40. številka.
gigjr 3 nč. ""^Kttt Izdanje za petek 3. aprila 1896.
(v Tr9ta, y četrtek zvečer dne 2. aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaia po trikrat na toden ▼ Šestih U-danjih ob ■ torkih, četrtkih
in nobotali- Zj-j t ran je izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, vežemo pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za .ledenmesec . (. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 za tri mesec, . „ 3 — , , „ 4,50 za pol l«t» . . * 6.— » ■ „ 9.— u van leto . . „	, *
Naročnino Je plačevati naprej nt naročbe brez priložene naročnine se uprava na ozira.
Pesuiaične številke se dobivajo v prodajal ničih tobaka V JmtU po 3 nrč., istveu Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifa v petita; sa naslove z debelini Črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frank ovano, ker nefrankovana ae ne sprojamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino pic-oolo hšt. a, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poStnine.
G I
liftičnega društva za Primorsko.
"„» ««snN mi".
0 sodnih stvareh.
Govoril državni posl. dr. M a t k o L a g i n j a v seji poslanske zbornice dnć 19. marca 1896.
(Konec.)
V. Nekolikov izgledov sodstva v Istri.
Odnošaje našega sodstva morete presoditi nadalje iz sledečih podatkov, temelječih na neoporečnih činjenicah:
Prvi slučaj: JakitS-Basilisco. Prvi, slovanski duhovnik, tožil je drugega, italijanskega duhovnika, radi žaljenja na poštenju, storjenega v jednem članku neke novine. Da je bil obtoženec sestavitelj članka, to je potrdil tretji duhovnik s prisego. Vse priče, ponuđene od obtoženca, izrekle so povoljno za žaljenega tožitelja. Žalilec je bil vendar oproščen.
Da oni na svoji časti užaljeni duhovnik ne hodi več po poti, koji se je bil obljubil, na tem je zahvaliti v prvi vrsti te odnošaje, kajti otročje bi bilo, ako bi hoteli trditi, da človeku zdravega razuma ne mora zavreti kri, ako porotniki osvo-bode koga, ko so vsa razprava in cel6 njega lastne priče govorile za kazen. Ta slučaj je sicer nekoliko stareji, no v Istri še vedno v modi.
Drugi slučaj: Turato-Martinolichiz leta 1894. V nekem italijanskem listu je bilo pisano o duhovniku Turatu, da je bil tega in tega večera pijan in da si je vsled tega zlomil roko.
Urednik ne le da ni mogel dokazati tega po-sebnega slučaja pijanstva, ampak ni dokazal na sploh, da bi Turato bil pijanec; priče so izrekle protivno. Vendar je bil urednik osvobojen, a razžaljeni duhovnik obsojen v stroške. Tudi tu se pravniki zadovoljć z opazko, ki meji na iztočno nemarnost. A kaj hočete, proti pravoreku porote, kojim ne pnpozuava krivde, ni pomoči!
Tretji slučaj od novembra 1895.: Hrvat P e a s o bil je od tržaške porote spoznan krivim uradnega poueverjenja kakih 2000 gold. in prav tako, in bil je obsojen, ako se spominjam točno, na tri leta teške ječe, morda nekoliko previsoko, ako se jemlje v ozir pripoznanje in mnoge olajh-čujoče okolnosti.
PODLISTEK.
Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski.
Prevel M. C—i.
KDaU«).
Pristopivši k oknu opazil sem prijatelja, ki se je sprehajal na bregu. Aristid ie pogledal na moje okno tur mi namignil, naj pridem doli. Otvo-ril sem vrata svoje sobe, a stopivšega na hodnik gostilne, pozdravil me je listonoša, vprašaje me :
—	Prosim vas, gospod, ali ste vi Dragi mir N.....?
—	Sem. Iinate morda pismo za-me ?
—	Imam, evo vam je! Izročil mi je list in me vprašal zopet:
—	Poznate-li gospico Marijo M... ? Ali stanuje tu ?
—	Ne poznam je.
—	In vendar mora biti tu.
—	Prosim vas, kako se zove ? — vprašal sem tiho.
—	Marija M....
—	Utegne biti v oni sobi, odgovoril sem mu, poka*avši mu vrata krasne sosede.
Listonoša je pristopil k vratom in potrkal.
Italijan I v a n c i c h , duhovnfk v Malem Lošinju, koji je p r i p o z n a 1, da si je prisvojil nad 3000 gld. imetja župne cerkve in drugih zakladov, in koji je druge nedostatke pokril hinavski najetimi posojili v znesku od 11.000 gld., ta je bil od rovinjske porote reSen vse vrste peneverjenja in prevare, ter so ga označevali prej in kasneje za „sacerdote e s e m p 1 a r eM (uzoren duhovnik).
Drugi duhovniki, ki se protivijo temu, da škof X ali Y poveija cerkveno blago človeku, ki mu je poznan kakor ne posebno pošten, ter nočejo, da bi se to blago hranilo izven stanovanja župnikovega v zasebnih hišah, ti duhovniki so proglašeni za nemirneže itd.
Peti slučaj: Načelnik Baščanski, J a r n e j P a j a 1 i <S, držal je povodom deželnozborskih volitev leta 1895. priprtega nekega italijanskega agitatorja; in ker je izjavil le-ta, da nima ničesar nevarnega pri sebi in se je, ko se ga je preiskovalo, vendar le našel nabit revolver pri njem, a brez orožnega lista, držal ga je župan priprtega dalje, nego je to ugajalo nekemu visokemu gospodu in okrajnemu komisarju v Krku. Ta župan je bil tožen zločinstva zlorabe uradne oblasti, bil Bpoznan krivim in obsojen na šest mesecev teškega poojstrenega zapora. (Čujte!) Obsojeni je Hrvat, porotniki so bili Italijani ali poitalijančeni slovanski renegatje.*) Bil je to pravorek čisto politiške nravi.
Agitator, o katerem je tu govor, ni bil morda držan v kaki podzemski kleti, ampak je bil le interniran, in to po dnevu, v jedni sobi občinskega urada, v koji delajo geometri evidencije in ostali javni služabniki, kadar prihajajo iz Krka v Baško.
Veliko ostreji od tega slučaja je oni L i e -s i n g a, o kojem nam je pripovedoval g. poslanee Kronawetter, mislim dne 17. decembra 1895. in glede kojega bi jaz vendar želel, da ne pride do take ostre sodbe, kajti tam ni več govora o oblasti občinskega načelnika, ako se ljudje, in da so tudi krivi, mečejo v toli obupen položaj.
O tem, kar kaznujejo pri nas tudi sodniki
*) Ljubo nam je, da moremo javiti, da je najviše sodišče na Dunaju razveljavilo razsodbo rovinjske porote ter jd razpravljati na novo.	Op. ured.
—	Kdo je ? Naprej! — oglasilo se je zvonko iz sobe.
Snemši čepico in otvorivši vrata rekel je listonoša:
—	Marija M____?
—	Jaz sem! — odgovoril mu je Ijnbeznjiv glasek.
Zadrhtel sem. Srečen sem bil! Znal sem, kako se zove dražestna mi soseda. Vzburil sem se. Stopil sem v svojo sobo ter jel naglo sprehajati se. Marija ! Sladko ime!
Spomnivši se, da me čaka prijatelj, hitel sem iz hiše vesel in presrečen. Aristid je uprl svoje oči vame, stisnil mi desnico in stopivši za pol koraka nazaj je vskliknil:
—	Kaj pomeni ta veseli, ta zmagouosni izraz na tvojem licu ?
—	Vem, kako se zove.
—	Kdo ?
—	Ona gospica.. . .
—	Da, da, ona 1
—	Cumprando! Razumem, zmignil je prijatelj z rameni in pokimal uezaupno z glavo.
Aristid je onega večera, ko sva se vrnila iz Solina, poizvedoval o damah v Črni obleki. Nje-
neporotniki, in kar ne kaznujejo, naj govorita sledeča dva primera.
Torej šesti slučaj: V decembru 1895. je rovinjsko sodišče spoznalo krivim in je obsodilo Antona BertoŠo, malega trgovca v Pazinu, na nekoliko tednov zapora po §. 305. k. z., torej radi motenja javnega miru, zato, ker je sredi poletja na okno svoje prodaj alnice postavil zastor s hrvatsko trobojnico in napisom: .Živila Hrvatska", na kojem zastoru je bila nekaka reklam-slika, po svoji priliki lepa devojka.
Gospfida! To je torej motenje javnega mira v občini, v koji so očetje današnjih Italijanov popevali „J oš Hrvatska ni propala", v občini, koja tudi po zadnjem ljudskem štetju ima 13.251 prebivalcev, ki občujejo hrvatskim jezikom, a le 1454 takih, ki občujejo italijanskim jezikom!
V resnici ni v vsej tej občini niti 500 Italijanov, ako rečem mnogo. Ta človek je bil torej obsojen.*)
Sedmi slučaj: Ivan Androssich iz iste občine, imel se je z drugimi, v takozvani gologo-riški razpravi, zagovaijati radi jednakega prestopka po §. 305, ker je v dan motenja, kjer je bilo hrvatskih in slovanskih privrženikov, zaklical: „V i v a 11 a 1 i aw 1 (Živela Italija 1)
Ono in isto sodišče je rešilo tega človeka na glavni razpravi, vršivši se nekoliko mesecev poprej nego ona prva, to je junija 1895.
VelespoŠtovana posp6da! Jaz spominjam to zato, da vendar enkrat uvidite, kam more dovesti nerazložna politika. Tu ne velja ni velikim ni malim strankam opravičenje o naravnih simpatijah do velikega italijanskega naroda in njegove kulture; te poslednje tudi ne mrzimo. Najbolji dokaz za to je, ako vas uverim, da bi jaz in drugi mnogo bolje razpravljali v tem jeziku kakor pa v nemškem ! A tu gre za nekaj druzega; tu gre za to, da-li se odločijo vse stranke te visoke zbornice, da se svoje strani store vse mogoče, da se tam doti uvedejo redni odnošaji.
*) Poznajemo, da je najviše sodišče na Dunaju uničilo tudi to obsodbo, liekli bi torej, da ae vedri. Op. ured.
gova mati mu je povedala, da sti isti iz K.... in da sti dlje časa živeli v Dubrovniku. Prijatelj je izvedel tudi, da je gospodičini umrl oče pred kakimi šestimi meseci ter da sti iz tega razloga došli v Spljet, kjer namerujeti kupiti od nekega Ivana letovišče v Solinu.
Dolgo sva se sprehajala ob morskem bregu. Prijatelj mi je pripovedoval marsikaj o Dalmaciji in o politiških strankah, o rasporu, o siromaštvu, zatrjevaje mi neprestano, da morajo skoro izpuli-teti, izginiti, avtonomaši, ta pena beneških ladij. Jaz sem bil istega uverjenja, no, besedičenje mojega prijatelja me je zamenilo manje nego pa okno mile mi sopotnice. Ko se je oddahnil Aristid, pripovedoval sem mu, kako sem videl Marijo na oknu v pozni noči; opisal sem mu natanjko vsa svoja čutstva, odkrival sem mu vse svoje osnove in nakane. Sprehajajo se po obali videl sem nekoliko-krati čarobno sosedo, ko se je približala oknu za tronotek. Bila je v beli obleki. Ko sva dohajala do pod gostilne ni jedenkrat je ni bilo na oknu, no, dobro sem pa videl, kako se je nekdo skril za visokimi zavesami, ki so se gibale na lahno.
(Dalje prihodnjič.)
In tudi ako bi prebivalstvu Istre ne bi bilo večinoma hrvatsko, kakor je v resnici, in ako tudi Avstrija ne bi imela temeljnega zakona, po kojem so javnopravna vsa plemena in narodi, ter morejo jednako gojiti svoj jezik in svojo narodnost, vendar mislim, da v stvareh, kakoršna je ta, namreč, ali je v Istri pustiti svobodno kričati: ,Viva 11 a 1 i a44, a temu nasprotno smatrati napis ,Ž: -vela Hrvatska" z jedno sliko činom motenja javnega miru — trebalo bi vendar, pomisliti prej na nekaj druzega, in to je, da ml živimo v državi, v koji jednemu delu vojske se je bojevati za kralja in dom ravno pod hrvatsko zastavo, in da je ta Hrvatska, tudi ako jej nočete priznati njenih popolnih nezastarelih pravic vendar v tej monarhiji ona zemlja, o čije narodu je vladar,v svojem proglasu od 7. aprila 1850., torej po usodnih dneh leta 1848 in 1849. zapisal in dal proglasiti sledeče besede (čita):
„Prebivalci Hrvatske in Slavonije so v onih usodnih dogodkih nedavne prošlosti ohranili našemu prestolu p r i r o j e n o j i m zvestobo, in so se ne le v tem saboru zavzeli za najviše interese države, aorpak so se oduševljeno požrtvovalnostjo oprijeli orožja v civilnih in vojnih krajinah, da branijo in čuvajo celokupnost države in prava naše cesarske hiše proti vnanjim in notranjim neprijateljem in nevarnostim".
GospGda! Mi ne moremo dalje dopuščati takih odnošajev v lastni domovini, po kojih se moramo čutiti tujce v svoji hiši.
Gori omenjene obsodbe z jedne, a osvoboje-nja z druge strani, to so za nas, za narod, ki ima zavest, žaljenja in to krvava žaljenja, kojih ne moremo pozabiti nikakor. (Živo odobravanje.)
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 2. april« 1896.
PremeSčeiye deželnega zbora istrskega v Pulj ? Praški „Hlas Naroda- beleži iz verodostojnega vira, da se s prihodnjim zasedanjem deželnega zbora istrskega premesti sedež istemu iz Poreča v Pulj. Čas bi bil res, da se to zgodi. Potrebo tega koraka sta že opetovano na-glašala in dokazala naša poslanca Spinčid in dr. Laginja; a bolj nego ona dva, jo dokazujejo vsakoletni dogodki o zasedanju deželnega zbora v Poreču, kjer je —■ v zasmeh parlamentarnemu načelu in parlamentarni dostojnosti — razgrajajoče in najeto pobalinstvo na galeriji malone odločilen činitelj v zbornici. Ne samo z ozirom na korist slovanskega prebivalstva v Istri, ampak tudi v varstvo nedotakljivega načela: da poslanec bodi popolnoma svoboden v svojem nastopanju (ker si brez tega načela niti ne moremo misliti dobrih poslancev in po takem tudi ne pravega parlamentarnega življenja), moramo želeti, da se čim prej, takoj! ugodi tej krvavi zahtevi. Za premeščenje deželnega zbora iz Poreča v Pulj govore oziri za čuvanje označenega parlamentarnega načela, oziri na čast in dostojanstvo slovanske večine v deželi, oziri toliko na svobodo naših zastopnikov v njih poslaniškem delovanju, kolikor tudi ua njih osebno varnost, oziri na udobnost vseh poslancev radi ugodniših komunikacij in — recimo — moderniših odnošajev puljskih t Torej se stališča parlamentarnega načela iu se stališča praktične potrebe želeti si moramo, da bi se istrski poslanci odslej vozili v Pulj. Za premeščenje viših oblasti v Pulj, kjer vladajo, kakor rečeno, nekoliko bolj — evropski odnošaji, pa se ne potezamo samo mi, kojim ne ugajajo parlamenti, stoječi pod vodstvom razbrzdane galerije, in kojim ne ugajajo poslanci, vršeči svoj posel pod varstvom in v senci bajonetov, ampak te spremembe si žele tudi na najvišem mestu naše vojne mornarice, kakor priča brošura, ki je izšla že pred kakimi 8 ali 10 leti, menda po inicijativi barona Sternecka samega. Oziri na korist mesta poreškega ne morejo veljati, kjer gre za splošne koristi. Nočemo ugibati - dasi bi bilo to morda jako vabljivo —, da-li mesto poreško po svojih politiških tradicijah res zasluži tacih posebnih ozirov se strani državne uprave avstrijske, ampak opozarjamo raje jednostavno na to iskreno željo onih, ki zaslužijo vse mogoče ozire od strani te državne uprave, kar je potrjeno vladarsko besedo iu kar je razvidno iz današnjega zaključka govora dra Laginje o sodnih odnošajih po Istri.
Poreška „Istria* se srdito upira tej nakani, a ravno ta srd gospodov, kojim je glasilo Jstria', je menda najbolji argument za našo zahtevo. Imenovani list zatrja z vso zaresnostjo, ,da v Istri prav nič ne trebamo radikalnih sprememb in jih tudi ne zahteva nihče". Verujemo, verujemo, verujemo, gospoda, da Vam ne treba in da VI si ne želite sprememb . Saj je vsa javna uprava Istre prikrojena le v prilog vašemu, na nobeno stran opravičenemu gospodstvu v deželi in z vsako spremembo se mora le porušiti vsaj jeden steber tega gospodstva vašega. Vi ne trebate sprememb, ker vam prijajo abnormalni odnošiyi, a trebajih večina prebivalstva, ona slovanska večina, ki neizmerno trpi telesno in duševno pod takimi odnošaji; zahteva jih pravica, ki ne more vspevati ob abnormalnih odnošajih I
No, saj mi ne zamerimo toliko tej gospodi. Naravno in človeško je, da se branijo krčevito. Oni mislijo nase, a tudi mi moramo misliti nase in javna uprava, koji so poleg materijalnih poverjene tudi duševne in politiške koristi vseukupne države, mora tudi misliti na — svojo dolžnost.
Za to se mi nadejamo in zahtevamo radikalnih sprememb v Istri.
Slovanske stranke. Pod tem zaglavjem piše „Slov. Svet* sosebno z ozirom na postopanje Mladočehov v poslednjem času:
vMladočehe so začeli mamiti z malenkostnimi ukrepi in z obečavanjem, katero pa naj bi se izpolnilo še 1« po završenem delu, po doseženih namerah, za katere so se postavili gledć na zu-mtfno in notranjo posebni poljski izvršitelji. Mlado-čehi so postali malenkostni in se vedejo, kakor da bi sedanji prehod na drugo razdobje ne bil neobičajen in za skupnost slovanskih narodov naše monarhije črez vse usoden 1 Kakor da bi ne bilo v sedanjih in nadaljnih mesecih nobene skupne slovanske zadače, začeli so se baviti intenzivno ravno sedaj s češkim državnim pravom. V tem je metoda, a malo Mladočehov se more biti zaveda da ta metoda ne prihaja od njih, temveč od proti-slovanske politike v skupnosti! Kedar se boji ta politika, da bi slovanske stranke ostale pozorne pri važnih odločitvah, skuša jih spraviti na po polnoma druga polja, jednako, kakar kedar motijo roditelji svoje otroke, da bi ne zahtevali tega, kar istiui roditeljem ni po misli. Po vsem dosedanjem vedenju mladočeška stranka ni več v pravi opoziciji, in če so se opekli Staročehi, bati se je uže treba, da se še hujše opečejo Mladočehi, a s češkim narodom bodo trpeli potem tudi ostali slovanski narodi. Kaj pomaga pozneje tarnati, da se za vojaštvo potrebuje vsako leto vedno več milijonov, če pa se prezira dejstvo, da je treba tudi v delegacijah povzdigniti svoj glas gledš na postopanje naše zunanje politike I
Duvalizem daje največ opore protislovanski zuuanji politiki, a poleg drugih slovanskih frakcij tu Mladočehi gledajo bolj na priinernišo in pra-vičnišo kvoto in v obče na zboljšanje samo gmotnega stanja, nego pa na duvalistiško in trozvezno politiko, od katere skupno je zavisno gmotno, kakor vse občepolitiško in nacijoualno položenje slovanskih narodov. Mladočehi so zavzeli v tej prevažni dobi zajedno separatistiško stališče, iu že to kaže, da ne dosežejo tega, za kar se bode odločevalo letos, in kar se bode pretresalo tudi v delegacijah."
Ta sodba, v brambi slovanskih koristij najdo-slednišega in najprevidnišega slovenskega lista seveda ne more omtgati tega, ker smo mi rekli o razmerju med češkimi in slovenskimi zastopniki, kajti graja »Slov. Sveta* izvira iz vzrokov, ki niso ni malo sorodni, ampak celo nasprotni so onim razlogom, radi kojih sedaj mi tožimo mladočeške poslance »Slov. Svet" očita Mladočehoin, da so postali preuitlenkostui in da vse preveč pozabljajo na skupnost slovanskih narodov. .Slov. 8vet* lahko očita to, Slovenci na sploh pa nimamo te pravice, ker smo grešili v istej smeri, ko Mladočehov niti še ni bilo na politiškem pozorišču, in grešimo se danes. Graje .Slov. Sveta" terej nikakor ni smeti razumeti kakor kako opraviženje pri-tožeb slovenske delegacije proti češki delegaciji, ampak kakor opomin tej poslednji, naj ne postane taka, kakoršna je bila večina naše delegacije od nekdaj. Dobro bi bilo torej, da si tudi mi Slovenci zabeležimo ta ukor „Slov. Sveta' na adreso Mladočehov.
Iz Milenija v polom! Madjarska nadutost
in nestrpnost, ki ne spoštuje ničesar, kar ni ma-djarskega izvora in ki je menila, precenjev^je svoje sile, da sme izzivati ves svet: ta inadjarski šovinizem maščeval se bode kmalu nad njega pro-roki in nositelji. Madjarska vlada in aadjarski ob-lastneži store gotovo vse mogoče, da povodom milenijskih slavnosti bleščem in vrižčem pokrijejo in zakrijejo trhlost javnega življenja madjarskega, vendar je že danes jasno vsemu svetu, da ua 0-geiskem neko nervozno vzburuostjo pričakujejo milenijskih slavnostij, ker slutijo, da visi v zraka nekaj usodepoluega. Mi.enijska razstava napravi fiasco ! Strah pred to eventuvalnostjo pretresa srca Madjarom. In da res pretresa, priča nam dejstvo, da se v Budimpešti, da bi dosegli kolikor le možno štetilo obiskovalcev, poslužujejo sredstev, kakoršna se niso upotrebljala še na nijedni razstavi. Iščejo obiskovalcev na obroke! To je: budimpeštanski kapitalisti vabijo uradnike in zasebnike k udeležbi iu jim hočejo omogočiti, da bodo vse stroške, za vožnjo, za prenočevanje, za hrano itd., mogli plačevati na obroke ie po mileniju. To so že obupna sredstva. Razstava pa mora napraviti fiasco, ker bo le madjarska razstava iu ker Mađari niso — Čehi! Ves svet odreka že Madjarom svoje simpatije: pred vnanjim svetom je že davno izpuhtela pravnica o viteitvu Madjarov, in v isti meri pojenjujejo tudi simpatije do njih, a doma jim jedna narodnost za drugo odrekajo sodelovanje. Cel<5 Poljaki in Srbi, koji dve slovanski plemeni sti se — iz dobro poznanih in žalostnih vzrokov — vse preveč zapleli v madjarske mreže, nočejo baje poveličevati madjarske nezaslužene slave. A kaj je Ogerska brez nemadjarskih narodnosti, kaj more biti madjarska razstava brez sodelovanja teh narodnosti?!
Moralni fiasco je torej gotov. Ali še nekq drugega je, kar vznemirja in mori duhove v Budimpešti, čim bolj se bližajo milenijske slavnosti. Mesto veselja je potrtost. Da, nekq usodepolnega visi v zraku, razua znamenja kažejo že sed^j na velik borzni in gospodarski polom vsled pretirane špekulacije, sličen onemu, ki je 1. 1873 na Dun^ji porušil nebroj ekzistencij ter požrl milijone iu milijone javnega blagostanja. V isti nesrečni pohlepnosti, ko hoče vse oboga teti kar čez noč, igra se na borzi drzno in vratolomno in snovala so se industrijska podjetja, ki niso iinela nikakih jamstev za vspešeu razvoj. Finančni svet ogerski ima miltfone in milijone premoženja v papirjih, ki zgube svojo vrednost danes ali jutri, ker nimajo nikake solidne podlage. Koliko je bogatinov, ki se padom takih papirjev pogreznejo v beraštvo — a ne sauii, ampak potegnejo za seboj tudi druge, ki so bili v zvezi žnjimil Taki dogodki so pravi potresi v gospodarskem življenju, to je polom. Po splošni sodbi stoji Budimpešta pred takim polomom. Odločilnim krogom se morda posreči za vleči ta dogodek do po mileniju, ali pa tisočletnici je neizogiben polom. Žalostna tisočletnica, ali narod madjarski jo je zakrivil sam, ker je le prerad srkal strup pogubnih naroduo-gospodarskih načel meduarodue židovske špekulacije, strup razjedajoče nemoralnosti, naperjene proti večno veljavnim načelom krščauske morale in strup nestrpnosti do vsega sveta.
Na Balkana. Kralj sbrski se odpiavija na pot v Atene. Temu potovanju pripisujejo veliko politiško važnost. Vladuo glasilo .Videlo- pravi, posvečujč posebeu članek temu potovanju, da se z istim prične nova doba, ko se balkauske države po dolgih zamotah vračajo zopet pod vpliv sultana in carja, ki sta odkritosrčna prijatelja neodvisnosti balkanskih narodov. Balkauske države da so se zopet spomnile svojih ukupnih koristi.
Italija v Afriki. Glasom zasebnih, iz Rima došlih poročil, pogaja se italijanska vlada z Me-nelikom zaradi osvobojenja utrdbe Adigrat in to povsem nezavisno od drugih pogajanj gleđć miru. Pravijo, da je mnogo nadeje, da pridejo ta pogajanja do zaželjenega cilja, vendar pa da utegne do takrat rainoti še nekoliko tednov. A do 28. aprila, t. j. do dneva, v katerem se zopet odpre italijanski parlament, mora italijanska vlada vsa-kakor stopiti odločno pred zastopnike naroda ter izjaviti, da-li hoče nadaljevati vojno, ali hoče mir. Ne verujemo pa, da bode večina italijanskega par-lameuta za uadaljevanje vojne, ki nima ne pravega cilja, ne koristi za Italijo in ki poleg tega nima uiti nadeje do povoljnega vspeha.
V Curi g (Švica) došel je glas iz Italije, da Menelik nameruje staviti Italiji .ultimatum", ako pogajanja za mir ne dozore v kratkem in v tem slučaju je stalno odločen, nadaljevati vojno letošnje jeseni. K temu sklepu da ga je dovela ekspedicija Angležev v Sudan.
O Adigratu se govori, da se mora isti podati v najkrajšem času, ker posadki primanjkuje živeža, a nasprotna poročila zopet pravijo, da se Menelik umika s svojo vojsko, ker njemu da nedostaje živeža. Nadalje poročajo iz Masave, da je major Salsa dospel v Adigrat ter pričakuje tam odgovor ras Makonena kakor zastopnika Menelika, kojega je bil prosil Salsa v imenu Baldissere za sestanek, ker je Menelik preoddaljen. V Adigrat se vračajo posamične majhne čete ujetih Italijanov, katerim je Menelik podelil svobodo.
Iz Kasala poroča poveljnik te utrdbe, major Hidalgo, z dnš 38. min. m., da je bila istega dne ob 6. uri zjutraj praska z derviši, ki so se močno utaborili na hribu Makra m nad Kasalo. Pri tej praski je padel jeden Italijan, štirje so ranjeni.
Med Italijo in Rusijo so baje sedaj jako dobri odnošaji, vsaj tako naglašajo današnje rimske vesti. V potrdilo temu zatrdilu navajajo dejstvo, da pojde princ neapeljski k slavnostim kronanja ruskega carja. — Krivo bi bilo pa misliti, da so ae ti odnošaji zboljšali v zadnji čas. Premenjenemu nastopanju Italijanov nasproti Rusiji je le ta jednostavni razlog, da vi več na krmilu tisti brezvestni Crispi, ki je brez vse potrebe izzival Rusijo in Francijo. Rudini ve, da žaba ni bila še nikoli koqj in in zato je navil mileje strune in je sedaj vedenje Rusije „c o r r e t i s s i m o 1*
Različne vesti.
Mestni svit tržaški. Sinočni javni seji našega občinskega zastopa predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 34 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika poslednje seje došla je v razpravo predloga mestne delegacije gledć načina, kako nq tržaška občina proslavi SOletnico vladanja Njeg. Vel. cesarja. Mestna delegacija naglasa v svojem poročilu, da je ,najzvestejše uiesto tržaško* dajalo našemu pre vzvišenem u vladarju in prejasni vladaiski hiši vuikdar dokazov lojalne zvestobe in udanosti. Zato naj bi tudi povodom 501etnice Nj. Vel. dokazal Trst svojo udanost s kojo človekoljubno ustanovo, kar bi najbolj ugajalo velikodušnim namenom Nj. Veličanstva. Delegacija predlaga zatorej, da naj mestna občina zgradi hiralnico, katera naj bi nosila ime Nj. Veličaustva, ako isti privoli v to. Za to zgradbo predložila je delegacija, da n^j dovoli mestni svet svoto 50.000 gld. in k tem naj se pridoda še glavnica 20.000 gld., katero je bil določil mestni svćt v dobrodelne na* mene leta 1890., povodom poroke nad vojvodine Valerije. — Predlog mestne delegacije je v lepem, daljšem govoru najtopleje podpiral svetovalec D ol-1 e n z. Da pa se ta znameniti dogodek ovekoveči na vsem viden način, in z oziroiu na lojaluo čut-stvovanje prebivalstva mestnega in okoličanskega do naše vladarske hiše, z ozirom na to, daje Previdnost Božja Je redkim vladarjem prisodila toli dolgo dobo vladanja ob splošnem spoštovanju in ljubezni vseh, in slednjič z ozirom na dejstvo, da imajo vsa mesta in tudi mnogo trgov imenovano kojo prvih ulic ali trgov po Nj Ve!. — n. pr. tudi Gorica iu Pulj —, zaključil je svet. Dollenz svoj govor z nujnim predlogom, naj bi se glavna ulica našega mesta, Corso, nazivala po imenu Nj. Veličanstva: Corso Francesco Giuseppe. Ker je zbor priznal nujnost, pričela je takoj razprava o Dolenčevem predlogu. Svetevalec dr. V e n e z i a n je rekel, da imenovanje ulic spada v delokrog mestne delegacije, da uaj se zatorej Dolenčev predlog odstopi delegaciji. No, zbor je vsprejel soglasno predlog delegaeije, predlog svetovalca Dolleuza pa je zavrnil na mestno delegacijo.
Župan je zatem priobčil razne itvari, med temi tudi to, da mu je prijavljeno, da povodom krsta vojnega parnika .Budapest" dojde v Trst več odličnih gostov iz prestolnice ogrske. Župan je izrekel svoje menenje, da b; bilo umestno vspre-jeti te goste kolikor toliko slovesno in prosil je potrebnega kredita za „garden party", katero naj priredi občina Madjarom na čast. Zbor je dovolil brez razprave potrebni kredit.
Za nas zanimiva je bila tndi interpelacija svetovalca Veneziana, s kojo si je isti ohladil jezo, ker je bil g. inžinir Živic oproščen prestopka radi žaljenja na časti na škodo magiatratnega uradnika dra. Fruhbauerja, storjenega baje povodom poizvedovanj vsled prošnje tržaških Slovencev za osnovo jedne slovenske Ijndske šole. Inženir Živic je bil oproščen, ker je stvar zastarela. Vsled tega se je jezil Venezian: ali mestni magistrat ni storil svoje dolžnosti, ker ni pravočasno uložil ovadbe, ali pa je sodna oblast navlašč zavlačevala to stvar. Župan je potolažil interpelanta, obljubivši mu, da uvede potrebna poizvedovanja.
Ostale točke dnevnega reda niso posebnega zanimanja. Župan je zaključil sejo ob 8'/..
Razpisan« kmetijska nagrade. Tržaška laška kmetijska družba (Societš, agraria) razpisuje ta-le natečaj: Visoko c. kr. poljedelsko miniaterstvo zagotovilo je tej kmetijski družbi za letos podporo 300 gld., od katerih naj se razdele nagrade onim kmetovalcem, ki spremen* koji komad tržaškega kraškega sveta v travnike. Te nagrade imajo namen povspeševati pridelavanje kime in s tem živinorejo. — Nagrade se razdelć z ozirom na vrat. dotičnega aveta, na velikost dotičnega obdelanega kosa in z ozirom na okolnost, da-li je obdelanje stalo več ali manj truda; v največem znesku po 50 gld. in v najmanjšem po 20 gld. — Kdor ieli pridobiti ai tako nagrado, naj prijavi družbi, koji kos kraškega aveta nameruje spremeniti v travnik, lego in velikost dotičnega kosa in njegovo zemlje-knjižno številko. Ta kos si ogleda potem posebna komisija in baš takć si ga ogleda zopet po končanem delu ter določi nagrado. Prijave društvenemu vodstvu (Societk agraria, Via Canal piccolo) do konca meaeca maja t. 1.
Kužne bolezni na Reki. Glasom mesečnega zdravniškega izkaza mestnega flzikata na Reki bilo je tam tekom marca meseca prijavljenih 716 slučajev kužnih bolezni), med temi 700 slučajev 6špic. Od novega leta pa do konca marca meseca bilo je prijavljenih 1083 slučajev kužnih bolezni 1
Vabilo k veselici, kojo priredi .Narodna čitalnica" v Vipavi dne 6 t. m. v svojih prostorih. Vspored: 1. .Slovanski potpourri", avira godba.
2.	.Damoklejev meč", gluma v jednem dejanju.
3.	.Doktor Zgaga", Šaljivi prizor. 4. Ples, pri katerem svira občeznani Vidridev septet. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina k veselici 30, sedeži 30 nč., k plesu 1 gld. — Ustop k plesu je dvoljen le proti izkazu vabila.	Odbor.
Nenadna amrt. 361etnega trgovca s papirjem, Henrika Škabarja, stanujočega v ulici Carintia hšt. 14, zadela je predsinočuein kap. Pozvali so zdravnika, toda vzlio vsemu prizadevanju istega umrl je Škabar kmalu zatem.
Detomor. Zdravniško 8odnijsko paranje novorojenca, kojega so bili našli predvčerajšnjem v veži hiše št. 14 v ulici Molino grande, dokazalo je, da je otrok umrl res nasilne smrti, kajti brezsrčna mati iztrgala mu je trak. Vsled tega se je dete izkrvavelo.
Koliko stane državo jeden vojak na leto dnlj ?
Na to vprašanje odgovarjajo nasleduje številke : V Belgiji 413 gld., na Bolgarskem 250 gld., na Danskem 353 gld., na Nemškem 406 gld., na Angleškem 1000 gld., na Francoskem 268 gld., na Grškem 222 gld., v Italiji 366 gld., v Luksenburški 250 gld, na Nizozemskem 321 gld., na Norveškem 291 gld., v Avstro-Ogerski 325 gld., v Portugalski 294 pld., v Rusiji 364 gld., na Rumunskem 315 gld., na Švedskem 244 gld., v Srbiji 203 gld., na Španjskem 400 gld., na Turškem 342 gld., povprečno torej v Evropi 350 gld. — Za vzdr* žavanje vojske pride na vsakega državljana na leto: v Belgiji 3 gld. 56 nč., na Bolgarskem 3 gld. 28 nč., na Danskem 5 gl. 67 nč., na Nemškem 8 gl. 65 nč., na Augleškem 13 gl. 08 nč., na Francoskem 11 gl. 02 nč., na Grškem 4 gl. 77 nč., v Italiji 5 gl,, 73 nč., v Luksemburški 2 gl. 12 nč. na Nizozemskem 7 gl. 68 nč., na Norveškem 3 '10 nč., v Avstro-Ogerski 4 gl. 21 nč„ na Portugalskem 4 gl. 34 nč., v Rusiji 4 gl. 74 nč., na Romunskem 3 [gl. 73 nč., na Švedskem 3 gl. 55 nč.. na Švicarskem 6 gl. 26 uč.f v Srbiji 2 gl. 60 nč., na Španjskem 4 gl., 35 nč., na Turškem 2 gl. 94 nč., torej povprečno po vsej Evropi po 5 gl. 16 nč. na vsakega stanovnika.
Zopet potres v Kaiabrijl in v Siciliji. Iz Rima javljajo včerajšnjega dnć: Danes ob 8. uri zjutraj
bilo je občutiti v Reggio di Calabrija močan podzemski Bunek, ki je provzročil velik strah. V Messini bilo je občutiti ob 8. uri 15 min. kratek, toda mečan sunek. Škode ta potres ni provzročil ni-kakoršne.
Polom. Včeraj (l.) ustavila ja veletvrdka Schlesinger & Silbergras v Budimpešti svoja izplačevanja. Tvrdka je trgovala z manifakturnim blagom. Pasiva v blagu znašajo do 200 tisor gl. in po prilici baš toliko je pasiva v menjicah.
Štrajkujoči gasilci. Včeraj so pričeli štrajko-vati skoro vsi gasilci osrednje gasilne postaje na Dunaju. Teh štrajkovcev je akolo 100. Povod štrajku je dala okolnost, ker je bilo 8 gasilcev odpuščenih iz službe radi nepokorščine. Štrajkujoče gasilce nadomeščuje začasno 300 pijonirjev (vojakov).
Loteri|ske itsvilke, izžrebane dne 1. t. in.: Praga	63, 71, 35, 87, 50.
Inomost	31, 54, 89, 53, 76.
Lvov	53, 17, 10, 40, 59.
Kazenska razprava
proti nrednikn .Naie Sloge", goip. Matku Mandič-u
(Ixvirno porodilo.)
(Konec.)
Iz besedila tega §. izhaja jasno, da so sicer navedeni načini, kako se mote zakriviti ta pre-gresek, navedeni kot primere (eksemplikativno), toda bitja, katere hoče braniti zakonodajalec, navedena so taksativno, posluževaje se zakonodajalec besedi: .Oblaatnija", .državne in deželne oblastnije", s katerimi slednjimi izrani je hotel precizirati, katere oblastni je je imel on prav za prav v mislih.
Razmotrimo dejanje, o katerem se danea razpravlja, in poglejmo, je-li nahajamo v istem vse zakouite znake pregreška hujskanja po §. 300 kaz. zak.
Ni treba, da razlagam vašemu razsvitljenemu uma, na kateri izmed načinov, navedenih v §. 300, da je moj branjenec — po zatožbi — skušal ponižati pretvezne naredbe oblastnije, kajti to lahko uvidite iz predloženega vam vprašanja.
Za pregrešek po §. 300 kaz. zak. je absolutno potrebno, da je ked6 skušal v nič devati, poniževati naredbo oblasti. Hočem torej ustaviti se malo pri teh treh izrazih .poniževati", .naredba", „oblastnija".
Kar se tiče prvega izraza, opozarjam, da poniževati (v nemškem izvirniku „herabwiirdi-gen") po menja .odtezati spoštovanje14, .zelo zaničevati", „grditi zaničevaje". Kedor zaničuje naredbo kake oblastnije, zaničuje dosledno dotično oblastnijo, ker je izdala zaničevano naredbo; če pa kedo pripisuje kateri oblastniji drugačno izjavo, kakor jo je ona v resnici storila, katera pa nikakor ne žali moraličnega čuta, — tedaj se bode smelo pač reči, da je p r e m e n i 1 ali p r e-vrgel dejanje, a nikakor ne, da je ponižal ali zaničeval naredbo oblastnije.
Če bi se hotelo smatrati preprost nasvet, preprost opomin škofov na naslov njegove duhovščine kot naredbo — „Auorduung" (kar pa je povsem krivo, kakor dokažem pozneje), reči bi se smelo, da je ta naredba poniževana in z njo poniževana tudi dotična oblast, ako bi se isti (oblasti) pripisovala, — ne da bi to res bile — stvari, ki zna-čijo srd in zaničevanje proti kaki narodnosti v prid drugi.
Toda zaman iščemo v apokrifnem pastirskem listu, v inkriraovanem članku takih čutstev srda in zaničevanja proti kateri narodnosti (v našem slučaju proti italijanski narodnosti).
Morda bi se lahko reklo o istem pastirskem listu, da ima prenapeto priporočilo do duhovščine, naj se ista poteza za hrvaško narodnost, toda o dr u g i n a r o d n o s ti seniti negovori. In o škofu, ki bi izdal tako okrožnico, bi se moglo k večeuiu reči, da podpira in skrbi za koristi ene narodnosti, s kratka, da je hrvaško - narodnega čutstvovanja.
In dasi tak škof bi ne bil idejal škofa, kakor takega, vendar pa, ali ne v i d i m o vsaki dan, da vse narodnosti zahtevajo narodnega škofa svojim pastirjem?!
Radi tega ne more se reči, da je toženec ponižal ali skušal ponižati z inkrimovanim člankom pravo okrožnico poreškega škofa, oziroma istega samega.
Toda, dl uprav ta okolnost, gospodje porotniki, na katero sera hotel posebno obrniti vašo pozornost, ampak na drugi bistveni znak pregreška hujskanja; namreč na razmotrivanje, je-li imamo v našem slučaju naredbo oblastnije.
In tu moram prositi vas oproščenja, če moram prestopiti na še precej težko pristopno polje, ki se suče gotovo v takih pojmih, s katerimi se vara vsled vaših vsakdanjih opravkov in ker ne morejo zanimati ljudij, neveščih pravnih ved, za vašo srečo ni treba ukvarjati.
Hotel sem reči, da me veže moj nalog, da z vami razmotrujem Os, okrog katere se suče vse vprašanje, katero ima rešiti danes vaš um, vaša nepristranost, vaša vestnost.
Najprej moramo dognati, ali se more smatrati škofa kakor oblastnijo v smislu §. 300 kaz. zak. Oblastnija (ali „Behorde", kakor jo nazivlja originalni nemški tekst) so oni organi, ki so poklicani, da stalno podpirajo in zastopajo sklepe države. Tako razlagajo pojem ,oblastnija* najslavnejši pisatelji javnega prava.
V §. 68 kaz. zak. so precizirani vsi organi oblastnije, toda zaman bodete iskali v tem §. le migljaj o cerkveni oblastniji ali o predstojniku verske skupine. Iz tega moramo izvajati, da zakonodajalec ni hotel smatrati in da ne smatra škofa kakor oblastnijo v ožjem pome 11 u besede.
Ponavljam, da samo one oblasti, ki se kakor take smatrajo v §. 68, smejo amatrati se kakor oblasti tudi za §. 300 k. z.
Dokazati vam hočem, gospodje porotniki, da §. 68 k. z. izključuje od pojma oblastnij zastopnike in organe verskih skupin.
§. 68 navaja kakor oblastnije samo zastopnike države nepogojno, in občinske opravitelje le v dveh slučajih, t j. kadar razvijaj« svoje delovanje v mejah delokroga, zaupanega jim od države, in kadar naatopajo kakor avtonomni organi v občem interesu, ter pospešujoč obče dobro pomagajo dosezati namene državne uprave.
Toda takega razmerja do državne uprave ne-dostaja verskim skupinam sploh, torej tudi zastopnikom in opraviteljem katoliške cerkve, kajti istim je le skrbeti, da zadovoljujejo verskim potrebam članov 11 j i h o v i h s k u p i n ali cerkve, toraj ne splošnim namenom in ne interesu vseh državljanov.
In zares zakon od 7. marca 1874. določuje razmerje mej oblastjo države in katoliške cerkve ter zastopnikov in opraviteljev iste.
Ta zakon tedaj razločuje strogo mej državno in cerkveno oblastnijo.
Država smatra vsako cerkev, kakor od nje različno ustrojstvo ter jej dovoljuje neko avtonomijo (samostojnost), spoštuje njene temeljne nazore, priznava njeno notranjo uredbo ter pridržuje si samo ono uplivanje na njeno notranjo upravo, katero se ji zdi potrebno v svrho brambe svojih interesov. Država smatra torej cerkev kakor privilegovano korporacijo, proti kateri si pridržuje ukreniti, kar se ji dozdeva potrebno radi evidence (razvidnosti) in nadzorstva, s pomočjo katerih more zastopati nasproti cerkvenemu življenju splošne državne koristi.
Samo glede upravljanja matic je zaupana cerkvenim opraviteljem skrb in opravljanje državnih poslov in samo kar se tiče upravljanja matic, uživajo ti opravitelji brambo §. 68 kaz. zak.
In ta točno povdarjaua razlika mej državno in cerkveno oblastnijo je še bolj jasno izražena v §. 18 prej navedenega zakona, ki se glasi:
„ Cerkven o-uradna oblast sme se upotrebljevati satno proti Članom cerkve, toda nikdar v svrho, da se zapreti spolnjeranje zakonov in narcdeb oblastnij ali svobodno izvrševanji' državljanskih pravic
Zgrešeno bi bilo, ako bi se dovolila bramba §. 68 kaz. zak. cerkveni oblasti za se, posebno ako se pomisli, da kazenski zakonik, uvaževaje načelno razliko mej posvetno in cerkveno oblastjo, dovoljuje p o s e b u o brambo cerkvenim opraviteljem v §§. 163 iu 303 kaz. zak.
Ker sem vam dokazal s tem, da škofa se ne more smatrati kakor oblastnijo v smislu kazenskega zakona, ostaja mi le še, da vara dokažem, da se v našem slučaji ne more govoriti o naredbi škofovi.
Naredbo (Anordnung) more izdati samo oblastnija in ker škof ni oblastnija, ne more se
nikakor nazivati naredba njegov nasvet, njegov opomin, ki se nahaja v pastirskem listu, njegovim duhovnom namenjenem.
Nadalje smeli bi k večjemu nazivati naredbo, naj jo je izdal kdor-si-bodi, bolj ali manj strog ukaz, katerega je dotičnik izdal v mejah svoje moči, tako, da ga lahko izvede; toda v našem slučaji nimamo ukaza, nego le priporočilo in nazadnje tudi, ko bi bil škof zares izdal oni nasvet v obliki strogega ukaza, ne bi imel moči, da ga izvede, ker se gre tu za pravice, katere pristajajo tudi duhovnom in katere so zajamčene ustavnimi zakoni.
Iz mojih izvajanj, katere so, na čemer ne dvomim, prepričale tudi vas do dna srca o njih pravičnosti, izhaja jasno, da ostaja jako malo od tega pretveznega pregreška hujskanja, kojega dolži državno pravdništvo mojega branjenca.
Ker ni moči govoriti niti o ponižanju, niti o oblastniji in tem manje o naredbi, nedostajajo povsem vsi pravni znaki prestopka hujskanja, omišljenega v §. 300 kaz. zak. in zato naslajam se utemeljeno nado, da vaša sodba oznani — oproščenje mojemu branjencu.
Moj nalog je zvršen, gospodje porotniki, teine dostavim besede več. Kadar pride čas, da bode vam rešiti svojo nalogo v slovesni tišini vaše sodnice, posveto vaje se svojo vestjo, tedaj premislite še enkrat vse moje razloge, katere sem vam razpravljal; razmotrujte vse, precenite jih v njihovi logični zvezi: vaša sodba ravnaj se po njih in jaz ne dvomim o vašem pravoreku.
Najnovejše vesti«
Dunaj 2. Od štrajkujočih gasilcev se ni nikdo priglasil k službi, dasi niso nikogar odpustili ra-zun onih osmih. Vsi gasilci, ki niso hoteli včeraj nastopiti službe, smatrajo se za štrajkovce. Gasilna služba je zagotovljena.
Beligrad 1. Kralj Aleksander je odpotoval iz Nisa v Solun. V njegovem spremstvu je tudi vojni minister.
Masava 2. Trdovratno se vzdržuje govorica o nekem napadu proti ras Makonenu, kojemu napadu da je provzročitelj Ras Mangaša.
Barolin 1. Pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe med Nemčijo in Japonsko so že dognana. Pogodba se podpiše morda še pred Veliko nočjo.
Tp(jow ln«Ke b^ojuvke ln vectl
S^dlmpoita. Pšenica z* jesen 7.08—7.04 Pieuiea ra spomlad 189« «.74 _._ do 6.7«. Ores za spomlad 0.20—6.21 R* za spomlad 6.37 6.38 Kornata za juli-avgust 4.38—4,29 -__iiiuj.juiii 1896 4.10-4.11.
Pš«nioa nova od 7* kil, f. «-85 -7*— od 79 k ! f,
«•95—7.05 , o.t «0 kil. f. 7.--7.10 od Si.kil. t. 7 05
-7-15. ml H2 kil. for. —.--Ječmen 5-30-7.05
proso H 35—K-65.
Pšenica : ponudbe in povpraševanje omenjeno. Prodaja 15.000 mt. st. po mlačnih cenah. Oves 10 nč. ceneje. Ostalo nespremenjeno. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 15.90, oktober-december 4.fi0. Rastoče.
Praga. Uentrifugal novi, podtavljne v Trst s carino vred odpošiljatev precej f, 34'—34-50 ConoasBe
85.--—Četvorni Hl----. V glavah Hodih) 87'—
K iiva Santo* goo.l avor««« za april 80'25, za avgust 77.75.|
Bamtenr^ Hantos jjood av«r»iRe za maj 66.50 za september 61.50 za december 57.50. — tudaj je kotirana nova roha in sioor prvi dovozi za 7®/0, sa december pa celo 13% cenijo od danes.
Doka* da ne računa na dobro letino!
Trst. Važnu vest za trgovce in kosumanto petroleja javil je nam daues brzojav. Kartel med vsemi tovarnami, ki obstoji že nekoliko leta in proti kateremu se je toliko govorilo in pisalo, preneha v kratkem. Kako je ta postopal na primer za kousiun v Trstu, katera karakterizira faktum, da je tukajšnja tovarna prodala blago za tukajšnji konaujn le štirim trgovcem, kateri so morali imeti razdeljeni vsi drugi manjši trgovci med seboj, tako, da je bilo določeno po kraju, v katerem stanuje, pri katerem dobi blago. Cena prodaje je bila tudi odločena in vsak prestopak je baje bil kaznovan z globo. Dal Bog, da bi vendar enkrat v parlamentu predlagali kako postavo proti kartelom! Koliko ti škodujejo, ilustrira n. pr. klasično kartel sladkorja, katerega so obnovili s 1. oktobra 1895. — Sladkor Centrifugal (za izvoz) velja for. 17—17 V*» ako dodamo še vžitniuski davek, bi to prišlo na f. 807,—31.
Danes velja ta vsled kartela f. 33'/4—84'/«. torej je za 3 f. dražje, Ker pa je letošnji konsuni 4 milijone met. st., iznaša ta razlika 12 milijonov gld., katerega delijo naše tovarne mej seboj, poleg dobička, katerega iinnio na produkcijo 1 A ne bi bilo bolje da bi, ako že mora biti, ti milijoni šli r državno blagajno kakor povišani davek, nego pa v blagajne kartela? Še enkrat vprašamo i kedaj sklenejo kaj v našem parlamentu proti kartelom ?
Dun^j.u* borza a.
Državni iiol(f v papirju „ „v nrehrti Avutrijuli« renta v zini u
n n t kronah , Kreditne akcije London 10 Lit. . . Napolnotii ..... ,
20 murk ......
100 italj, lir
aprila 1*96.
dan«»	včeraj
101.10	101.15
101 20	100-20
122.10	122.05
101.30	101.30
376. -	376 75
120.36	1-20.40
9.5»'/,	9.53'/,
11.77	11.75
43.50	43 50
ZELEZNISKI VOZNI RED.
6) Državna žal eznlca. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni 1~>. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. t Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Polj.
4 40 . t Herpelje, Divačo in Pulj.
7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih; 2.20 popo!. t Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj.
9.50 „ iz Pulja Rovinja.	.
11.15 n iz Herpelj a, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popol. iz Boršta.
9.35
iz Divače.
Ana Zigoj
Via Barriera VVchia No. 10.
naznanja slavnemu občinstvu v Trstu in da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju Pariške in Dunajske mode, po jako nizkih cenah.
VI. p.
in okolici,
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo jo ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na lava-rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne Si. decembra 1893. f 58,071 673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 700-64 Glavnica za zavarovanje ži-venja do al. decembra 1894 f. 169,929.62503 Plačana povračila: •) v letu 1884 f. 9.737.614-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894 f. 262.401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarifo in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 lattnej hiši. 12—12
ITfinEF
della
BANCA UNION
TRIE STE
s' occupa di tutte le operazioni di Bunca o Cambio • Valute.
a)	Accetta versamenti in conto «orront,e ab-buonando 1' interesse annuo
per banconote 2T/»°o con proavvis- 5 giorni 8 »/.*/• * 12 „ :<'/, » ft 4 raesi fisso
»V. • * 8 . „
per Napoleoni 2 °/o 00,1 preavvino di 20 giorni
2'/. - , - » M »
2»/4 n n	«	- m0B1
3 „ „	„ • « *
II nuovo tasso d' interesse priucipiera a de-correre sulle lettere di versamento in circola-zione a dntarc del 3 Maržo riBpettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso.
b)	In banco giro abbuonando il 2747„ resse anuo sino a qualunque somma; prelevn-zioni sino a fior. 20.000 — a vista verso chfeque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versumenti in apposito lihretto.
c)	Conteggia per tutti i versamonti fatti in qualBiani ora d' ufficio lavaluta del tnedeshno giomo.
Assume dei proprl correntisti V incaano d i conti di pinzza, di ca tubi ali per Trieste, Viciiua, Buda pest cd alt n principali citUi; rilascia lam assegui per queate pmzze, ed accorda loro la f a alta di domicil i Ai-n cffetti presno la sua cassu franco d' ogni Mite*« per essi.
e) Rilnftcia Vaglindel Banco dl Napoli, pngabili ovikm)*!« prt*»»>o gli stabillmenti del Bnnoo o presno i utioi rep resen tat i e coTispo* donti faeol-tati al a eminsione dt-pli iiiseirni.
d)	S' JJncarJjcu dali' acqu£ttto e della vendgta di effet.'i publici, valute e divine »o>icht< del i »ta-so d' ax8erini, cambiali e coujioutt, verso tnodica prov-vigione.
8u 1o lettere di versamento attualmente in circolazion« il nuove tasso d' trteresse en treni in vigore al 25 eorr. e rispettivnmente al 2 Maržo a. c. a seconda dol rispettive preavviso.
Tr'ente. 20. F-bhrnio 1896.	1 12
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva po p«* 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh 1«-karnuh.Zahteva naj so blagovoljno to »plodno priljubljeno domače sredstvo u kratko kut
Richterjev liniment s „sidrom"
ter naj tte previdnostno vBprejmojo le take st-kltf-nice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levuu v Pragi.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna f»olenc v Trstu.