, 3 najliiliši. Udi platneni robci v elegantnem obrisku */i ilva-
najsturico gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5. 1 kos 4/-» široko   : K »vatel j no   liribovHko platno
gld. 5.75, (5.75, 8.50. 1 kos */t široko 30vateljno ubeljeno rumburiiko
platno gld. 8.50, 10, 11, 12. ' 1 kos r'/', široko  BOvateljno rumburiiko platno
gld. 12, 13, 14, 15. 1 kos   V*   široko   48 — 50vateljno holandljftko
platno gld. 10.50, 18, 20, 25. 1 dvanajsterica ohriHacev a gld. 4.50, 5, 6, iz da-
masta gld. 7.50. 1 kos DOvateljno obrlsacev Iz dnmtiNta a gld. U,
10, 11, 12.
Prava uiiKli/.ku  bombaževimi  vatelj  18, 20,
25, 30, 30 kr. I Ju/.i in tega vsako bire nam Izje, gradi, poMtelj-Mkn pcricuiuit, nankiiiNko platno, moto*!,
pi«|ue, barbunt itd. po čudovito »iz kej ceni.
Pletenina.
Nogavice za gospode za dvanajsterico gld. 2.50, 3, 3.50, 4.
Nogavice za go*pe za dvanajstorico  gld. 3.[>0, 4.50, 5.
Zdravilni  pr*uiki  za kon|ioiI(> a gld. 1, 1.50, 2.50, 3.50.
1'rttnlki za gONpe po gld. 1.50, 2.50,1',1.50, posebno zopur nubod priporočati.
■■■■■■■■av Tovarn [ca platna in perila
Naslovi KaubHHriifk-n
^--^gg ,,zur Billigkeit"
II ivn, 'M'tilHffstš'iissr #•».
Naročbc v okrajno sc na povzetje ali pošiljatev zneska izvršujejo. Popolni razkazek cen na zabtevo franco in zastonj.
PopUSt       ' Qarooltvi na »*ld. lOO eno celo na-
Babeta Kogl, 8
na narodnem trgu h. št. 32,
priporoča svojo štacuno s cerkvenim blagom, s pristavkom, da vsa naročila tega obrta (bodisi novo ali popravljanje) — kolikor se le da — po nizki ceni prejeiuljc. Omeniti mora pa tudi, da nij prevzela šta-cune od Celcer-ja, ki je v njeni biši stanoval, ter da nima ■/. njim prav nobene kupčije; blago in kupne ceno so temu najboljši dokaz. (240—2)
mi/ji- za 12 osob.
(246—1)
Iz  časopisa  .VViener medicinisebe Wocbenschriftu (izdajo dr. VVittelsbofer) posnouiljeno to-lo notico:
II o f f' o v i  sladovi preparati*)  so za bolano na prsih neprepirno najboljši živež, ki no povzdiguje samo muskul.skib moči, izginjeno mast zopet povrne, »r^anizinu svoj tonns in bolniku v malem času embonpoint -opet da, olajšuje t tuli na čuden način, vsled svojib slin-latih, zagrinjajočib lastnosti, najbolj siten plučni in črevni katar.  Tudi v mrzlici so lahko in naglo probavlja, no da bi vzročil stiskanje ali nagleje bitje žil.   Celo otrokom so smo zarad  teb  lastnosti  s  polno zadovoljnostjo dajati. Mnogi otročji zdravniki hvalijo  v svojib  dopisih krepko činkc  lIoti"'ovih sladovib preparatov v boleznih: tabea liseraica, škrofuloza, rliacliitis itd. Ponovito moramo opozoriti, da imajo imenovani  učinek  samo in  edino pravi Hoff'ovi sladovi preparati. S   posnemanjem reproducirani sladovi preparati vplivajo jako  škodljivo  na organizem, "arad česa se mora pred takimi svariti.
*) Pravi se dobijo v centralni zalogi, Dunaj, Kolovratrlng ••.
haloga v Ljubljani pri gosp.  Martinu  Col obu. — V I p a v i pri gosp. Ant. D ć p e r i s - u.   (204—3)
broz zdravila
Na prsih in plučah
bolnni so po naravnom potu tudi v obupnih in od zdravnikov za neozdravljivo razglašenih i-liiraiih radikalno ozdruvljajo
brez zdravila.
Po nntanr.noiu popisu bolezni povo pismeno
toč
Dir. J. II. FicRert, Berlin.
Wall-Strasse No. 23.
Honorar r> k Id. a. v., ki so noj plamu priloži.
l(lo2—20)   brez zdravila ♦ t»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
N a j n o v e J n a
ponudba igre na srečo.
i j Sreća in blagoslovpriColin-u.
< *  Velika od HamburHke države garantirana denarna loterija crez
« milijonu l4tl.:iOO tolarjev.
Ta ugodna denarna loterija je lakrat zopet H dobitki prav znamenito pomnožena t ona obsega ttO.ooo zdrebij in se bodo v malo mesecih v 7 razdelkih triedeee priigre gotovo dobile, namreč: 1 dobitek po primeri jejn 100.000 tolarjev, posebno tolarjev ttO.ooo, lo.ooo, BO.OOOi nt.ono, Itt.ooo, lo.ooo, »krat hooo, »krat «000, Škrat inon, I krat • ton, lakrat ■ ooo, llkrat a^OO, lOkrat a-l«M», :t'2krat »OOu, »krat lttOO, tttkrat I22krat NOO, »krat
OOO, »krat -IMS, 2ftokrat IOO, »OOkrat iOO, Okrat 120, -lOSkrat HO, ltt.lOMkrat 11, -IO, IH.a-iOkrat 'lO, », 6, 4 in a tolarjev.
Vzdiicanje doblikov prvega razdelka jc uradu« na
1$. in IS), ilrecnilira I. I.
določeno.   K temu velja
cela originalna Mrcčka saiuo :V ± a. v.
pol oriKlnalue »rečke himiio 1:1/i u'd. a. v. ectrt        M n       Mamo     1     Kld. a. v.
in jaz razpošiljam to oriKiunlnc urei-kc z vla«l-niiii Krboiu (ne ođ prepovedane (diete ali privatnih loterij) na Irankirano pošiljatev zucNka, celo v naJdnljuiMC kraje čestitim naročnikom takoj. I radni zapiitiiik vzdiKatij in
j 'azpošilja nje dob teko v
■ledi takoj po ž«lrcbauji na vsacega deležnika nataučiio in na tibeiu.
Moja kupčija, kakor je znano, je ta naj-slarsu in ilaJHrei'ileJNa, ker so deležniki pri meni   uže   tc   na|%ece   tla »m-   d«»bltUc po
ioo.ooo,   ao.OOOi   SO.OOOi Sestokral
14».OOO , 20.000 , cel«) pogosto 1'i.OOO, IO.OOO tolarjev i. t. d., in nedavno pri bivših vzdigatvah mcNccn novembra t. 1. Hkiipuo Nvoto irvz ioo.ooo tolarjev po uraduik zapiHiiikili dobitkov pri meni dobili.
IjH%, .Sams. Colui
l-  Umnim 1'ff'i- (848—
Glavna pisarna, Bankno in monjiako opravilstvo. ♦♦♦♦♦♦♦oooooooo»ooo»»o»»» »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦
Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivau .Seiueu.
Lastnina in ti«k „Narodno tiskarne".