'
m m Hm

n§5o ^	.
mimA
*	' S WHW.wjM,fUsfr.net
A
Ztltni, rifeli, tmt, zeliščni in uremAtizirnni čnu ter dAnln.
T - POT V ODVISNOST
7.6.2004 19.6.2004
KOLESA GIANT -15%
OB PLAČILU Z GOTOVINO ALI 10% 00 OBROČNEM PLAČEVANJU
G0LTES
Savinjska c 35. U20 TRBOVLJE
TELEFON: (031563 30 31
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagone
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Prišla je Mazda RX-8!
Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega športnika v Avtohiši Kržišnik!
Velika izbira novih in rabljenih vozil
Mazda 6
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilalUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija C02 119-284 g/km
W.		RENAULT
		
Izkoristite TEMNO BONUS do - 600.000 SIT, na različnih modelih Renault! Tehno bonus združuje prihranek v opremi tehnološko bogato opremljenih omejenih serij ter dodatni popust. Tako je Megane Techno s klimatsko napravo lahko vaš že za 3.133.000 SIT!
+
Samo v mesecu juniju poleg TEHNO BONUSA še 4 letna garancija ali 80.000 km.
www.avtohisamalqai.si
RENAUL! MAI GAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/58 33 j 10, 03/56 33 111,03/56 33 112, setvis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si j
MARN VRANSKO 188, 3305 VRANSKO
»«1 m STZS m&. trnskd: 041 SOS 655

AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!!
CANON A60 + POLNILEC + TORBICA SAMO 49.900.-IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! DIGITALNI FOTOAPARATI NAJNIŽJE CENE !!!
FUJI A330 3,2 Mpix + POLNILEC SAMO 54.000.-PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO TAKOJ !!!
PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO V POL URE
Ul
ODPRTO: NON-STOPli-19h, SOBOTA 8-12h
OSREDNJA
KNJIŽNICA
KAZALO (3
Tokratna številka je pravzaprav zelo pestra, saj so naši sodelavci prinesli novice z vseh por zasavskega življenja.
Ko boste odložili revijo, ki jo pravkar prebirate, vas bodo že vabili na nedeljske evrovolitve.
O tem smo namenoma v Zasavcu zelo malo ali skoraj nič pisali, menda imamo vsi občutek, da se bo volilna kampanja pričela pa so že volitve tu.
Nekakšna mlačnost veje iž vsega tega, očitno je, da kanidati tudi sami ne verjamejo preveč v tisto, kar nam govorijo, gotovo pa verjamejo v obetavne plače, tam okoli 7.000 do 8.000 evrov. Naj vas spomnim, da to pomeni približno 16.000 mark, za kar si dobil takrat že kar soliden avtomobilček...
Torej so desno-levi krošeji kalimerovsko jokanje o neresnem jemanju le dim v veter, kajti najboljše pa so pečene piske...
Volite najboljše...
Mojmir Maček
ZASA VCA izdaja Zusavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: /,asavc@email.si.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar. Anton Šutan Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc. Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.632,00 SIT, 1. polletje 2.916.00 SIT, 1. tromesečje 1.215,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
10, rožnik 2004
ime
to: PRAV
Q FUNŠTERC
I---------
SLOVESEN PODPIS DOGOVORA O DRUŽBENEM PARTNERSTVU
’ / agorje ob Savi 25. 05. 2004. »Rad nekaj poudaril. Na zaključku lanskega leta smo se posvetili iskanju, kaj bi še morali postoriti v Zasavju, da bi hitreje prišli do boljših razvojnih rezultatov. Iskali smo informacije, kako so uspele regije znotraj evropske skupnosti. Mislim na petnajst članic, ki so tisti čas sestavljale EU. Ugotovili smo, da je pet regij znotraj omenjenih petnajstih držav, doživelo posebej visoko stopnjo svojega razvoja. Analiza regionalnih razvojev v Bruslju je pokazala, da je takšen uspeh posledica socialnega partnerstva, do katerega je prišlo znotraj omenjenih regij.
Pri socialnem partnerstvu ne gre le za dogovor med delodajalci in delojemalci. Gre za splošen konsenz vseh subjektov, ki na kakršen koli način vplivajo, na kvaliteto življenja na nekem območju.«
K podpisu dogovora o družbenem partnerstvu v razvojni regiji Zasavje so pristopili; Odbor za šolstvo. Odbor za zdravstvo in socialo, Ustanova Malt kultura, predstavniki civilne družbe, Odbor delojemalcev, predstavniki delodajalcev in predstavniki političnih strank.
»Načrtovanje razvoja na nekem območju daje možnosti za črpanje sredstev iz skladov EU. Načrtovanje pa je zelo zahteven proces. S socialnim partnerstvom želimo vzpoudboditi vse subjekte v Zasavju, ki pokrivajo različna življenjska področja, da znotraj sebe formirajo skupine , ki bodo v naslednjem obdobju planiranja, od 2007 do 2013, aktivno sodelovali pri planiranju razvoja v naši regiji in na koncu tudi pri inplementaciji,«je v svoji izjavi za javnost še povedal direktor RCR Tomo Garantini.
Tomo Garantini
Ob slavnostnem aktu podpisovanja dogovora o družbenem partnerstvu, je potekala tudi podelitev nagrad za najboljše razprave, ki so prispele na razpis EUsej. Nagrade za dober esej so prejeli: Albin Potisek, kije pisal, O oskubljeni kuri, Špela Dolinar za esej, Amerika si mane roke in Matic Tesla, za razpravljanje, O umetnosti bivanja v Evropi.
Najboljši esej je napisal Roman Vodep in si tako prislužil prvo nagrado.
Prireditev je s svojo prisotnostjo počastila ministrica za regionalni razvoj in strukturno politiko Zdenka Kovač.
M.A.Š.
DEJAVNOSTI ZRSZ OBMOČNE SLUŽBE TRBOVLJE
TPrbovlje, 27. 05. 2004. Na ZRSZ Območni službi A Trbovlje, je direktorica Lijana Vidic Ristič na tiskovni konferenci predstavila aktivnosti območne službe z naslednjo vsebino: ustanovitev Sveta partnerjev ZRSZ Območne službe Trbovlje, izvajanje aktivnosti ukrepov Evropskega socialnega sklada v Zavodu RS za zaposlovanje in napoved zaposlovanja za leto 2004 in gibanje na trgu dela v obdobju januar - april
2004.
Upravni odbor Zavoda RS za zaposlovanje, je na 16. seji 14. Januarja,
sprejel predlog akta o ustanovitvi sveta partnerjev pri območnih službah zavoda.
Ob sprejemanju predloga
akta, je UO ZRSZ izhajal iz nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, evropskih smernic na področju zaposlovanja, ter razvoja partnerstva, oziroma
socialnega dialoga.
Namen ustanovitve sveta partnerjev je, da se poveča učinkovitost	politike
zaposlovanja in uresničevanje strategije trga dela.
Svet partnerjev je strokovno-metodološko posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja trga dela regije.
Člani sveta so predstavniki naslednjih	partnerjev;
Regionalni center za razvoj, GZS Območna zbornica Zasavje, Zasavska ljudska univerza, ZSSS Območni svet Zasavje, Občina Trbovlje, Občina Litija in Območna obrtna zbornica Hrastnik. Partnerji nameravajo svet razširiti še za tri predstavnike. K sodelovanju bodo povabi občino Hrastnik, občino Zagorje in predstavnika srednješolskega (rednega) izobraževanja. Glede na posamezna vprašanja, oziroma vsebine pa lahko svet povabi k
sodelovanju na posamezne seje tudi predstavnike drugih institucij ali posamezne strokovnjake.
Partnerji so že sprejeli poslovnik o delu sveta in izvolili Francija Čeča za predsednika sveta ter Lijano Vidic Ristič kot namestnico predsednika sveta.
Polnopravno članstvo v EU Sloveniji omogoča možnost črpanja sredstev strukturnih skladov. Evropski socialni sklad (ESS), je eden od štirih strukturnih skladov v EU, ki v letu 2004 postaja sestavni del rednih dejavnosti Zavoda RS za zaposlovanje. ESS spodbuja aktivno politiko trga dela, enake možnosti za vse, ki vstopajo na trg dela, prilagodljivost posameznikov in podjetij ter razvoj podjetništva in izboljšanje enakih možnosti žensk in moških ter s tem povečuje vlaganja v znanje, razvoj človeških virov in zapo-
AVB d ■
slovanje. Podlaga za črpanje sredstev strukturnih skladov, je enotni programski dokument (EPD). Zavod ima vlogo končnega upravičenca sredstev ESS.
Zavod bo tako izvajal sedem programov zaposlovanja v okviru treh ukrepov in aktivnosti programov ESS, ki se bodo v letu 2004 izvajali v Sloveniji; razvoj in krepitev aktivnih politik na trgu dela, pospeševanje socialnega vključevanja, vse življenjsko učenje ter spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti.
Narazpolagoje l,5mlrsit sredstev za programe, ki bodo omogočali odpiranje novih delovnih mest.
ZRSZ je razposlal ob koncu koledarskega leta 2003
vprašalnike, 317 podjetjem, v katerih so jih spraševali o zaposlovanju v letu 2003 in o načrtih za leto 2004. Do zadnjega dne v mesecu marcu, je odgovore poslalo 241 podjetij.
Po napovedih podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov iz Območne službe Trbovlje naj bi se povprečna zaposlenost v letu 2004 zmanjšala za 1,7%, kar je več kot v celotni Sloveniji, kjer napovedujejo 0,2% stopnjo zmanjšanja povprečne zaposlenosti.
Trenutna brezposelnost po zasavskih občinah izražena v procentih pa je: Hrastnik 15.4%, Litija 12,4%, Zagorje 12,4% in Trbovlje 19,3%. V povprečju je v Zasavju 14, 8%
stopnja brezposelnosti.
Zanimivo je gibanje na trgu dela, v obdobju odjanuarja do aprila 2004, v ZRSZ območni službi Trbovlje.
Odliv iz evidence brezposelnih, je v tem obdobju znašal 1.163 oseb. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, se je močno povečalo število zaposlitev, ki jih je v tem obdobju bilo skupno 809 in so predstavljale 70% delež celotnega odliva brezposelnih oseb iz evidence. 137 brezposelnih oseb, se je zaposlilo v okviru javnih del, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 71,3% več in je posledica višje kvote finančnih sredstev, kijih ima na razpolago v tem letu OS Trbovlje. 672 brezposelnih
funštercQ
oseb pa je bilo vključenih v redne oblike zaposlovanja, kar predstavlja 35,8% porast v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2003. Še vedno je večina novih zaposlitev, v obravnavanem obdobju za določen čas (82%).
Med odlivi, je bilo 30,4% prenehanj vodenj v evidenco brezposelnih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Med njimi je bilo 61 (17,2%) brezposelnih oseb upokojenih, 134 brezposelnih oseb so prenehali voditi v evidenco brezposelnih oseb, zaradi neizpolnjevanja obveznosti, 20 osebje odklonilo zaposlitev, 21 oseb pa so prenehali voditi v evidenci po njihovi lastni želji.
M.A.Š.
DAN ODPRTIH VRAT ORIA COMPUTERS
f W agorje ob Savi, 27. 05. 2004. V ^-Jsejni sobi RRC-ja je na ta dan potekal prikaz novih uporabnih idej. Udeleženci so iskali odgovore na vprašanja, kaj mora menager vedeti o orodjih za skupinsko delo in sodelovanje, kako izboljšati produktivnost v prodaji in kako lahko IT pomaga pri vodenju. Zvečer, ob 20. uri pa so se, udeleženci posveta in prebivalci Zagorja, zbrali na koncertu slovenskih popevk z zagorskim Big Bandom na ploščadi pred muzejem.
Tam je bila tudi direktorica ORIA Computers d.o.o. Sonja Klopčič, ki je dejala:
»Današnji dan je bil dan odprtih vrat. Našim partnerjem smo predstavili, kako uporabljati informacijske tehnologije za izboljševanje skupinskega dela, predvsem v prodaji. Druga tema je bila posvečena vprašanju, kako uporabljati informatiko kot orodje pri vodenju zaposlenih.
Dan odprtih vrat je bil prvenstveno namenjen našim partnerjem iz Zasavja, zato so bili prisotni večinoma odgovorni ljudje iz zasavskih podjetij in ustanov. Povabljeni so bili predvsem direktorji podjetij in ustanov. Ugotavljam, da seje večina povabljenih na vabilo tudi
odzvalo. Nekatera podjetja so poslala sodelavce za katere so menili, da jih to področje zanima.
V našem podjetju podpiramo koncerte kot je današnji in vse ostale zanimive kulturne dogodke v Zasavju. Big Bend Zagorje navdušuje s svojo mladostno zagnanostjo in inovativnostjo. Ravno zaradi tega smo ta projekt z veseljem podprli in ga na nek način tudi povezali z našim dnevom odprtih vrat.«
Orla Computer redno zaposluje 50 oseb, pogodbeno dela pri njih 10 študentov. Podjetje ponuja kompleksne rešitve na področju logistike, kar je zanimivo predvsem za podjetja. Kako organizirati sebe in svoj čas pa so ponujene rešitve tako za posameznika, kot tudi za podjetja.
M.A.Š.
1. JUNIJ, PRAZNIK OBČINE TRBOVLJE
r I ^ rbovlje, 31. maja 2004.
A Trboveljski župan Bogdan Barovič, je v Lovskem dvorcu v družbi podžupana Metoda Kurenta in strokovnih sodelavcev občine podal pregled dela občinske uprave v občini Trbovlje za obdobje od januarja do maja v letu 2004.
Stalež zaposlenih se je v tem obdobju zmanjšal za 2 uslužbenca. Eden je bil v istem obdobju zaposlen za določen čas, s
1.6. 2004 pa bo z delom pričela nova vodja oddelka za okolje in prostor.
V	obravnavanem obdobju so se občinski svetniki sestali na treh rednih sejah občinskega sveta in sprejeli pomembne in koristne predpise v občini Trbovlje.
V	uradu župana so izvedli postopke za oddajo naročil malih vrednosti ter izvedli, skladno s sprejetimi odloki in sklepi občinskega sveta, razrešitve in imenovanja novih članov v svet knjižnice Toneta Seliškarja, svet Javnega zavoda Delavski dom Trbovlje, predstavnika lokalne skupnosti v svet Doma upokojencev Franc Salamon, izdajo predhodnega mnenja o
prijavljeni kandidatki za delovno mesto direktorja Doma upokojencev Franc Salamon , svet zavoda srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje in predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb na MNZ in policijo.
Podelili so nagrade in priznanja: Nagrado Tončke Čeč -Mešanemu pevskemu zboru KD Svoboda, prvojunijsko nagrado - Gasilskemu zavodu Trbovlje. Naziv častni občan letos ni bil podeljen.
Programe Vrtca Trbovlje je v prvih petih mesecih obiskovalo 350 otrok, od tega deset otrok enoto Metuljček na Dobovcu. Občina še vedno prispeva več kot 70% ekonomske cene, starši manj kot 30%.
Osnovno šolo v občini obiskuje v tekočem šolskem letu nekaj manj kot 1500 otrok. Uspešno se nadaljuje program devetletke. Pouk v eni izmeni teče tudi na Osnovni šoli Tončke Čeč.
Mladinski center je skupaj z občino
pripravil prireditev za mlade ob vstopu v EU. Razgovori o energetski sanaciji šolskih objektov še niso končani.
Na področju kulture, so poleg rednih dejavnosti, v prvih petih mesecih izpeljali še prireditve ob Kulturnem prazniku in ob Dnevu boja proti okupatorju. Sofinancirali so gostovanje Delavske godbe v Bruslju in v Franciji.
Zavod za šport je iz sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter fundacije za šport prejel sredstva za Zavod za šport, kot sofinanciranje investicije s strani občine. Potekajo priprave za odprtje letnega bazena, ki pa bo, zaradi vremena, odprt nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno.
Za izvedbo programa javnih del so v občini za leto 2004 pridobili dodatne programe za reševanje brezposelnosti bivših delavk družb Mehanika in Peko. Pripravili so zbiranje ponudb za opravljanje nege in pomoči na domu. Izvajalca, zaradi
pomanjkljivih prijav, še niso izbrali. Bodo pa ponovili zbiranje ponudb in sicer konec maja 2004.
Urejajo se komunalni objekti in naprave, ceste, parkirišča in plazovi, vodovod, kolektorji, javna razsvetljava in opravljajo rekonstrukcije cest in parkirišč.
Ob vrsti prireditev, ki so in še bodo potekale v počastitev občinskega praznika, je potrebno omeniti svečano prireditev v Delavskem domu, kije bila 30. maja 2004 in otvoritve na dan občinskega praznika, ki so bile 1. junija 2004: na novo urejeno parkirišče pri Delavskem domu, začetek gradnje trgovsko poslovnega objekta ob tržnici , položitev temeljnega kamna za gradnjo neprofitnih stanovanj na Neži, novo poštno okence v kompleksu Doma upokojencev in novih proizvodnih prostorov S-printa ter Pak 4 v nekdanjih prostorih Peka.
M.A.Š.
IZZVENELA JE OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA
'%7 ponedeljek, 31.maja so v popoldanskih in večernih urah Trboveljčani proslavili svoj občinski praznik l.junija. Potekal ▼ je deloma pred, v glavnem pa v Delavskem domu Trbovlje. Ob 17.uri so nastopili učenci in orkester Glasbene šole Trbovlje ter Osnovne šole Tončke Čeč na ploščadi pred domom. Njihov nastop je potekal pod geslom Pozdrav našemu mestu. Po koncertih pa so v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprli razstavo likovnih stvaritev učencev OŠ T. Čeč.
Ob 19.uri pa se je začela osrednja proslava v gledališki dvorani. Tokratne proslave se je udeležila polna dvorana občanov in gostov iz sosednjih in pobratenih občin ter republike. Po začetni slovenski himni Zdravljici je scenaristka in povezovalka programa Mateja Grošelj na kratko orisala namen in pomen slavljenja zgodovinskega dogodka iz daljnega 1 .junija 1924, nato pa prepustila besedo županu Bogdanu Baroviču. Ta je z izbranimi besedami orisal po dolgem in počez Trbovlje z vsemi znanimi atributi. Svoje vznesene besede je povezal tudi z 200.letnico rudarjenja v Trbovljah in posebej poudaril pomembnost kraja v preteklosti in sedanjosti, omenil pa je tudi zagnanost in uspešnost občanov na številnih področjih. Opravičil je tudi odsotnost predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, ker se proslave zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Za njim je stopil na oder minister za obrambo Anton Grizold. V svojem slavnostnem nagovoru je omenil vlogo in pomen slovenske vojske pa tudi povezanost vojske z narodom in raznovrstnimi dejavnostmi, ki se vključujejo v življenje naroda na raznih področjih. Oba govornika sta požela močno
aplavdiranje navzočih. Slovesnost se je nadaljevala s podelitvijo letošnje prvojunijske nagrade, kot najvišjega priznanja Občine Trbovlje. Občinska komisija za priznanja je predlagala, občinski svet pa potrdil, da to nagrado prejme Gasilski zavod Trbovlje. Na odru seje razporedilo vseh 11 članov - gasilcev tega zavoda. Po podani obrazložitvi sta župan Bogdan Barovič in predsednik Komisije za priznanja Andrej Železnik izročila temu zavodu Prvojunijsko nagrado, ki obsega denarni in pisni del ter kipec v bronu Boj z Oijuno, avtorja Stojana Batiča. Častnega občana občine Trbovlje letos niso razglasili. V delu programa so nastopili trije upokojenci, Marja Kužnik, Marinka Bučar in Jože Bemot, ki so v klepetu v verzih pesnikov Marinke Benetek, Franca Princa in Ervina Fritza orisali Trbovlje v trbovskem jeziku deloma tudi v humorni obliki. Njihov pogovor v tej obliki so navzoči burno pozdravili. Vsi trije so se v program vključili kot člani odbora za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje. Nato je sledil več kot enourni koncert Big band orkestra Slovenske vojske. Pod vodstvom dirigenta Janija Šalamona je 18-članski orkester brez
predaha igral vrsto skladb predvsem domačih skladateljev (Privšek, Sepe, Avsenik, idr). V drugem delu koncerta sta nastopila z orkestrom tudi pevka Alenka Godec in pevec Matjaž Mrak. Tudi ta dva sta poleg orkestra požela pravi vihar navdušenja. Med koncertom je dirigent predstavil vse člane orkestra, pri čemer ni pozabil omeniti, da so vsi visokošolsko izobraženi. Ker publika nikakor ni končala oziroma prenehala z aplavdiranjem, so na koncu dodali še nekaj dodatnih skladb. Zato se je proslava občinskega praznika raztegnila na več kot dve uri. Na končuje voditeljica programa, ta je bil zelo pester in privlačen ter je zadovoljil polno dvorano poslušalcev v celoti, povabila vse navzoče na družabno srečanje v avli doma. Preden se je publika razšla, so štirje predstavniki občine Trbovlje, župan Bogdan Barovič, Alenka Maček Berger, Branko Krevl ter Miša Kadunc izročili v imenu Občine Trbovlje ter vseh občanov nastopajočim gostom spominska darila v zahvalo za njihovo uspešno sodelovanje pri praznovanju trboveljskega občinskega praznika. Bilje lep in zelo odmeven večer.
T.L.
DOKONČANO IN ODPRTO PARKIRIŠČE
V torek, 1 .junija, torej na dan občinskega praznika Občine Trbovlje so ob 9.30 uri slovesno odprli na novo urejeno parkirišče zadaj Delavskega doma in ob njem. Cestno podjetje Ljubljana je namreč zadnjih 14 dni urejalo celoten kompleks. Odstranili so še zadnja drevesa, obnovili kanalizacijo, na novo izolirali toplovodno napeljavo, namestili obcestne kamne, zasadili novo drevje, namestili novo razsvetljavo, teren zravnali ter na koncu asfaltirali ter začrtali parkirišča. Vzporedno s tem so zgradbo Delavskega doma Trbovlje v zadnjem spodnjem pasu prebelili, hkrati pa pobelili tudi zidovje kleti in barak bližnje kolonije Njiva. Govornik na otvoritvi je bil župan Bogdan Barovič, kije govoril o pomembnosti takšnih investicij. Na novo je namreč urejenih 34 parkirišč v okviru parka ob osrednji trboveljski kulturni hiši, kar je veljalo 19 milijonov tolarjev. Trak ob vhodu na parkirišče so prerezali župan, direktor Delavskega doma in še dva sodelavca. V programu je sodeloval mali harmonikar Bobnar z igranjem domačih viž. (T.L.)
RUDARSKA HIŠA NA POŠTNI ZNAMKI
Pošta Slovenije bo počastila 200-letnico rudarjenja v Trbovljah s posebno poštno znamko. Na njej je upodobljena rudarska stanovanjska hiša iz kolonije na Njivi. Znamko bodo javno predstavili ob letošnjem dnevu rudarjev 3.julija. Takrat bo znamka tudi izšla in to v vrednosti B. Tako bo končno uresničen predlog, kije bil dan že pred časom, da naj slovenska pošta dobi tudi znamko z rudarskim obeležjem iz Trbovelj. (T.L.)
ODPRTO GRADBIŠČE TRGOVSKO POSLOVNEGA CENTRA
Na dan trboveljskega občinskega praznika 1 .junija so med drugim odprli novo gradbišče, na katerem bodo začeli v kratkem graditi nov trgovsko-poslovni center na Trgu svobode, na področju kjer sedaj stoji objekt bivše klavnice in nazadnje mesno predelovalni obrat Prekoršek. Ob 10.uri se je zbralo na prizorišču v soseščini tržnice večje število občanov, ki so prisostvovali otvoritvi gradbišča. Povezovalka programa je na kratko obrazložila za kaj gre, nato pa je župan občine Trbovlje Bogdan Barovič orisal potek prizadevanj občine za nadaljnji razvoj občine in korist občanov, kamor sodi tudi nova gradnja. Nato sta skupno z direktorjem
Pluton gradnje odkrila z zaveso zastrt pano s podobo novega objekta, ki ga projektirata arhitekta Jure Kolenc in Čuk. Investitor bo podjetje Pluton gradnje iz Savinjske doline. Objekt bo imel 9000 m2 etažnih površin. Dokončali ga bodo do 1 junija leta 2005.
V programu otvoritve je sodeloval mladi harmonikar Bobnar, Turistično društvo Trbovlje paje po svojih sodelavkah pripravilo nekaj propagandnega gradiva ter poskrbelo za nekaj osvežilne pijače. Podoba območja Trga svobode se bo v bodoče zelo spremenila. (T.L.)
TEMELJNI KAMEN ZA NEPROFITNA STANOVANJA
Dne 1.junija ob 11.uri je potekala položitev temeljnega kamna za zgraditev 26 stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji. Dogodek je potekal ob trboveljskem občinskem prazniku 1 juniju na Neži v naselju Posetje. Blok bodo zgradili na lokaciji, kjer je do pred nekaj let že stal stanovanjski blok, ki pa so ga zaradi dotrajanosti porušili, medtem ko ostala dva bloka še stojita. Investitor bo Spekter d.o.o. Trbovlje, ki je tudi poskrbel za projekte in ostalo dokumentacijo. K položitvi temeljnega kamna se je zbralo precej krajanov, ki so sledili programu. Zbranim je spregovoril župan Bogdan Barovič in na kratko orisal pomen novogradnje za potrebe občanov, nato paje ob sodelovanju Spektrovih sodelavcev položil temeljni kamen. Tudi tuje sodelovalo Turistično društvo Trbovlje s svojimi sodelavkami z raznim gradivom in okrepčili. Objekt bodo gradili s sredstvi republiškega stanovanjskega sklada, NO Spekter in občine Trbovlje. (T.L.)
PREPLASTITEV ŠPORTNEGA IGRIŠČA
Zavod za šport v Trbovljah, v katerega sestavo sodi tudi športni stadion ŠD Rudar v Trbovljah ob Rudarski cesti, je zadnje dni maja letos poskrbel za talno obnovo športnega igrišča za rokomet in košarko. Igrišče so namreč 25.maja preplastili, z gumirano maso. Obnova je veljala 8 milijonov tolarjev, od tega je Občina Trbovlje prispevala tri milijone, 1 milijon država, ostala sredstva paje naročnik zbral pri nekaterih sponzorjih, nekaj pa je prispeval sam. Obnovljeno igrišče nameravajo otvoriti predvidoma lO.junija.
T.L.
REKONSTRUKCIJA OBRTNIŠKE CESTE
JP Komunala Trbovlje seje odločila, da
FUNŠTERC Q
letos nadaljuje z rekonstrukcijo dela bivše glavne ceste v Trbovljah in to Obrtniške ceste, od Dimnika do gradiča oziroma Trga Franca Fakina. Po objavljenem razpisu je bilo za izvajalca del izbrano podjetje IBT-P1N d.o.o. Trbovlje. Z deli so pričeli 24.maja in bodo trajala okoli dva meseca. V tem času bodo obnovili kanalizacijo, pločnike, cestno razsvetljavo, vozna pasova ter položili novo asfaltno prevleko. Dela potekajo ves dan. Predračunska vrednost teh del znaša 82 milijonov tolarjev. V času trajanja gradbenih del bo promet nekoliko omejen, občasno pa tudi popolnoma ustavljen. (T.L.)
NA TEREZIJI NOVA POŠTNA POSTOJANKA
V torek, 1.junija je Pošta Slovenije, poslovna enota Ljubljana, odprla novo eno pošte Trbovlje. Po načrtih arhitekta Jureta Kolenca so novo enoto, ki sojo poimenovali izpostavljeno okence pošte 1420 Trbovlje, uredili v prostoru dela trgovine na Tereziji, Kolonija l.maja 10a. Ureditev te poslovalnice je predlagala Krajevna skupnost Frica Keršiča in njenega predsednika Draga Sotlarja. Delovni čas te poštne poslovalnice na Tereziji je od ponedeljka do petka od 9 do 12 ter od 14 do 17 ure, ob sobotah pa od 8 do 11 ure. Zbrane je nagovoril župan Bogdan Barovič, kije pohvalil prizadevanje pošte, da svoje storitve čim bolj približa občanom in čestital k opravljenemu delu, za njim paje govoril še direktor Pošte Slovenije-PE Ljubljana Evgen Zadnik. Ta je na kratko orisal nastajanje pošte v Trbovljah od leta 1852 dalje, ko je začela delovati prva pošta v Trbovljah pri železniški postaji. Na kratko je orisal še nadaljnja prizadevanja za čim boljše in varčnejše poslovanje Pošte Slovenije. V programu je sodeloval mladi harmonikar Bobnar z igranjem domačih viž. K promociji Trbovelj je svoj delež prispevalo tudi Turistično društvo Trbovlje z raznim turističnim gradivom in napitki ter mandeljčki. Pošta je za to priložnost pripravila poseben poštni žig 1.6.2004 in simboliziranim jaškom III in napisom Izpostavljeno poštno okence 1420 Trbovlje.
T.L.
OPRAVIČILO !
VZasavcušt. 101etnikl4zdne,27 5.2004, pod naslovom »O delu upravne enote Trbovlje« se nam je zapisalo, da so na UE Trbovlje v letu 2003 obravnavali 109 denaciona-Iizacijskih postopkov. Pravilna številka se glasi 190. Ostali podatki so zapisani pravilno. Uslužbencem UE Trbovlje in vodji Viliju Trevnu se za napako iskreno opravičujemo..
Uredništvo Zasavca
(s) funšterc
-----1---------------------
PROSTORI V STAVBI NEKDAJEGA PEKA SO SPET »ZAŽIVELI«
a dan občinskega praznika Trbovelj je bila otvoritev
JA novih poslovnih prostorov, v stavbi nekdanjega Peka, kamor so se vselila štiri podjetja S - Print, PAK4 Kartonaža, Bonpet in DEWESOFT.
S - Print in PAK 4 sta na uradno odprtje svojih poslovnih prostorov povabila številne poslovne partnerje in vse, ki so bili veseli njihovega novega koraka v razvoju poslovanja.
Tako je stavba dobila novo namembnost za dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost s proizvodnjo izdelkov.
O pomenu obnove prostorov in selitve podjetij v te prostore sta spregovorila župan, Bogdan Barovič in Tomo Garantini, direktor RCR. Z novimi poslovnimi prostori in nakupom najsodobnejšega tiskarskega stroja bodo v S-Printu zaposlili, poleg dosedanjih 12, še najmanj 7 novih delavcev. PAK 4, Kartonaža,
seje vrnil v Trbovlje z obratom za spremljajočo dejavnost, kjer bodo zaposlili tudi nekaj novih delavcev.
V kulturnem delu je nastopil kvartet kljunastih flavt Glasbene šole Trbovlje. Ob zaključku so si gostje ogledali poslovne prostore novo vseljenih podjetij in slavnostni zagon novega, najsodobnejšega tiskarskega stroja v državi. (Irena Vozelj)
PRIZNANJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST.
nprbovlje, 02. 06. 2004. V sejni sobi X GZS Območne zbornice Trbovlje, je potekala predstavitev pod naslovom »Pot k poslovni odličnosti. Udeležencem je bila predstavljena vsebina modela poslovne odličnosti, z obrazložitvijo posameznih meril in pot družbe ETI d.d. do pridobitve priznanja PRSPO 2003.
Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO), je najvišje državno priznanje za dosežke organizacij pri uvajanju sistemov sodobnega,
učinkovitega in celovitega doseganja kakovosti izdelkov in storitev ter kakovosti poslovanja, kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti.
Priznanje daje poudarek na usmeritev, da lahko le s kakovostjo izdelkov in storitev, predvsem pa s kakovostjo odnosov med proizvajalci, dobavitelji in uporabniki ter pravilnim vodenjem, zagotavljamo zadovoljstvo vseh udeležencev v poslovnem sistemu.
Družba ETI d.d. je sodelovala v projektu poslovne odličnosti s s samo-ocenitvenimi vlogami od leta 1999 in
povratne informacije: dosežene točke, opisi prednosti in priložnosti za izboljšave uporabljajo kot primerno merilo za ugotavljanje stopnje doseganja ene od točk vizije družbe, kjer so zapisali, da bodo dosegali evropsko primerljive rezultate.
Glavna stičišča poslovne odličnosti, ki jih ponuja model ETI d.d. so; na eni strani dejavnosti in rezultati in na drugi strani inovativnost in učenje. Osnovni pojmi odličnosti se ne izključujejo. Nasprotno, vsi skupaj so temelj posameznih enot, ki tvorijo model poslovne odličnosti.
M.A.Š.
ZBIRALNIK ZA TEKSTIL IN OBUTEV
T 7 sklopu ločenega zbiranja ▼ odpadkov in ob pričetku obratovanja regijskega odlagališča Unično, je naše podjetje l.junija 2004 namestilo v Trbovljah dva zbiralnika za uporaben tekstil in obutev.
Rumen zbiralnik v obliki omare je nameščen na ekološkem otoku na Savinjski cesti (pod Mikom) in na ekološkem otoku na Kešetovem 3.
Občani lahko v zbiralnik oddajo uporabna oblačila in drug tekstil (odeje, posteljnino, zavese, ipd.) ter obutev. Zbrano vsebino bo prevzela humanitarna
organizacija Rdeči križ Trbovlje.
Na zbiralniku so nameščene nalepke z navodili za ravnanje pri oddaji tekstila. V zgornji del zbiralnika se namesti vrečka s tekstilom, nato se ročica potisne navzgor tako, da vrečka pade v zbiralnik, nakar se ročka potisne navzdol v prvotno lego.
Občane naprošamo, da vsebino, ki jo nameravajo oddati, zavarujejo z vrečko ali ustreznim ovojem. Oblačila morajo biti uporabna in čista. Zavedajmo se, da bodo podarjena oblačila nosili ljudje, ki jih potrebujejo.
Tekstil, ki je neuporaben za nošenje, uporabimo kot krpe v gospodinjstvu, kot “pivnike” na dnu posode za odpadke ali ga odložimo med ostale odpadke.
Uporabna oblačila lahko občani oddajo tudi na sedežu Rdečega križa v Trbovljah, na Ulici 1 .junija 4 - v pisarni ali v kleti pred skladiščem.
Vsem občanom, ki boste darovali uporabna oblačila ali obutev, se iskreno zavhalj ujemo.
Komunala Trbovlje d.o.o. RK Trbovlje
AJPES-OVO POROČILO ZA LETO 2003
Trbovlje, 02. 06. 2004. Letno poročilo za leto 2003 je agenciji predložilo 478 gospodarskih družb in 895 samostojnih podjetnikov iz Zasavske regije. Rezultati poslovanja so se v letu 2003 izboljšala.
Čisti dobiček je ugotovilo 314 družb in je znašal 4,9 mrd Sit, čisto izgubo pa je ugotovilo 152 družb v višini 1,5 mrd Sit. Neto čisti dobiček zasavske regije je
>to: MAŠ
FUNSTERC 19
pomenil, 1,1 % neto čistega dobička vseh slovenskih družb.
714 samostojnih podjetnikov je ustvarilo čisti dobiček v višini 1.045 mio Sit, negativni poslovni rezultat pa je ugotovilo 175 samostojnih podjetnikov in sicer v višini 175 mio Sit. Neto dohodek zasavskih samostojnih podjetnikov, je pomenil 1,2% celotnega neto podjetnikovega dohodka vseh slovenskih samostojnih podjetnikov.
V zasavskih družbah je bilo zaposleno 8.827 delavcev, kar pomeni, 1,9% delež vseh zaposlenih v vseh slovenskih družbah.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega, je v zasavskih družbah znašala 221.790,00 Sit in seje povečala za 9% v primerjavi z letom 2002. Bila je nekoliko nižja od povprečja vseh slovenskih družb, kje je bila njena povprečna raven 226.080,00 Sit.
Pri zasavskih samostojnih podjetnikih je bilo zaposleno 855 delavcev ali 1,4% vseh zaposlenih pri slovenskih podjetnikih. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 122.951,00 Sit in se je , v primerjavi z letom 2002, povečala za 9%. Kakor pri družbah, je bila tudi povprečna
mesečna plača zasavskih podjetnikov nekoliko nižja, kot povprečna plača slovenskih samostojnih podjetnikov (129.493,00 Sit).
Najboljši poslovni izid so dosegle družbe in samostojni podjetniki iz zagorske občine. Te družbe so ustvarile 1,7 mrd neto čistega dobička (48,2% v celotni regiji),samostojni podjetniki pa 406 mio neto podjetnikovega dohodka ali 46,7% celotnega podjetnikovega dohodka v Zasavju.
M.A.Š.
SKRIVNOST POSLOVNEGA IN OSEBNEGA KOMUNICIRANJA
ZS Trbovlje je v petek, 4. junija organizirala delavnico na kateri so se \Judeleženci seznanili s skrivnostmi komuniciranja. Predaval je Aleksander Schmidt, ki je za začetek povabil prisotne, da se predstavijo, na kratko opišejo kako komunicirajo in s kakšnim namenom so prišli na delavnico.
Odkritost udeležencev je prispevala, da so kar priznali svoje napake in pomanjkljivosti in tako so prispevali k dobrem sodelovanju in reševanju problemov, saj so kmalu spoznali kako pomembno je, da spoštuješ sogovornike in medsebojen enakovreden odnos.
Poudarek je bil o izrečeni besedi, ki je »najmočnejše« orodje v življenju. Pravilno izrečena beseda, pravilen način komuniciranja, ki sogovornika prepriča koliko nam je pomemben, pomagajo premostiti marsikatero težavo in zgladiti ovire. Proces povezovanja in odpiranja se
začne, ko dosežemo sogovornikove občutke. Marsikdaj se ne zavedamo kako pomembno je sogovornika spraševati in mu povedati z vprašanji kar običajno povemo z običajnimi stavki. Toleranca, strpnost, razumevanje, poslušanje, občutek pomembnosti ... je vse tisto kar velja. Vprašajmo se kako se sami počutimo, ko nam nekdo zabrusi »ne, nimaš prav«, ko nas zavrne s svojim »ampak«. Ljudem je treba pustiti govoriti o sebi, saj se s poslušanjem pridobiva bonuse, ki jih je mogoče marsikdaj unovčiti.
Pomembno bi bilo, da se naučimo
Slušatelji na delavnici so bili zadovoljni in odločeni, da se bodo udeležili še kakšnega podobnega izobraževanja (foto: Irena Vozelj)
pritrditi sogovorniku, nato pa ga preusmeriti in taktično povedati kar želimo.
Komunikacija je pač »umetnost«, ki jo nekateri obvladajo, drugi pa si z napačnim načinom delajo veliko škodo. Zato menim, da ne bo nikomur škodilo, da bi na to temo prebral kakšno knjigo ali se udeležil kakšne delavnice ali predavanja. (Irena Vozelj)
S SEJE OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK
O SEŽIGALNICI NA NASLEDNJI SEJI
''17 Galeriji Delavskega doma ▼ Hrastnikje pred dvema tednoma potekala 12.seja občinskega sveta. Tako kot že na nekaj prejšnjih, so tudi tokrat svetniki obravnavali obsežni dnevni red. Tudi zato se je seja zavlekla do večernih ur. Na seji so obravnavali poslovna finančna poročila javnih zavodov za preteklo leto, od vrtca, glasbene šole, dveh osnovnih šol in kulturnih ustanov ter poročilo Zdravstvenega doma Hrastnik. Ko smo že omenili Zdravstveni dom, povejmo še, daje občinski svet izdal soglasje k imenovanju Jelke Markovič Grahek, sicer svetnice LDS, k imenovanju za direktorico te zdravstvene ustanove.
Dlje časa so se svetniki zadržali pri prvi obravnavi gradiva za ustanovitev javnega
podjetja CEROZ. Uvod v to točko je podal Roman Lebar iz F.E.T.Trbovlje. Občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče so se namreč s sprejemom Medobčinske pogodbe o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki Zasavje zavezale, da ustanovijo omenjeno skupno javno podjetje, katerega vizija je postati moderen regijski center za ravnanje z ločeno zbranimi odpadki. Uvodničar je še povedal, da bodo omenjeni odlok sprejemali tudi na vseh občinskih svetih občin podpisnic medobčinske pogodbe. K razpravi se je najprej javila Sanja Logar Bočko, kije povedala, daje bila hrastniška SDS ves čas proti medobčinski deponiji odpadkov, saj Hrastnik z njo ne pridobi
ničesar, razen bistveno večjega prometa skozi Hrastnik in Dol, višje cene storitev deponiranja odpadkov in več smeti, ki se bodo v Unično vozile iz Zasavja. CEROZ bo po njenem še eno monopolno podjetje, ki bo lahko oblikovalo cene deponiranja-kot je dejala- "po mili volji". Ob tem se bodo ustanovitelji podjetja še hvalili z novimi zaposlitvami, ne bodo pa povedali, da bomo vse to plačali občani z dražjimi komunalnimi odpadki."
Menila je tudi, da lahko deponiranje odpadkov na Uničnem privede do še poslabšanja že tako škodljivega vpliva na okolje in na zdravje občanov. Nasprotno je menila zdravnica Jelka Markovič Grahek, ki je mnenja, da je za zdravje občanov zagotovo sprejemljivejša modernejša
|0| FUNŠTERC
deponija kot doslej neurejena. Sanja Logar Bočko se je v svojem izvajanju obregnila tudi ob sežigalnico. "V torek (2.junija, op.p.) bo pri nas minister Janez Kopač. Namesto, da ga povabimo na otvoritev deponije kot naj večje "ekološke" pridobitve za občino Hrastnik, ga raje povabimo na sejo in ga povprašajmo o naši bodočnosti. Če bo naša občina ena sama deponija, obkrožena s sežigalnicami odpadkov, nas čaka temna bodočnost. Ker bomo občani živeli v takšni občini, lahko zahtevamo rento. Če pa ni tako, kot navajamo, predlagamo ministru, naj proda svoj vikend v dolini Trente in si ga postavi v Hrastniku. V bližini Uničnega je gotovo nekaj primernih zemljišč. Imel bo mir, pa še prihranil bo."
Na njene besede se je odzval župan Miran Jerič, ki je očital več netočnosti v njenem v naprej napisanem "referatu" ter da več tistega, kar je povedala, ne drži. Očital ji je tudi, daje že na tej seji v razpravi omenjala problematiko sežigalnice, saj bo to lahko storila na naslednji seji, ko bo ta tema na dnevnem redu. Soniboj Knežak iz ZLSD pa je menil, daje bilo njeno izvajanje obarvano predvsem predvolilno ter, da dvomi o nekaterih podatkih, ki jih je nanizala..
V nadaljevanju seje so svetniki podali soglasje še k novi ceni storitve deponiranja odpadkov na regijski deponiji Unično. Nova cena bo precej višja od dosedanje. Doslej je bila cena za tono odloženih odpadkov blizu sedem tisoč , po novem pa
skoraj 11 tisoč tolarjev. Ali drugače, prej je bila cena na osebo 183 , po novem pa 292 tolarjev brez DDV-ja. Nove cene naj bi se uporabljale s 1 .julijem. Svetniki pa so tokrat v drugi obravnavi vendarle sprejeli precej dopolnjeni Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Sprejeli pa so tudi pravilnik s pomočjo katerega bodo poskušali ohraniti in pospešiti razvoj podjetništva in obrti v občini.
Ob koncu seje so obravnavali še predloge za občinska priznanja in nagrade. Zlato priznanje bo tako prejel Martin Mlinarič, srebrno Ljudmila Deželak, bronasto pa Kegljaški klub Rudnik Hrasmik, Lovska družina Dol pri Hrastniku in Aleksander Sivec.
Igor Gošte
KRAJEVNI PRAZNIK
T J soboto, 22.5.2004, so se krajani krajevne skupnosti Mlinše-Kolovrat zbrali na V proslavi ob krajevnem prazniku. Srečanje je potekalo v gasilskem domu v Kandršah. S tem so obeležili tudi štiridesetletnico izgradnje dvorane v gasilskem domu. Tokrat so že drugo leto zapored praznovali svoj krajevni praznik in v prihodnje nameravajo ohraniti to tradicijo. Kulturni programje pripravila Mojca Grden v sodelovanju z učiteljico PŠ Mlinše, Marijo Ribič. Nastopili so učenci šole Mlinše, člani Kulturnega društva Mlinše, pa tudi ostali gostje.
Moški pevski zbor iz Vač je navzoče pozdravil z Zdravljico. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Mlinše-Kolovrat, Valentin Kralj. Dobrodošlico pa je zaželel tudi tajnik PGD Kandrše, Gregor Pilpah. Učenci PŠ Mlinše so tudi tokrat dokazali, da živijo s krajem in za kraj ter so s svojimi glasbenimi prispevki še dodatno popestrili program.
Marica Zajc seje spominjala časov, ko se je mali kraj med zagorsko in moravsko dolino, imenovan Kandrše, šele začel razvijati in rasti. V današnjem času so Kandrše naj večji kraj v KS Mlinše-Kolovrat, zato je podala predlog, da bi se ime krajevne skupnosti preimenovalo v KS Mlinše-Kolovrat-Kandrše. Navzoči so predlog z nasmeškom na ustih sprejeli. Za
dobro voljo je poskrbela tudi folklorna skupina iz Čemšenika, ki se je prijazno odzvala povabilu. Vse navzoče so ob koncu kulturnega programa še postregli s pristno domačo klobaso in pijačo.
IRM
PARNA PEKARNA ODPRLA PRODAJALNO V ZAGORJU
f M agorje, 05. 06. 2004. Ni minilo ^Jv'eliko časa, ko je bil kruh v Sloveniji merilo izobilja. V današnjih dneh je kruha dovolj. Potrošniki lahko izbirajo med številnimi vrstami. Ne samo to, tudi pekarskega peciva je v izobilju. Toda kruh se od kruha razlikuje in pecivo tudi.
Kaj odlikuje dober kruh? Sestavine, oblika in obstojnost. Vse te kriterije pa lahko kupcem zagotovijo le v pekarnah, kjer je kruh »spočet« s strokovnostjo, znanjem in ljubeznijo. Pa še nekaj krasi vsak dober kruh in vsako pecivo; spoštovanje in veselje do dela. Parna pekama Radovan Đuričić s.p. je nastala leta 1992 v Hrastniku. Mojster Đuričič se je izučil za peka davnega leta 1959. V Hrastnik je prišel leta 1962. Kot pek je delal v tamkajšnji, hrastniški pekarni. Z leti je postal izmenovodja in nekaj časa
opravljal dela poslovodje. Nikoli ni menjal svojega poklica, ki ga ni opravljal le zaradi preživetja, temveč tudi zaradi veselja do dela, ki se mu je posvetil že v rani mladosti.
Parna pekarna, ki je odprla vrata svoje trgovine v Zagorju, zaposluje 10 delavcev,imajo še dve trgovini v Hrastniku in eno v Ljubljani.
Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska - Radovan in Desanka
Poleg mamljivih vonjav in okusa, krasi izdelke Parne pekarne Đuričić še nekaj. Obstojnost izdelkov. Karkoli boste kupili pri njih bo tudi naslednji dan obdržalo obliko. Ne bo vam treba pospravljati drobtin.
V njihovi pekami še vedno prisegajo na ročno delo in celoten postopek, od tehtanja do oblikovanja opravljajo ročno. V rokah pekov, je navdih, ki zadovoljuje najbolj zahtevne poznavalce dobrega kruha in peciva.
Poslovalnica Parne pekarne v Zagorju je v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, Cesta zmage 12 A.
Obratovalni čas prodajalne je od ponedeljka do petka od 05:00 do 12:00 ure, ob sobotah od 06:00 do 12:00 ure. Poslovalnica bo svojim kupcem zagotavljala svoje izdelke tudi ob nedeljah in praznikih od 07:00 do 11:00 ure.
Besedilo: M.A.Š., foto: PRAV
PRAZNOVANJE DNEVA STRANKE ZLSD
rM LSD Trbovlje je 26. maja ^Jpopoldan	pripravila
praznovanje »Dneva stranke« oziroma pozdrav pomladi in mesecu mladosti v mestnem parku. Prireditev je vodila predsednica ZLSD Trbovlje Tatjana Jevševar. Organizatorje in obiskovalce je pozdravil župan Trbovelj, Bogdan Barovič. Pripravili so razvedrilno -kulturni program, v katerem so nastopali: pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, Sašo Hribar s sodelavcem, ki sta s svojim programom ošvrknila domače politike in sicer predsednika Janeza Drnovška, premierja Antona Ropa, poslanca Saša Pečeta, bodočega metropolita Krambergerja, pa tudi pokojnega hrvaškega predsednika
Na prireditvi ZLSD je zbrane pozdravil
tudi župan Bogdan Barovič Franja Tudmana.
Svoje bodoče delo, ki bi ga opravljali kot poslanci evropskega parlamenta, so predstavili kandidati ZLSD Slovenije: nosilec liste Avrelio Juri, Majda Potrata, Lidija Mavretič in Borut Pahor. Vsi so obljubili, da bodo ob izvolitvi zagovarjali enakost obeh spolov na področjih dela, sociale in možnosti na vseh področjih delovanja. Zavedajo se, da z vstopom Slovenije v EU še delo ni končano, kljub temu, daje bilo po osamosvojitvi njihovo geslo EVROPA ZDAJ. Njihovi kandidati prihajajo in živijo v različnih okoljih, zato jim problemi Slovencev niso neznanka. Za zaključek prireditve so se predstavile trboveljske mažuretke, ki jih vodi Ema Zalezina .
Po prireditvi smo se pogovarjali s predsednico ZLSD Trbovlje in občinsko svetnico, Tatjano Jevševar.
Prvega maja je Slovenija uradno vstopila v Evropsko skupnost. Vsaka
skupnost na svetu, naj bo malo ali veliko številna, ima svoje prednosti in
slabosti. Kakšne prednosti vidite za Trbovlje in Zasavje vi?
Po moji oceni je vstop v EU za Slovenijo priložnost na številnih področjih in sicer na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem, športnem itd. Odpirajo se večje možnosti za razvoj, s tem pa tudi večja konkurenca, kar bo prispevalo k večji kvaliteti na vseh področjih. Enako velja za Zasavje in s tem posledično tudi za Trbovlje. Imamo priložnost črpanja sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov, vendar je vse odvisno od kreativnosti nas samih. Pri tem je pomembna ustanovitev zasavske regije, kar pa ne bi smelo biti vprašanje, saj smo kot prva regija v Sloveniji, 25. 5. 2004 sklenili Dogovor o družbenem partnerstvu pri snovanju, oblikovanju in uresničevanju razvojnih programov v Sloveniji. Ta dogovor smo podpisali predstavniki organizacij, ustanov in društev s področja šolstva, zdravstva in socialnih dejavnosti, kulturne in druge dejavnosti civilne družbe, predstavniki delojemalcev in delodajalcev ter političnih strank. Slabosti se bodo pokazale, če ne bomo znali izkoristiti navedenih priložnosti in pri tem ohraniti svoje identitete.
Vaša ZLSD ima sedem kandidatov za poslance v evropski parlament. Po kakšnem ključu ste jih izbrali? Menite, da bi morali imeti v tem parlamentu tudi iz Zasavja kakšnega poslanca?
Da, ZLSD ima sedem kandidatk in kandidatov za evropski parlament. Temeljni ključ pri oblikovanju liste je bilo znanje, izkušnje, zastopanost in poznavanje različnih področij in seveda tudi prepoznavnost in s tem izvoljivost. Navedeno lahko tudi sami ugotovite, ko analizirate njihovo dosedanje delo in izkušnje, saj prihajajo iz področij politike, gospodarstva, izobraževanja, kulture, kmetijstva in znanosti. V tem trenutku ne vidim možnosti za kandidate iz Zasavja, prepričana pa sem, da bo v bodoče priložnost tudi za to.
Kakšen rezultat evropskih volitev pričakujete vi osebno?
Glede na to, da se v Evropi vse bolj krepijo in pridobivajo na veljavi
socialdemokratska načela, primer so zadnje volitve v Avstriji, sem prepričana, da bodo tokrat na evropskih volitvah socialisti zmagali oziroma dobili večino v parlamentu.
Kolikšno moč imajo socialdemokratske stranke v Evropi, po vaši oceni? In kolikšna bo njihova »moč« po naslednjih volitvah?
Delno sem vam na to vprašanje že odgovorila. Trenutno je stranka evropskih socialistov druga največja stranka v evropskem parlamentu, vendar se njena moč krepi in zato pričakujem večino po junijskih volitvah. Nenazadnje je okrepljena tudi z člani naše stranke, saj je ZLSD njen sestavni del.
Vemo, da je problem brezposelnosti prisoten v vseh državah unije. Kot lahko slišimo, si bo vaša stranka prizadevala za polno zaposlenost. Kako bo mogoče uresničiti tako zahteven cilj in tako stanje obdržati naprej?
Slovenija ima na področju zaposlovanja še veliko neizkoriščenih možnosti. Tudi na področju gospodarstva, ki se bo z vstopom V EU še bolj odprlo navzven. Še posebej pa imamo veliko možnosti na področju turizma in posledično s tem trgovine in drobnega gospodarstva. Izkoristiti moramo dejstvo, da smo biser Evrope in to znati pokazati drugim. Nedavno sem bila po nekaj letih na Madžarskem in presenečena sem bila, kako so napredovali v zadnjih letih tudi na področju turizma, pa imajo po mojem mnenju, na tem področju manjše možnosti kot mi.
Borut Pahorje predstavil svoj program v evropskem parlamentu
Kaj bi vi povedali o predstavljenih kandidatih na pomladnem srečanju v Trbovljah?
Po moji oceni je lista kandidatov ZLSD
+
za evropski parlament najboljša od vseh, saj so na listi ljudje, ki prihajajo iz različnih področij, kar pomeni, da jih lahko tudi suvereno zastopajo. Star kitajski pregovor pravi, da gre voz v pravo smer takrat, ko ga eden vleče spredaj, drugi pa ga potiska zadaj. Ti vlogi smo letos namenili Avreliu in Borutu, ker bosta po našem prepričanju to odlično opravila. Torej je na prvem mestu Avrelio Juri, izkušen politik, zagovornik drugačnosti s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Majda Potrata je profesorica, zagovornica solidarnosti, strpnosti. Njen osnovni cilj je pomagati ljudem, odpirati poti do znanja in raziskovati. Feri Horvat je izkušen ekonomist, gospodarstvenik,
OBČINSKI ODBOR SDS TRBOVLJE O BREZPOSELNOSTI V TRBOVLJAH
Brezposelnost v občini Trbovlje je posledica dolgoletne zgrešene gospodarske politike občine in države.
Mesto Trbovlje se je namreč začelo razvijati zaradi rudarstva. Tudi spremljajoča industrija je bila v glavnem soodvisna in povezana z rudnikom premoga. Da so zaloge premoga omejene in da ne bodo trajale večno, se je tudi vedelo, vendar se ne občina, ne država nista pravočasno in ustrezno odzvala na to dejstvo. Nobene prave vizije ni bilo, razvojnega programa, načrta, kakšen naj bi bil nadaljni razvoj mesta, zlasti, ko bo konec premogovništva.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, je bil indeks zaposlovanja v obdobju od 31. 12.2001 do31.12.2002 v Območni službi Trbovlje 96,7 torej, najnižji v Sloveniji. V letu 2002 se je število delovno aktivnih oseb v OS Trbovlje zmanjšalo za 3,1%. Tudi po stopnji registrirane brezposelnosti smo med najbolj prizadetimi regijami, saj je bil letni indeks brezposelnost 103,28, kar pomeni, da je brezposelnost tudi v letu 2003 naraščala.
zagovornik prodiranja slovenskih izdelkov na evropski trg. Lidija Mavretič je mlada, ambiciozna podjetnica, ki prihaja iz kmečkih vrst in meni, da je Evropa prostor za naše ideje. Franc Križanič, priznan slovenski ekonomist, ki ga vsi poznamo. Po njegovem mnenju je država revna, če ne izkoristi znanj in sposobnosti svojih državljanov. Evropa je zanj takrat, ko živiš od svojega znanja in dela. Andreja Rihter je sedanja ministrica za kulturo, avtorica ideje in odprtja prvega otroškega muzeja v Celju. Zavzema se, da našo kulturo slišijo in vidijo po vsej Evropi. Kot sem že omenila, je zadnji na listi Borut Pahor, predsednik stranke ZLSD, predsednik Državnega zbora
Z namenom reševanja problematike brezposelnosti je že leta 2000 SDS, s prvopodpisanim poslancem Janezom Janšo, v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o povečanju zaposlenosti v občinah z nadpovprečno brezposelnostjo, kamor sodi tudi občina Trbovlje. Vlada RS je imela že takrat in tudi v letu 2004 odklonilni odnos do predloga, ker je menila, da so dotedanji ukrepi vlade na tem področju ustrezni in bodo prinesli večjo zaposlenost. Statistični pokazatelji pa kažejo, da Vlada RS ni imela prav. Ukrepi vlade ne kažejo pozitivnih učinkov, vsaj za naše okolje ne. O navedeni problematiki je potekala razprava tudi v Državnem zboru RS v mesecu maju 2004. Vladajoča koalicija (LDS + ZL + DeSUS) je arogantno zavrnila vse predloge opozicije za zmanjšanje brezposelnosti. Žal, je proti predlogu glasoval tudi poslanec, kije bil izvoljen v Trbovljah.
V občinskem odboru SDS Trbovlje menimo, da ukrepi Vlade RS na področju povečanja zaposlenosti v Trbovljah ne prinašajo pozitivnih učinkov in bi bilo potrebno te ukrepe spremeniti. Vlada bi morala prisluhniti tudi nekaterim predlogom opozicije, ne pa avtomatično vse pobude preglasovati. Za stanje brezposelnosti v Trbovljah pa mora odgovornost prevzeti večinska vladajoča koalicija na državnem nivoju in večinski
Republike Slovenije. Je izkušen politik tudi z pomembnimi mednarodnimi izkušnjami. Po njegovem je Evropa, če imaš povsod prijatelje. Je strpen, razsoden, umirjen in kljub mladosti zelo dozorel politik.
Omenila pa bi še to, da smo se na tem pomladnem srečanju predstavili vsi tisti, ki bomo na junijskih in jesenskih volitvah zastopali program ZLSD, saj so člani ZLSD Trbovlje na zadnjem zboru stranke potrdili mojo kandidaturo na jesenskih volitvah za državni zbor. Prepričana sem, da lahko preprosto ugotovite, da smo za vas najboljša izbira.
Besedilo in foto: Irena Vozelj
glasovalni stroj, ki tudi sedaj »vlada« v občinskem svetu.
OO SDS Trbovlje, Slavko Kmetič
OBVESTILO ZA JAVNOST
T\ obili smo odgovor na županovo protestno pismo Slovenskim železnicam glede spremenjenega delovnega časa na železniški postaji Trbovlje. Pojasnilo pomočnika generalnega direktorja mag. Andreja Pagona je bilo naslednje:
Vse spremembe v smislu potrebne racionalizacije poslovanja izvajajo SŽ na podlagi analiz. Tako je analiza prodaje vozovnic za postajo Trbovlje pokazala, da približno 90% uporabnikov kupuje vozovnice ob delavnikih v času med 5.30 in 12. uro, ostali pa se pojavljajo posamično do 22. ure, tako da jih tudi z dosedanjim delovnim časom (od 5. do
17.	ure) niso mogli zajeti.
Dne 20. maja 2004 so na Slovenskih železnicah na podlagi županovega dopisa ponovno preverili situacijo postaje Trbovlje in vzpostavili prvotni delovni čas blagajne - od 5. do 17. ure.
V prihodnosti bodo prizadevanja Slovenskih železnic usmerjena v posodobitev sistema prodaje storitev v skladu z zmožnostmi in prioritetami, kar je še posebej pomembno za Trboveljčane, ki v strukturi potnikov SŽ predstavljajo pomemben segment.
Bogdan Barovič
PISMA BRALCEV
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa obnoviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
KŠEFTI
KSEFTI
informacije
Obl
03/56-64-250
■- , v> .
svoje ideje!
^gf
, ‘H
l: 041 / 335 301
Anica Zupan s.p. / .Izlake 44/1411 Izlake
Galant
Trgovina na debelo in drobno
Greta HRIBAR s.p.
enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895
TRBOVLJE (Jlica l. junija 27 telefon 03 56-22-369
metersfo blago zavese dodatki blago na kilograme
E
D s.
M p A
186,55 sit/min
0904417
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG. PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE -POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST
DEKOR
Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349
ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
ART OPTIKA d.d.
Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041
"Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija
SVETOVALNO i§ S a E D 1 Š Č E ZASAVJE
SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE
Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju?
V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred, med in po vključitvi v izobraževanje potrebovali.
Svetovanje in infonniranje poteka:
■	po telefonu 03 56 31 191,
* osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali
■	na elektronskem naslovu
isio./asiivieCžžtmest.ames.si
Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni!
c s/
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
♦	trgovina EVJ Center elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje

BRANKO CIRAR, predsednik Sveta KS Senožeti-Tirna:
“KRAJANI NAJ SPET ZAČUTIJO POTREBO PO DRUŽENJU”
^7 Krajevni skupnosti (KS) Senožeti-Tirna v zagorski občini so se odločili obuditi krajevni praznik. Upajo, da bodo s T tem dodatno spodbudili družabni utrip KS, ki je zaradi hitrega tempa življenja vedno bolj površen. Ljudje se vse premalo ustavimo in tudi na podeželju se le še starejši krajani spominjajo nekdanjega druženja, ki je prijetno popestrilo trdo kmečko delo. Več o vsebini in namenu krajevnega praznovanja pa je povedal Branko Cirar, predsednik Sveta KS Senožeti-
Tirna.
Kako to, da ste se odločili za oživitev krajevnega praznika?
Svet KS si je že na začetku svojega mandata zadal nalogo, da bo v kraj skušal vrniti tudi družabno in kulturno življenje, na katerega se je ob prizadevanjih za izgradnjo najnujnejše komunalne infrastrukture v preteklih letih kar nekako pozabilo oz. zanj nismo našli časa. Ko smo porušili star gasilski dom v Šentlambertu, tudi ni bilo primernega prostora za kulturne dejavnosti. Prenehalo je delovati Prosvetno društvo Senožeti. V letošnjem letu pa je bil v dvorani novega gasilskega doma v Šentlambertu zgrajen oder in prostorskih težav ni več. Tudi v gasilskem domu v Timi je oder. Doslej sta oba odra že gostila nekaj lepo obiskanih gledaliških predstav. Zdaj pa je dozorela še odločitev, da bomo oživili krajevni praznik.
Česa se spominjate s krajevnim praznikom?
Krajevni	praznik
praznujemo v spomin na 16. junij 1944, ko so nacistični okupatorji požgali Vrtačnikovo (Birtovo) domačijo v Šentlambertu. Aretirali so brata Jožeta in Mirka Vrtačnika. Jožeta so kasneje izpustili, Mirka pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Herb rück, kjer je 9. novembra umrl.
Katere dogodke organizirate v ta namen?
Za letošnje praznovanje smo pripravili program prireditev, s katerim želimo pritegniti čimveč krajanov. Sestavljen bo iz nogometnega merjenja moči članskih in veteranskih ekip Tirne in Šentlamberta, pionirskega gasilskega tekmovanja in proslave z veselico v Timi. V program bo vključena spominska svečanost ob obletnici požiga domačije Vrtačnik, športna in družabna prireditev ob koncu šolskega leta, strelsko tekmovanje z vojaško puško na strelišču Lovske družine (LD)
Šentlambert. Praznovanje bo sklenjeno 24. junija s krožnim pohodom iz Šentlamberta na Golče, kjer bo ob 21. uri piko na i postavilo kresovanje.
Kakšno je sporočilo prireditev?
Osnovni namen je, da krajani spet začutijo potrebo po družabnem življenju v kraju, da se spomnimo dogodkov, kijih piše zgodovina, da bodo tudi naj mlajši vedeli, kdaj praznujemo krajevni praznik in česa se ob tem spominjamo.
Ljudje se danes družimo manj kot v preteklosti. Kako je z druženjem v vaši KS?
Kot sem že omenil, smo imeli pri nas še večje težave kot ostale podeželske krajevne skupnosti. Res je druženja manj kot v preteklosti, saj je tudi način življenja drugačen. Ostale pa so prireditve, ki jih pripravijo učitelji in učenci OŠ Toneta Okrogarja, podružnice Senožeti, pa prireditve, ki jih pripravi Turistično društvo Golče, srečanja starejših krajanov, gasilske veselice. Obe gasilski društvi (PGD Šentlambert in PGD Tima, op. p.) in Športno društvo Senožeti pripravljajo tekmovanja in turnirje. Dejavna je tudi LD Šentlambert. Tako v Šentlambertu kot v Tirni imamo zagnane posameznike, ki se trudijo v kraj vrniti družabno življenje. Moram reči, da nam to tudi uspeva, zavedamo pa se, da druženja v taki obliki, kot so ga poznali včasih, na vasi ne bo več.
Tirna letos praznuje 850-letnico prve pisne omembe.
Kako se bo v praznovanje vključila KS?
V	lanskem letu smo pričeli z izdajanjem Krajevnega lista, ki pride trimesečno v vsako gospodinjstvo. V njem krajane obveščamo o delu v kraju, o kulturnih in družabnih prireditvah in drugih dogodkih. V junijski številki (izšla je v istem tednu kot pričujoča številka Zasavca, op. p.) je priložena fotokopija listine, ki izpričuje, daje bila leta 1154 kupljena posest Temberch, kjer danes stoji Tirna in najbrž tudi drugi kraji naše krajevne skupnosti. Ob praznovanju bodo učitelji in učenci osnovne šole pripravili kulturni program.
Kako ocenjujete kakovost infrastrukture v KS?
V	KS je najbolj nujna komunalna infrastruktura večinoma zgrajena. Lokalne ceste so in tudi nekaj krajevnih cest je bilo moderniziranih, v zaključni fazi izgradnje sta dva vodovodna sistema (vrtina v Timi in vrtina v Šentlambertu), ki bosta s pitno vodo oskrbela okoli 150 hiš. Telefonsko omrežje je razvejano po celi KS. Uvedeno je ločeno zbiranje odpadkov. Imamo nova gasilska doma v Timi in Šentlambertu, prav tako gasilsko-športna poligona. Najnujnejši pogoji za življenje na podeželju so izpolnjeni, vendar je potreb in želja še veliko. V kraju še vedno poznamo “udarniško” delo in
ob pomoči Občine Zagorje bomo delali še naprej.
Kaj bi še radi pridobili?
Poleg nedograjenih vodovodnih sistemov imamo še mnogo cest, ki skoraj niso vredne svojega imena. V KS imamo prek 40 kilometrov cest. Nekatere so ozke in neutrjene, kar predstavlja težave pri izvajanju zimske službe. Zelo nevarna je tudi lokalna cesta, ki je najkrajša povezava s Savo in Litijo. Še vedno nimamo mrliške vežice (niti v Šentlambertu niti na Zasavski Sveti gori). V programu imamo tudi javno razsvetljavo v Tirni. Nimamo otroškega igrišča. Razmišljati bo potrebno tudi o
KS SENOŽETI-TIRNA KRAJEVNI PRAZNIK - JUNIJ 2004 PROGRAM PRIREDITEV
NEDELJA 6. junij: ob 15. uri - Nogometno srečanje članskih in veteranskih ekip Tirne in Šentlamberta na igrišču v Tirni
SOBOTA 12. junij: ob 17. uri - 6. memorialno gasilsko tekmovanje pionirskih desetin v spomin Francija Bregarja v Tirni
ob 19. uri - Osrednja proslava ob krajevnem prazniku v Tirni
ob 19.30 uri - Veselica v Tirni (igrajo Primorski fantje)
SREDA 16. junij: ob 19. uri - Spominska svečanost pred domačijo Vrtačnik v Šentlambertu
PETEK 18. junij: dopoldne - Zaključek športnih programov Zlati sonček in Krpan Zavoda za šport Slovenije na igrišču v Šentlambertu
NEDELJA 20. junij ob 10. uri - Streljanje z vojaško puško M 48 na strelišču LD Šentlambert
SREDA 23. junij ob 17. uri - Prireditev ob zaključku šolskega leta na igrišču v Šentlambertu (za starše učencev in ostale krajane)
ČETRTEK 24. junij ob 17. uri - I. Pohod po poteh KS*
* Štart pohoda je ob 17. uri pred domačijo Vrtačnik v Šentlambertu. Pot nas bo vodila po lokalni cesti do kalskega križa, kjer zavijemo na poljsko pot proti Jablani. V Jablani se usmerimo proti Plešam, kjer se ustavimo pri spomeniku. Sledi vzpon na Roviški vrh, spust proti spomeniku na Roviščah, od koder krenemo proti Golčam. Tam se ustavimo pri spominski plošči, nato pa stopimo do prizorišča, kjer se bo ob 21. uri pričelo kresovanje.
kanalizacijah in čistilni napravi
Kdaj se bo pomaknil naprej projekt izgradnje mrliških vežic?
Na projektu mrliške vežice v Šentlambertu so delali že v prejšnjih sestavah Sveta KS. Začetki segajo v leto 1986, ko je bil izdelan idejni projekt, potem pa raznim zapletom ni bilo videti konca. Trenutno čakamo na projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Pričakujemo, da bomo z gradbenimi deli pričeli še v letošnjem letu. Na Zasavski Sveti gori pa je mrliška vežica problem dveh KS, saj župnija obsega tudi del KS Mlinše.
Kako daleč je projekt
posodobitve ceste, ki je najkrajša povezava s Savo in Litijo?
Tudi to cesto že dolgo “vlačimo po planih”. Težave z lastništvi zemljišč še niso rešene. Brez sodelovanja Občine Zagorje pa se njene posodobitve ne bomo mogli lotiti, saj je odsek dolg 5100 m, poteka pa po strmem in kamnitem terenu. Poleg tega je ocena vrednosti del skoraj astronomska. Naši edini prihodki so občinske dotacije, ki so namenjene zimskemu in letnemu vzdrževanju krajevnih cest. Samoprispevkov, kot so jih poznali včasih, ni več. Seveda pa krajani za izgradnjo potrebne	komunalne
infrastrukture namenijo visoke prispevke. Krajani iz nekaterih bolj oddaljenih vasi so za vodovodni priključek poleg 140 ur prostovoljnega dela prispevali skoraj enoletni zaslužek delavca v slabše
stoječem podjetju.
KS Senožeti-Tirna ima sedež v Šentlambertu. Kako to, da v imenu KS ni kraja, kjer ima sedež?
Mislim, daje v letu 1953 prišlo do združevanj in preimenovanj posameznih vasi. Ime Šentlambert takrat nekaterim ni šlo najbolj v uho, pa so našli rešitev, da so namesto Šentlamberta uporabili kar sosednjo vas Senožeti. Izgleda, da so se ljudje v tem času na to že tako navadili, da jih ne moti več.
Kakšno je vaše sporočilo krajanom ob krajevnem prazniku?
Naj si krajanke in krajani namenijo kakšno urico časa ter se udeležijo katere izmed prireditev, kijih pripravljamo ob tej priložnosti, in s tem počastijo praznik.
Boštjan Grošelj
ALEKSANDER SCHMIDT PIŠE NAVODILA ZA ŽIVLJENJE LJUDI
o kupimo stroj ali predmet, so kupljeni stvari priložena navodila za uporabo in kaj lahko sami popravimo oz. kdaj naj J^pokličemo serviserja. Navodil kako reagirati, se obnašati in ravnati v določenih situacijah, nimamo. Izkušnje o tem si običajno nabiramo z napačnimi odločitvami ali ravnanjem. S tako ugotovitvijo se ne strinja Aleksander Schmidt, psiholog diagnostik, zato je pripravil zbirko sedmih knjig namenjenih ljudem, da si v njih poiščejo rešitve ob posameznih situacijah.
Torkovo popoldne, 25. maja je imel predavanje v prostorih MCT, ki so ga organizirali skupaj z Zasavsko ljudsko univerzo, na temo kako se spopasti s tremo in strahom. Med drugim je povedal, da je treba znati prisluhniti samemu sebi, kaj nam naše telo želi povedati. Pomagamo si z meditacijo in samozdravlje-njem telesa, da se sprosti in uravnovesi. Nedvomno je, da je človek sproščen takrat, ko je vzpostavljeno ravnotežje med usposobljenostjo in zahtevami okolja. Človekovo poslanstvo je, da pomaga drugim. S tem lahko uresniči več svojih ciljev. Z doseženo strokovnostjo se izogne povprečnosti. Ustvarjati je treba zaupanje, saj je vsakdo vreden toliko koliko velja njegova beseda. Okoliščine se spreminjajo zaradi ljudi. V življenju je vse preizkus. Misli so moč, da uresničujejo ideje in naše cilje, če smo trdno odločeni, da to dosežemo. Ob tem doživljamo strese, ki so lahko koristni ali škodljivi. Naučiti se moramo upoštevati sedanji trenutek, saj se tako strahovi in napetosti zgubijo, ko ne razmišljamo o napakah preteklosti in morebitnih napakah, ki jih bomo naredili v prihodnosti. Rešitve je mogoče doseči s tehnikami sproščanja,	namerno
spremembo toka svojih misli ali obnašanja. Ljudje se ne morejo slepiti, da imajo dovolj znanja, zato ga morajo vsak dan nadgrajevati in upoštevati besede pokojnega Lea Štuklja: »vsak dan se je potrebno od fizičnega napora vsaj enkrat pošteno spotiti in naučiti eno kitico pesmi«, da lahko
ohranjamo svojo psihično kondicijo.
Predavanje je bilo predvsem namenjeno dijakom, maturantom in študentom, a na žalost so bili vsi tako »zasedeni«, da se ga niso mogli udeležiti, čeprav so šole zagotavljale njihovo prisotnost.
Po koncu predavanja smo se pogovarjali z Aleksandrom Schmidtom, da pove še nekaj o svojih opažanjih na različnih predavanjih.
Sami se profesionalno ukvarjate z izobraževanjem, kadrovanjem in svetovanjem.
AH menite, da se ljudi
pravilno usmerja, po njihovih sposobnostih, v posamezna izobraževanja, da bi kasneje zasedli ustrezno delovno mesto?
Vsak človek je prišel na svet z nekaj izjemnimi darovi in tisočimi zmožnostmi za opravljanje raznovrstnih del, ki pa jih nikoli ne bo opravljal več kot povprečno. Edino takrat, kadar bomo prepoznali svoje »področje odličnosti«, katere so naše posebne sposobnosti, vložili vanje večino svojega časa in energije, bomo lahko dosegli visoko strokovnost, učinkovito pomagali drugim in iz življenja dobili vse tisto, kar si od njega želimo. Dokler ne bomo delovali v skladu s svojimi darovi, ne bomo nikoli uspeli najti najustreznejše mesto in zadovoljstvo pri delu.
Vedno več ljudi je zaposlenih v sekundarnih dejavnostih, saj primarne največkrat veljajo za manjvredne in jih, vsaj pri nas, ukinjajo. Kaj nam lahko kot strokovnjak
svetujete, kako mlade »prepričati«, da le delo in znanje vodita k uspehu?
Kakšno osnovno znanje naj pridobijo, da se bodo laže kasneje prilagajali možnostim zaposlitve?
Ena od naj večjih tragedij, s katero se sooča človeštvo, niso vojne in neozdravljive bolezni, ampak nerazumevanje in nezmožnost realizacije izjemnega osebnega potenciala, ki ga nosi vsak posameznik. Večina ljudi odnese svoje darove s sabo v grob in se nikoli ne zave, kaj vse bi lahko dosegli. Podobni so kot orlu, ki ga je kmet kot mladička prinesel na farmo, dal med kokoši in je bil celo življenje prepričan, daje kokoš. Nikoli ni okusil čarobnost višav za katere je bil rojen. Ena od prvih nalog vsakega od nas in še posebej mladih ljudi je, da najdemo svoje področje odličnosti in v skladu z njim razvijemo svojo strokovnost.
Sprememba razmer na domačem in tujem trgu delovne sile pogosto
povzroča strah in bojazen, kako si zagotoviti sredstva za preživljanje. Velike razlike so posledica krutega kapitalističnega sistema, ki se pri nas mnogokrat kaže v svojih najkrutejših oblikah. Kako vliti ljudem voljo, jih spodbudili k pozitivnemu razmišljanju in ustvarjanju višjih rezultatov dela? AH vidite perspektive in katera so po vašem tu področja dela?
Izbrati področje dela je stvar posameznika, drugi mu lahko samo svetujejo. K.er večina ne ve, kam bi se usmerila, so videti kot vešče, ki letajo od ene svetlobe do druge in spet se jim zdi tretja še svetlejša in privlačnejša, zaletavajo se toliko časa, dokler ne izgorijo v toploti ene izmed njih. Celo življenje si prizadevajo postati nekdo drug in slediti njihovim uspehom. Ampak zakaj se trudijo postati nekdo drug? Kaj ni drugih že preveč? Zakaj ne bi postali oni, to kar so in bi sami realizirali svoj izjemen potencial? Zakaj ne bi raje sledili svojim
darovom in iz svojega življenja naredili uspešnico?
Izobraževanja so predvsem priložnost za tiste, ki nekje v sebi čutijo, da bi bili na nekaterih področjih lahko dosti bolj uspešni in ki zmorejo razumeti, da jim je vse dosegljivo, če bodo le pripravljeni vložiti v spremembo dovolj truda.
Znano je, da so Slovenci pridni, vestni delavci, sposobni narediti marsikaj, a običajno na tujem, saj jih doma največkrat ovirajo in omalovažujejo zaradi njihovega inovativnega in razvojnega dela. Katere ovire so domačim strokovnjakom največkrat napoti?
Politika in razumevanje pomena vseživljenskega izobraževanja. Na žalost se za mnoge ljudi izobraževanje konča s šolanjem. Človek, ki preneha z izobraževanjem, se lahko primerja z vodo, ki že dalj časa stoji.
Kaj bi pravzaprav svetovali vsem, da bi uspeli realizirati svoje cilje in ideje? Kje pričeti in kako nadaljevati?
Cilj je želja z jasnim načrtom in opredeljena s časom, drugače ostane samo želja.
To je nekako tako, kot da želite zgraditi sanjsko hišo z bazenom. Lahko da ste parcelo že kupili, dostavili ogromno količino gradbenega materiala, vendar boste, brez načrta in jasne vizije kako naj bi objekt izgledal, zgradili kvečjemu barako.
Človek lahko naredi karkoli, vendar za to potrebuje cilje. Niti do polovice poti ne moremo priti do tja, kamor smo namenjeni, če ne vemo kam gremo.
Michelangelo je rekel, da ni težava v tem, da imamo velike sanje, ki se nam morda nikoli ne bodo uresničile. Najhuje, kar se nam lahko zgodi je, da imamo
majhne sanje in da uresničimo samo te.
Torej je življenje stvar izbire. Če ne bomo postavljali svojih ciljev in jim sledili, bo cilje za nas postavil nekdo drug! Ampak njegove, ne naše! Naše delo bo v vsakem primeru napornejše, plačilo vedno prenizko, sadove našega dela pa bodo pobrali drugi.
Je po vašem uresničljiv vsak cilj, ki si ga posameznik postavi?
Zamislimo si, daje življenje kot velikanska samopostrežba. Na policah je vse, kar si lahko zamislimo in ničesar ni, česar ne bi mogli imeti! En sam pogoj je, pod katerim lahko vzamemo karkoli hočemo. Ko bomo z izbranim prišli do blagajne, bomo morali plačati ceno! To, kar večina ljudi ne razume je, da cena za izbrano sploh ni visoka. Za plačilo imamo sami vse kar potrebujemo, čas in učljivost. Vprašanje je torej le to, ali smo uspeli ugotoviti, kaj si želimo, za kaj bi se nam zdelo vredno potruditi in ali se bomo za to odločili.
Nekdaj se ljudje niso toliko spraševali zakaj prihaja do določenih situacij, njihovo razmišljanje je bilo omejeno bolj na sedanjost, zato, vsaj tako je bilo razumljeno v vašem predavanju, niso ljudje prihajali tako pogosto v stresne situacije. Ali menite, da se bodo ljudje spet lahko »naučili« spet manj stresno Živeti?
Tempo življenja v katerem se nahajamo je vedno hitrejši. Še nekaj generacij nazaj, se človek ni soočal s tako naglico in hitenjem. Podobno je, kot bi se nahajali na brzovlaku, ki so mu odpovedale zavore, pa kljub temu vozi s polno hitrostjo. Ko razmišljate kaj bi naredili se z grozo zaveste, da je samo vprašanje časa, kdaj se boste raztreščili in pri tem niti ni
toliko pomembno ali ste v prvem ali zadnjem vagonu.
Ker je jasno, da bo način življenja v prihodnosti pogojeval samo še več stresnih situacij, bi bilo prav, da se pričnemo zavedati njegovih katastrofalnih posledic. Šele ko bo vsak posameznik resnično dojel, da je stres eden od poglavitnih vzrokov za prezgodnje smrti, različne nezgode, bolezni, družinske tragedije in nizko učinkovitost, bo pripravljen prisluhniti argumentom in pridobiti potrebno znanje o tem.. Mohamed Ali je rekel, da ni hujšega udarca od tistega, za katerega ne vemo od kod prihaja in največja težava je pravzaprav v tem, da je večina ljudi stres sprejela, kot nekaj samo po sebi umevnega, in da ga nenehno nosijo s seboj kot obleko.
Sam izvajam delavnice, kjer se ljudje naučijo različnih tehnik obvladovanja napetosti. Ko vemo enkrat s čim imamo opraviti, se lahko za obrambo tudi ustrezno pripravimo. Velika pomoč pri tem je knjižica »Najmanj, kar bi morali vedeti o stresu« in zgoščenka »Meditacija«, ki ju lahko naročite na naslov aleksander.schmidt@s5.net. in ki kot komplet nedvomno predstavlja enega od najuspešnejših načinov uravnoteženja življenja. Cena je torej zelo nizka, 3.900.-sit, za komplet, kombinirana z voljo
narediti nekaj več zase.
Kdaj pa je po vaše človek pripravljen narediti nekaj več zase?
Obstaja simpatična zgodba o psičku. Zgodba pripoveduje o elegantno urejeni dami, ki je srečala moškega s psičkom. Psiček je prav žalostno lajal in cvilil in dama je vsa zgrožena vprašala gospoda, zakaj njegov psiček tako pretresljivo cvili.
“Na žebelj seje usedel, "je odgovoril moški.
“Ja, zakaj pa ne gre dol? ” ga je vprašala dama.
“Ga že ne boli dovolj. "
In enako je tudi z nami. Včasih bi morali poriniti žebelj do konca...
Hvala za prijetno predavanje in pogovor. Prepričana sem, da so si obiskovalci predavanja mogli odgovoriti na nekatera zastavljena vprašanja, ki so jih imeli preden so prišli in da so jim bile dane smernice kako rešiti kakšen problem. Z odgovori pa bodo bralci spoznali pomen neprekinjenega učenja, saj končan jormalni študij daje le podlago za nadgradnjo. Še vedno velja, da smo se celo življenje učili, pa »neumni« odšli na drug svet. Saj ni »greh« priznati, da nečesa ne vemo in povemo, da se bomo pač naučili in naredili po svojih najboljših močeh.
Irena Vozelj
MLADINSKI CENTER TRBOVLJE, RUDARSKA C.6 VABI:
V	petek, 11.6. ob 20.uri na literarni večer E'DGzlÄzlZ./MA POE. Ob glasbeni spremljavi, Marko Lipovšek (električna kitara), Miha Prelogar (bas kitara), bodo izbrane pesmi recitirali Primož Guna, Črt Podlogar in Nejc Kresnik
V	soboto, 12.6. ob 11. uri na ustvarjalno delavnico ALIA.77’ iz plastike, žičk, perlic, das mase. Prispevek za material 500 SIT.
V	nedeljo, 13.6. ob 19. uri na brezplačni filmski večer. Predvajali bodo grozljivko z naslovom NOČ ŽIVIH MRTVECEV
Matej Burkeljc:
CAJ ZA -VEC KOT - DVA
mladim strokovnjakom lesarstva se pri najinem
^ljubiteljskem delu, ki mu je ime Zasavc, pravzaprav nisva pogosto srečevala, sva se pa večkrat slišala. Da mu je računalništvo domače, sem si lahko predstavljala, ker sva navadno »treščila« skupaj, ko je zatajil Zasavčev e-mail ali pa jaz, ker sem prekoračila tisti »dead line«. Tudi iz nekajkratnih srečanj prav veliko o njem nisem izbrskala, ker je bil bolj tih in zadržan, ne vem, zakaj, kajti po tem razgovoru ne mislim več tako. Tisto pa, da je doštudiral lesarstvo in je kot tehnolog zaposlen v Tovarni pohištva Trbovlje, sem pa izvotkala na začetku najinega zmenka. Pa prijateljico tudi ima, da se razumemo takoj na začetku, če bi kakšno damico zamikal »tea for tvvo«.
To, zadnje, pitje čaja, je bil pravi povod in vzrok za najino srečanje in razgovor. No, ne ravno pitje, pač pa Matejevo posredovanje teh napojev pri nakupu oziroma prodaji preko interneta. Smo pač v dobi računalnikov in internetnih razmerij in odnosov in...čaji sicer še vedno rastejo tam, kjer jim je »domovina«, obirajo se še vedno na zahteven in strogo predpisan način, le do nas prihajajo po drugi poti, kot so v davnih časih. Pri tem poslu gre namreč za prave čaje, da se naši domači »čajarji« naj ne bi ustrašili konkurence.
Kako to, tla ste šli na internet s ponudbo čajev?
No, internetna ponudba tega artikla ni ravno velika. Bolj pa botruje moji odločitvi ljubezen do kulture pitja čaja, seveda pa tudi finančna plat ni zanemarljiva pri tem delu.
Kdaj se vam je »zgodil« čaj?
To je še iz časov, ko sem hodil na faks, sem se navadil piti čaj, saj s kavo nisem bil ravno v prijateljskih odnosih.
Rekla bi, da bezga in kamilic
ne ponujate na internetu.
Ne, teh domačih čajev in čajnih mešanic ni v moji ponudbi. Pri meni gre za prodajo pravih čajev, se pravi črnih, zelenih in rdečih čajev in sadnih ter zeliščnega.
Zeleni čaji in črni čaji, rdeči čaji....?
Med vsemi temi tremi vrstami čaja gre za razliko v predelavi oziroma pripravi čajev od trenutka, ko jih naberejo, do postopka, ki se imenuje fermentacija. Črni čaji
so fermentirani čaji, zeleni čaji so nefermentirani, rdeči pa so pol fermentirani. S fermentacijo se v bistvu izvaja proces oksidacije. To je proces, s katerim lahko določene lastnosti čaja poudarimo, določene lastnosti pa izgubimo..
Videti je, da vas čaji ne
zanimajo le kot blago za prodajo, ampak o njih veste dosti več, mar ne?
Čaji, pitje čaja, to je v bistvu svojevrstna kultura, ki ima cel niz zakonitosti, od nabiranja, priprave in pitja. Pri obiranju velja pravilo “dva lističa in popek” (two leaves and the bud) za najkakovostnejši čaj. V poganjkih je namreč zgoščena aroma, pa tudi kofeina in naravnega barvila je več v prvih dveh lističih kot v tretjem.
Nabiranje pravih čajev je
zelo zahtevno delo - ali imajo potem temu primerno ceno na trgu?
Drži, daje pravilno nabirati čaj težko in naporno delo in je zato pravilno nabran čaj kvalitetnejši, bolj cenjen in temu primerna je njegova vrednost oziroma cena. Poleg tega obstajajo čajne mešanice, ki so narejene po zelo strogi recepturi. Taka je na primer mešanica, ki jo imenujemo Earl Grey, ki jo sestavlja več različnih čajev, tistih, ki dajo čaju moč, določeni, ki dajo okus in vse skupaj je potem mešanica čaja, ki je najbolj primerna ob zajtrku - za prebujenje v novo jutro namesto kave.
Kako pridete vi do teh čajev in kako naj pridemo do njih tisti, ki nas čaji »potegnejo«?
Čaje nabavljam od
uvoznika, ki dobi čaje iz Indije, Kitajske, Japonske...
Na svoji spletni strani imam navedeno ponudbo čajev s kratkim opisom njihovih lastnosti in učinkov in potem, hja, potem gre vse tako, kot pri vsaki drugi internetni prodaji. Stranka »poklika« svoje želje, izpiše se predračun, eden zame, drugi za naročnika, kjer je navedena cena brez poštnine, čez dva ali tri dni pa stranka dobi svoje naročilo.
Da sva se pogovarjala o čajih v kitajski restavraciji ni bilo čisto in samo zato, ker ima tam človek mir in malce zasebnosti, pač pa tudi dejstvo, da le tam s čajem postrežejo tako, kot tej pijači pritiče. In ker sva se pogovarjala o čajih, sva se tudi odločila, da popijeva jasminov čaj.
Kakšen je krog odjemalcev vaših čajev. Imate o tem kaj podatkov?
To so v glavnem ljudje, ki želijo in hočejo zdravo živeti, druga ciljna skupina pa so intelektualci, študentje, ker je pač pitje čaja čisto svojevrsten obred in jim to »imponira«. Obred okrog pitja čaja imajo posebej poznan in dovršen Japonci.
Kaj pa mi? Ali znamo obredno piti čaj in ali to sploh hočemo početi?
Kultura pitja čaja je v Sloveniji še na razmeroma nizkem nivoju. Tipičen Slovenec pije čaj jeseni in pozimi.
A, ko je bolan? Ko smrka in mu teče iz nosa pa po možnosti še grdo kašlja?
Ja, v teh primerih pijemo
Slovenci čaje. Na kraj pameti pa nam ni še prišlo, da bi ga pili namesto kave. Čaj namreč vsebuje tudi kofein. Pred časom so ljudje bili mnenja, da je v čaju tein, dokler niso ugotovili, da gre v bistvu za isto stvar, za poživilo, s tem, da se le-ta v čaju veže na čreslovine, ki so v njem in deluje na organizem popolnoma drugače, kot kava. Od prekomernega pitja kave lahko dobiš rano na želodcu, od prekomernega pitja čaja pa skoraj ni posledic.
Torej se pri večji količini kave v najboljšem primeru samo treseš in ti je slabo, pri isti količini čaja pa čistiš telo.
Kaj je še pomembnega pri
pripravi pravih čajev?
No, pri pravem čaju je zanimivo to, da se praviloma pripravlja tako, da se čaj pusti dve do tri minute v vroči vodi. Priprava sicer ni pri vseh vrstah enaka, vendar načeloma voda ne sme vreti in kadar pustite čaj v vodi manj kot dve minuti, ima čaj poživljajoč učinek, kadar pa je v vodi tri minute ali dalj, pa ta isti čaj pomirja.
Obstaja še kakšno posebno pravilo za prave ljubitelje pitja pravega čaja?
Da. Koje čaj kuhan, gaje treba tudi spiti. To ni pijača, ki bi jo pustili stati pol dneva in pili kasneje, kajti sčasoma se tanin in razne čreslovino izločijo in napitek postane trpek - skratka ni več dober.
Po katerih čajih pa je največje povpraševanje?
Po zelenih, kajti trend zdravega življenja seje močno dvignil. Ljudje se čedalje bolj zanimajo za izvor hrane, ki se nahaja na naših prodajnih policah in tudi za vsebnost škodljivih elementov, ki največkrat povzročajo težje
bolezni, na primer raka. Zeleni čaji imajo praviloma veliko zdravilnih lastnosti. Zelo dober primer je brazilski čaj z imenom Mate, s katerim so mnogi v boju proti raku dosegli presenetljive pozitivne učinke zdravljenja.
Kaj pa črni čaji, kdaj so pa ti »v igri«?
Črni čaj lahko zelo dobro oziroma popolnoma nadomesti kavo in tudi njegov učinek je drugačen. Medtem, ko je vrhunec učinka kofeina, torej najbolj poživi organizem, deset minut po zaužitju, za tem pa pada, je pri čaju čas delovanja mnogo daljši in, verjemite, mnogo manj je škodljiva skodelica tega čaja, ki nadomesti kar nekaj skodelic kave. Ko sem študiral, sem najlaže ostajal buden in koncentriran ob tem čaju. Na litre smo ga študentje spili. Kar nekaj črnih čajev, ki jih je, glede na izvor čajevca in mešanico več vrst, se dobro sklada z mlekom.
V vaši ponudbi zasledimo tudi rdeči čaj. Kdaj pa tega priporočate?
Tudi rdeči polfermentirani čaji imajo kar nekaj zdravilnih lastnosti, so nekje med črnimi in zelenimi čaji. Moje priporočilo pa je, da si je najbolje prebrati lastnosti
posamezne mešanice in se na podlagi svojih potreb, želja in težav odločiti za »svojega«.
Bliža se, močno upamo vsi, poletje. Takrat ljudje raje segajo po hladnih napitkih.
Ali jih je v vaši ponudbi mogoče najti?
V	moji ponudbi so tudi sadni čaji. Ti vsebujejo mešanice različnega posušenega sadja. Vsi so brez teina in po dveh urah namakanju v hladni vodi imamo na voljo za osvežitev odličen ledeni sadni čaj.
V	seznamu različnih vrst mešanic čajev iz skupin črnega, zelenega in rdečega čaja je tudi zeliščni čaj.
Pravzaprav je ta edini, ki ga ne sestavljajo mešanice čajevcev, pač pa zelišča, ki jih tudi pri nas dobro poznamo in nabiramo, kot so janež, melisa, listi robide, jagode, maline, šipek. Dodana mu je še menta, koščki jagod, sončnični cvetovi in ognjič. Z žlico medu si ga privoščimo pred spanjem in sanjali bomo v barvah...
Ta čaj se imenuje Veseljak in če dobro naspan človek, poživljen zjutraj s črnim čajem in ki si preko dneva z zelenim čajem čisti organizem raznega balasta ter se v vročih dneh odžeja s sadnim čajem, vmes pa za vsak slučaj popije še rdeči čaj.. .no, če po vsem tem ne bo zadovoljen s seboj in s svojim
življenjem, potem mu ni pomoči...
Koliko časa pa vas dnevno »zaposli« ta prodaja?
Ja, dve uri si kar moram vzeti, saj stremim za tem, da stranka, ki čaj naroči, dobi naročeno v dveh, največ treh dneh.
Čaj vam je očitno postal izziv in nek notranji glas mi pravi, da je v vaši glavi še vizija o...nekaj več. Se ne motim, če pomislim, da vam je všeč ideja o čajnici?
Da, mnogokrat prihaja na misel, kako lepo bi bilo, ko bi imeli v Zasavju pravo čajno hišo. Pravim, v Zasavju, ker zaenkrat ne poznam niti ene v bližnji okolici. Zelo rad bi ljudi seznanil s kulturo pitja čaja, ki je pri mnogih narodih svečan obred in tehten razlog za družabnosti, ki se pri nas prepogosto dogajajo »vsak dan ob istem šanku...«.
Imam želje, imam načrte, imam torej vizijo - pustimo času čas, do takrat pa se lahko srečujemo na internetni strani www.cajnahisa.net, ker pa vem, da so mnogi pravi čaji še za marsikoga mala uganka, bom v Zasavcu pripravil vsakič kakšen koristen napotek in poskušal razsvetliti temo okrog te teme.
Verjeli ali ne, zares bi lahko ob pogovoru o čajih z Matejem Burkeljcem popila še kar precej skodelic jasminovega čaja, ampak, življenje je treba popestriti, zato sva pogovor zaključila s sklepom, da poskusim še druge vrste čajev...
Marta Hrušovar
BRALNA SKUPINA VEZI GENERACIJ
X J maju smo pisali o »klepetu v knjižnici«, v juniju seje skupina, ki se srečuje ▼ v knjižnici Toneta Seliškarja skupaj z dr. Jožetom Ramovžem ponovno srečala prvi četrtek, ki je skupino informiral, da se za tovrstne mesečne kulturne večere sožitja treh generacij zanimajo tudi drugod. Prvo ustanovljena skupina v Sloveniji, ki dela s strokovno podporo Inštituta Antona Trstenjaka, si je izbrala s\0]e ime Bralna skupina VEZI GENERACIJ pri knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje.
Na tokratnem večeru so se pogovarjali o knjigi Nikolasa Sparksa BELEŽNICA.
V
Pravzaprav se ljudje ne zavedajo, da lahko v nekaterih primerih izguba sluha pomeni prednost pri delu, vendar pomanjkljivost pri medčloveških odnosih, saj se pogosto ljudje, ki slabo slišijo odmikajo od družbe, ker jih je sram večkrat prositi, da sogovornik povedano ponovi. Slabovidni in slepi lahko opravljajo le nekatera dela, vendar se jim običajno sluh izostri in laže komunicirajo.
Človek bi moral v življenju sprejemati veliko duhovne hrane, ki mu koristi tudi, ko so njegove sposobnosti omejene. Hudo
je, ko odide nekdo v svet pozabe in ne pozna več niti svojih najbližjih. Takrat je pomembno, da poznajo umetnost življenja, ki znamo najti in narediti tisto, kar ni v takih primerih običajno. V različnih skupinah ugotavljajo, da se dementni ljudje povsem normalno obnašajo v nekaterih okoliščinah, da se sploh ne opazi njihovih težav. Pogosto k temu pripomore tudi petje pesmi, ki sojih prepevali v mlajših letih in pomenijo njihove pozitivne spomine. Okolica, sorodniki in najbližji se morajo sprijazniti z dejstvi in živeti od »srečnih trenutkov«.
Jože Ramovž je med drugim povedal, da negativne izkušnje trajajo tri generacije, saj se vse slabo vedno uniči, vse dobro pa se otisočeri in se »večno« prenaša iz generacije v generacijo. Bistvo kulture je v tem, da so pozitivne lastnosti neuničljive.
Naslednje srečanje bo 2. septembra, ko se bodo pogovarjali o Wallisovi knjigi Ženici - do jeseni.
-----------------------------Irena Vozelj
SPOROČILO
VODE
'V Tajvečkrat imamo vodo za
Ti samoumevno dobrino in sploh ne razmišljamo, da lahko voda tudi marsikaj pove, da ima spomin. In prav opazovanja raznovrstnosti kristalov zamrznjene vode, pod ohlajenim mikroskopom, se je lotil Japonec Masam Emoto, ki je diplomiral iz humanistike, s poudarkom na mednarodnih odnosih. Oktobra 1992 je prejel častni naziv doktorja alternativne znanosti. Slovenci imamo srečo, daje to knjigo prevedla Irena Jarc in je v prodaji že od srede marca letos.
Na tematskem večeru MCT so obiskovalci lahko na diapozitivih občudovali različne oblike kristalov, ki so se medsebojno razlikovali po obliki in barvi. Tako so se obiskovalci lahko prepričali, da ima različne lastnosti, odvisno od različnih situacij in vplivov, kot
je razlagala Irena Jarc. Masam Emoto je posnel na desettisoče fotografij zamrznjene vode, ki so bile izpostavljene različnim čustvom, glasbi, svetlobi, temperaturi, pritisku, občutjem, mislim... zato velja poizkusiti kakšen pozitiven vpliv bo imelo takšno početje (pozitivno razmišljanje in pozitivni vplivi) na posameznika, če bo užival »pozitivno« vodo.
Tudi homeopati uporabljajo spomin vode za zdravljenje in pogosto dosegajo lepe uspehe.
Zanimivo pripovedovanje in lepi diapozitivi so obiskovalcem polepšali večer in jim dali pobudo, da čimbolj čuvajo naravo in seveda vodo, ki je v življenju zelo pomembna.
Irena Vozelj
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO
TTsi, ki ste napisali Cicero, ste t odgovorili pravilno. Žreb pa je srečo namenil ie enemu. Srečna nagrajenka je: Malči Bombek iz Hrastnika.
Smo že pri naslednji literarni uganki. Tokratna uganka je slovenskega rodu, ki pa je žal že umrla. To seje zgodilo J.julija 1967 v Ljubljani. Sicer pa seje slovenska pisateljica rodila 2.6.1891 v Novem mestu. Bila je liberalno, uporniško in protiklerikalno nastrojena učiteljica, ki je službovala največ v Trstu in v Ljubljani. Z desetimi dolgimi besedili je četrti najplodovitejši avtor zgodovinskih povesti in romanov v Sloveniji. Trilogijo sestavljajo Mejaši, Zaklad v Emoni in Svet v zatonu. Napisala je še: Vražje dekle, Rožna devica, Gričarji in biografski roman Roman o Prešernu in Izobčenec o Janezu Trdini.
Napisala je tudi številne spomine, mladinsko prozo in dramo. Avtobiografijo je izdala izdala pod naslovom Podobe iz mojega življenja. Verjamemo, daje podatkov dovolj za pravilni odgovor.
Uganko sestavil Igor Goste
Avtor moje ime:
naslov:.................
V	___ ✓
KULTURNI KOLEDAR
1.6.1804 seje rodil ruski skladatelj Mihail Glinka, leta 1884 pa slovenski arhitekt Ivan Vurnik.
6.6.1799 seje rodil ruski pesnik, pisatelj, dramatik Aleksander Puškin.
12.6.1881 se je rodil slikar Gvido Birolla.
Pripravil Igor Gošte
RAZSTAVA TRBOVELJSKIH CICIBANOV
T 7 galeriji Delavskega doma Trbovlje je bila od 17. do 28. maja razstava T otroških risb, ki so jih narisali predšolski otroci iz Vrtca Trbovlje. Da imajo smisel za umetnost, so se lahko prepričali obiskovalci razstave.
Ko smo se slučajno mudili v kulturnem hramu, smo zaslišali navdušeno otroško govorjenje. Mladi umetniki so ponosno kazali svoje umetnine. In upajmo, da bodo ponosni na svoje delo tudi ko odrastejo.
Irena Vozelj
10.DRZAVNA REVIJA MAŽORETNIH SKUPIN
V soboto, 29.maja je v popoldanskih urah potekala v Mestnem parku v Trbovljah 10.državna revija mažoretnih skupin Slovenije. Udeležilo se jo je osem skupin, od teh dve iz Trbovelj. Organizator revije je bila plesna skupina mažoret Trbovlje, ki jo vse od ustanovitve dalje vodi Ema Zalezina. Skupno je na reviji nastopilo nad 120 mažoret pod vodstvom svojih mentoric. Večina skupin mažoret je prišla iz G ö r e n j s k e - K r a n j a, Jesenic, Kranjske Gore in Radovljice. Poleg teh je nastopila tudi skupina mažoret iz Trebnjega. Tudi tokrat so se vse skupine raznih starostnih stopenj predstavile v najboljši luči. Revija ni bila tekmovalnega značaja. (T.L.)__________
' Nagrajena dela literarnega natečaja ‘MOJA PRVA PRAVLJICA” v knjižnici Mileta Klopčiča (I.del)
Mira Rožaj NAŠA REKREACIJA
Že vrsto let družijo se dame tri, ki niso rosno mlade, a vneto igrajo svoj remi.
Na mizo karte polagajo, seštevajo, dodajajo in množijo, ^%čimprej vseh iz rok se znebijo.
Smeha vedno je na pretek, to počno že vrsto let, čeprav vse tri skupaj imajo dvestoštirideset let.
Mladim skrbi ne delajo, da ves vikend brezskrbno preživijo, saj dobro vedo kje največkrat nas dobijo.
Že res, da z vidom najbolje ravno ni, to občutimo na žalost kar vse tri. Toda, Malči, Vida ter Mira, prave so Trboveljčanke, klene in vzdržljive, ter s kartami remi, bi si rade vsak teden popestrile.
ČUDEŽNA LJUBEZEN
V tistih davnih časih, ko še ni bilo časopisov, ne radia, ne vrtcev, pa tudi šol še ni bilo na svetu, je živela lepa princesa Malina. Njen oče kralj je bil bogat vladar in je imel močno vojsko.
Vse bi bilo lepo, ko v bližnjem gozdu ne bi živel hudobni velikan. Ljudje bi bili srečni, tako pa so se ob njegovih pohodih skrivali in trepetali za svoje življenje.
Nekega jutra je kraljico zbudil silen ropot po gradu. Pogledala je v sobo svoje hčerke, nje pa nikjer! Kralj je razpisal dvesto zlatnikov za pogumnega mladeniča, ki bi rešil lepo princeso. Koje prijaznemu princu uspelo najti velikanov brlog, se je ta strašno razjezil. Lomil je skale in izruval vse, kar mu je prišlo pod roke. Naslednjič, ko je princ že skoraj obupal, da bo rešil lepo princeso, je iz bližnje luknje primjavkala črna mačka. Princa je vprašala, zakaj je tako žalosten. Zaupal ji je, da je velikana nemogoče premagati. Črna mačka pa je vedela za veliko skrivnost. VELIKAN Sl ŽELI SPOZNATI LJUBEZEN. Princ je razmišljal celo noč, kako bi mu pokazal ljubezen. Naredil je načrt. Prvo jutro mu je blizu brloga pustil košaro jagod. Drugo jutro mu je nabral košaro kostanja. Velikan je začudeno mrmral, a bilo mu je všeč. Čez mesec dni sta postala prijatelja. Princ mu je povedal, da mora biti ljubezniv do vseh ljudi in da ga bodo tudi drugi imeli radi. Spustil je lepo princeso in skupaj so odšli na grad njenega očeta.
Ta pravljica nas uči, da si moramo izkazovati ljubezen, da moramo biti potrpežljivi drug z drugim in si pomagati.
Anamari Ostrožnih ( 8 let) Čolnišče 18, 1410 Zagorje ob Savi
UGRABITEV MIŠKE MILENE
Nekega jutra je mama Grizelda rodila miško, ki je bila tako majhna, kot še nihče. Bila pa je tako lepa, da sojo vsi občudovali. V tem dvorcu pa so živele tudi druge dvorne dame, ki so bile tudi lepe. Čeprav nobena ni bila taka, kot miška. Tu pa so živeli tudi velikan, črni maček in mladi princ Davor. Ko je mala miška zrastla, so jo klicali Milena. Ko so vsi živeli srečno, je za to prelepo princeso slišal tudi črni maček Cene. Hotel jo je ugrabiti. Nekega jutra se je to zgodilo. Ponoči jo je ugrabil iz gradu in zbežal v svojo kočo. Bil je tako srečen, da jo bo pojedel za kosilo v nedeljo. Miška Milena pa je bila tako prestrašena, da še govoriti ni mogla. V nedeljo zjutraj je maček že povabil vse svoje prijatelje. Milena je jokala in jokala. Slišal jo je velikan Zoran. Takoj jo je rešil, tako da maček Cene ni opazil. Koje maček Cene prišel pogledati, kako je z Mileno in ugotovil, daje ni, seje v hipu ustrašil. Ko so njegovi prijatelji to videli, so bili zelo jezni nanj. Velikan in Milena pa sta tekla in tekla. Potem sta se izgubila. Velikanu seje zelo mudilo domov in Milenaje ostala sama. Nekaj časaje tavala sama, potem pa je srečala mladega princa Davorja. Davorje ravnokar nabiral jagode. In potem sta se odločila, da gresta domov. Zaljubila sta se in nameravala sta se poročiti. Na svojo gostijo sta povabila velikana, kije pomagal Mileni, daje ni pojedel črni maček za kosilo. Povabila sta tudi mamo Grizeldo in še vse dvorne dame. Črni maček Cene pa je zdaj postal prijazen maček. Tudi on je hotel priti na Milenino in Davorjevo poroko. Ko sta Davor in Milena slišala za to, daje postal maček prijazen, sta tudi njega povabila na poroko in živeli so srečno do konca svojih dni.
Metka Udovč ( 8,5 let)
Žvarulje 10, 1411 Izlake
NEVIDNA DRUGAČNOST - POT V ODVISNOST
| j deči križ Trbovlje je v okviru občinskega razpisa AXjDroga 2004 v torek, 25. maja pripravil javno tribuno na temo NEVIDNA DRUGAČNOST - POT V ODVISNOST. Tematika je bila obarvana s problematiko spolne zlorabe otrok, pred katero si najraje zatiskamo oči in smo gluhi. Podlaga za obravnavo teme je bila nova izdana knjiga NEVIDNA DRUGAČNOST, ki so jo napisali Olga Dečman Dobrnjič, Zdenko Rožman in Romana Tramšek. Razgovor z gostjama Vlasto Nussdorfer, vrhovno državno tožilko in Izabela Tomšič iz Društva proti spolni zlorabi ter obiskovalci tribune s odila Olga Dečman Dobrnjič.

Za uvod so si obiskovalci ogledali monodramo LEDENA MAGNOLIJA, ki jo je po istoimenski knjigi doživeto odigrala Vanja Plut, ljubljanska odrska igralka. Zgodba je bila pravzaprav vsakdanja: za krinko »dobrega in ljubečega« očima se je skrivala spolna zloraba dekleta, ki mu ni bil nihče pripravljen prisluhniti, saj je imela »vse« o čemer je marsikdo drug lahko le sanjal. In prav ta krinka očimove »dobrote« je na okolico delovala kot dejstvo, da dekle ni z ničemer zadovoljno in ne ve kaj hoče. Enako kot okolje je menila tudi njena lastna mati, saj ji ni prisluhnila kaj ji želi povedati.
O tem, kako poteka »razvoj« preprečevanja spolnih zlorab v Sloveniji je spregovorila vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki se že dolga leta profesionalno ukvarja s to problematiko.
Veselu je, da so se stvari premaknile na bolje, predvsem, da se ne bodo več vrstila dolgotrajna večkratna zaslišanja prizadetih, ki jih mnogokrat okolica »obsodi« krivde, kot da so žrtve same krive, da je prišlo do dejanja. Lepa obleka, uglajenost, hlinjena prijaznost, dobra komunikacija, so »vrline«, ki nekaj veljajo, zato se ljudem običajno bolj zasmilijo storilci s takimi lastnostmi. Tudi v Zasavju bo v okviru društva Beli obroč, katerega pokrovitelj je tudi LIONS klub Trbovlje, v kratkem odprta prijazna pisarna, kjer bodo zasliševali otroke, žrtve nasilja in tako omilili psihično obremenjenost, ki jo čutijo zaradi »strogega« policijskega okolja zasliševanja. Zagrožene kazni za storilce spolnih zlorab so do 15 let zapora, vendar na naj višjo kazen še ni bil do sedaj nihče obsojen. Čas celi rane,
briše realnost, na škodo žrtve in v korist storilcev, tako da potem sodišča upoštevajo številne olajševalne okoliščine pri izrekanju kazni storilcem, ki so oskrunili otroke in uničili njihova življenja.
O delu Združenja proti spolnemu zlorabljanju je povedala Izabela Tomšič, ki tam dela četrto leto prostovoljno. Društvo je samo v Ljubljani, kar ima svoje prednosti in slabosti. Povezuje se z nevladnimi institucijami, ki se tudi ukvarjajo s tovrstno problematiko. Kadar se žrtve obrnejo na njihovo organizacijo, jim pomagajo z nasveti, pripravljeni sojih tudi spremljati pri prijavi kaznivega dejanja, skratka stati ob strani in jim vsestransko pomagati.
V razpravi so prisotni spregovorili o problemu, kako oceniti brez pravih podlag, da je situacija primerna za prijavo. Ob tem so kritizirali delo pristojnih državnih institucij, ki se mnogokrat ne posvetijo dovolj posameznim žrtvam in jim ne prisluhnejo, zato žrtve ne najdejo pravne pomoči in poti, kam se obrniti, da rešijo svojo tragično življenjsko situacijo. Kot je poudarila voditeljica okrogle mize Olga Dečman Dobrnjič, bi na tem področju največ lahko storili pedagoški delavci, ki so veliko v stiku s takšnimi otroci in bi na osnovi njihovega vedenja lahko posumili, da so otroci zlorabljeni. Pogosto učiteljem
otroci izdajo svojo »skrivnost«, ker morajo in hočejo nekomu povedati svojo zgodbo. Ustrezno reagiranje pedagogovje zelo pomembno. Z razumevanjem in s pomočjo okolja imajo žrtve možnost, da se iz okolja, kjer trpijo, umaknejo in poskušajo zaceliti nastale rane pedofilije. Sledi nasilja in spolnih zlorab pa ostajajo v spominu žrtev vedno, in to jih ovira pri navezovanju normalnih stikov z ljudmi. Prav tako so avtorji knjige razložili vedenje otrok in vzroke, zakaj storilca največkrat ne prijavijo.
Ob zaključku javne tribune se je Nasta Doberlet, profesorica na trboveljski gimnaziji, zahvalila avtorjem za priročnik, ki bo služil pedagoškim delavcem in drugim kot nekakšen kompas, kako ravnati, če naletijo na žrtve nasilja, Olgi Dečman Dobrnjič pa se je še posebej zahvalila za vsakokratno pripravljenost pri reševanju posameznega problema otrok in mladostnikov ter za njeno dolgoletno strokovno delo na področju preprečevanja nasilja nad otroci.
Na koncu želim dodati, da sem bila vesela sponzorstva občine Trbovlje, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Gl P Betona MTO Zagorje ob Savi za finančno pomoč in LIONS kluba Trbovlje, ki je kupil knjige in omogočil, da je 30 udeležencev javne tribune
DRUŠTVENO f(2
prejelo izvod knjige NEVIDNA DRUGAČNOST. Še posebej mi je bilo všeč, da seje sekretarka Rdečega križa Trbovlje, Helena Kastelic, skupaj z Dijaškim domom Trbovlje, pogumno lotila tako vroče teme, kot so spolne zlorabe otrok, tudi na podlagi dejstva, da se pri svojem delu srečuje z ljudmi, ki nemo prosijo za pomoč in »po ovinku« nakažejo na žalostno dejstvo svojih otrok. Nezadovoljna pa sem bila zaradi skromne udeležbe povabljenih pedagoških delavcev, saj so bili prisotni le redki in to tisti, ki že veliko delajo na tem področju. Strokovna javnost je zopet zatiskala oči in se »umaknila«, kot da v drugih šolah nimajo tovrstnih problemov ali pa da jih sami lahko povsem obvladujejo, kot da pri osnovnošolcih ni nobenih
problemov s spolnimi zlorabami. Kljub vsemu realno življenje in podatki o žrtvah, povedo povsem drugo zgodbo.
Javne tribune so se poleg predstavnikov dijaških domov iz Kopra, Celja in Novega mesta, ki so bili večinska publika, udeležili tudi predstavniki MCT, tri pedagoške in svetovalne delavke trboveljskih srednjih šol z dijaki, sekretarka RK Trbovlje in predstavniki »sedme sile«. Veliko prostora je bilo nezasedenega - morda zato, ker je ljudi sram ali strah poslušati, kaj šele spregovoriti o stvareh, ki se dogajajo izza kulis družbene meje sprejemljivosti? Ali si bomo ljudje še kar naprej zatiskali ušesa in raje »ne videli« gorja zlorabljenih otrok, ki bi ga lahko preprečili ali vsaj omilili?
Irena Vozelj
SREČANJE BIVŠIH MOBILIZIRANCEV NA ROGLI
r~7 veza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko ZJ 941-45 Celje organizira tudi letos srečanje še živečih mobilizirancev na Rogli na Pohorju. Srečanje bo v soboto, 19.junija ob 11.uri. Za udeležence iz Zasavja bo organiziran avtobusni prevoz. Cena za pokritje prevoza in prehrane je 3.500 SIT. Prijave sprejemajo v Trbovljah na sedežu Krajevne skupnosti Center (Suša), v Zagorju v KS (Marko Glavač) in v Hrastniku na občini Hrastnik (Sabina Rotar), če bo dovolj prijav, bo avtobus odpeljal iz Zagorja z glavne avtobusne postaje ob 8.30 uri, iz Trbovelj od avtobusne postaje pri tržnici ob 8.50 uri in iz Hrastnika ob 9.10 uri na parkirišče Spar.
T.L.
50 LET ZASAVSKE KOCE NA PREHODAVCIH
T^\ne 22.avgusta 1954 je bila na Prehodavcih (2050 m)
J__/odprta na novo zgrajena Zasavska koča. Zgradili sojo
planinci planinskih društev Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Radeče, Trbovlje, Kum-Trbovlje in Zagorje v letih 1952-54. Koča stoji na meji bivše Jugoslavije in Italije nad prvim Triglavskim jezerom in na sedlu med Vršacem in Lepim Špičjem v Julijskih Alpah. Slovesne otvoritve seje udeležilo veliko število zasavskih pa tudi drugih planincev. Čeprav bo 50 let odkar je bila koča slovesno odprta šele 22.avgusta, pa so se Meddruštveni odbor zasavskih
NOVA OSKRBNICA NA ČEMŠENIŠKI PLANINI
~T7' onec meseca maja je v oskrbo prevzela dom na JK-Čemšeniški planini Helena Kropivšek,v lanskem letu zelo uspešna upravnica Planinskega doma na Kamniškem sedlu.Zagotavlja , da bo ob pomoči sorodstva vsem obiskovalcem nudila odlično domačo hrano in pijačo v skladu s planinskimi običaji in po zmernih cenah.Dom bo odprt tako kot že dolga leta doslej.Za večje skupine je zaželjena predhodna najava po telefonu 03-56 77 125 ali po mobilnem telefonu 051-306-357.
VIR:PD ZAGORJE
RIBIŠKA DRUŽINA ZAGORJE
Selitev največjih komadov - tolstobik- v ribnik v Krhljču
Slika in besedilo: M.M
planinskih društev, Planinsko društvo Radeče, ki s kočo upravlja in Planinska zveza Slovenije odločili, da bodo ta pol stoletni jubilej obeležili že junija letos. Tako pripravlja PD Radeče v petek, 19.junija ob 19.uri planinsko predavanje v Domu kulture v Radečah, isti dan ob 20.uri pa bo odprta fotografska razstava v istem domu. V petek, 25.junija ob 20.uri bo v Zasavski koči družabni večer, naslednji dan ob 10.uri razširjena seja predsedstva Planinske zveze Slovenije, istega dne ob 11.uri pa proslava ob 50-letnici otvoritve koče. Proslave se bo zagotovo udeležilo veliko število planincev tudi iz Zasavja. (T.L.)
0 MIŠ MAŠ
MLADIM
ZASAVCEM
Da ne pozabimo - spomnite svoje mentorje, da pošljete izvod vašega razrednega ali šolskega glasila tudi na uredništvo Zasavca. Lahko pa tudi direktno na F.Moljk, 1431 Dol pri hrastniku, p.p. 9, kar bo še hitreje. Zakaj ne bi že zdaj izvedeli, kaj počnete na šoli, kako razmišljate in podobno.
Upam, da vam bodo majske pesmi sedmošolk z Dola všeč, saj ste pod tem »udarom« tudi drugi. Eni prej, drugi kasneje. Eni večkrat, drugi le včasih. Samo to si ne domišljajte, da ste najbolj nesrečno bitje pod soncem. Ne skrbite, enkrat bo zasvetila srečna zvezda tudi za vas.
Kaj pa sestavek Ingrid z Dola, vam je všeč? Tako lahko napišejo le tisti, ki imajo talent in ki veliko berejo. Čestitamo ji!
Nagrajeno delo na mednarodnem tekmovanju. Matic Ravnikar OŠ Ivana Kavčiča Izlake
MAJ
Maja, ko vse cveti, se lahko zaljubiš tudi ti.
Čeprav se ti tako ne zdi, je čisto mogoče, da se ti zgodi.
Takrat v glavi se ti vrti, nobena stvar pretežka ni.
Srček ti hitro bije, ko sonček nam na nebu sije.
Sedmošolka
LJUBEZEN-BOLEZEN
Ljubezen je bolezen, ko se zaljubiš si vesel, kakor da na lotu bi zadel.
Ko pa ljubezen se konča, žalost priskoči in ti lica zmoči.
Ljubezen je hudomušna, kar se da, če te fant vleče za nos, ti pa mu nisi kos.
V ljubezni se joka in veseli, kot to delajo
v mehiških nadaljevankah vsi.
Ljubezen je cool, pravijo mladi, ki se držijo za roke in poljubljajo svoje otroke.
Sedmošolka
BEG
Bežim, ujeta v vrtincu želja. Bežim! Zaprta v svoje sanje. Bežim!
Proč bežim, da bi tvoj korak ujela, da bi tvojim stopinjam sledila.
Pa te ne dobim. Predaleč stran si odšel, drugo pod svoje okrilje si vzel.
Naj se še tako trudim, naj še tako bežim, za tebe sem nihče, tvoje srce moje ljubezni noče.
Sedmošolka
SAME LAŽI
Prva ljubezen se rodi, ko v najstniških letih si...
Takrat okoli tebe vse lepo se zdi, ker ljubezen te čisto zaslepi.
Toda prva ljubezen kmalu zbledi in v srcu pusti veliko žalosti.
Potem se zaveš, da vse so bile same laži in se ti zdi, da ljubezni prave sploh ni.
Potem pa spet se zaljubiš In vse se ponovi.
Sedmošolka
NASILJE IN ŠPORT
Najpogostejša dejavnost v današnjem času je šport. Statistike kažejo, da se s športom ukvarja čedalje več mladih otrok, na kar je ministrstvo za šport še posebej ponosno. Učitelji pravijo, da se pri športu sprošča otrokova energija, predvsem agresivnost, zato šport ne pozna meja med mladostniki, ki se želijo pridružiti ekipi ali se ukvarjati s športom individualno. Seveda se še posebej učitelji zavedajo, da šport lahko privede do nasilja in poškodb. Vsaka ekipa se mora med seboj razumeti, drugače se lahko kolektivno poruši. Nihče si ne želi pretepov med nasprotnimi ekipami, vendar na žalost obstajajo tudi takšni primeri. Dogajajo se bodisi po tekmi, včasih tudi med njo. In kje je pravilo, da bi moral vsak najstnik poznati bonton športa? Vsekakor je nasilje že prevelik pritisk trenerjev na športnike. Verjetnost, da pride do tega, ni majhna. Pozabili pa smo na neko pomembno poglavje: verbalno nasilje. Lahko gre zgolj za zmerjanje med nasprotniki, za žaljenje med soigralci, huje je, če tudi trener uporabi takšno obliko nasilja. Seveda s tem nič ne doseže, kajti kaj kmalu bo njegovo število podrejenih izginilo. V vseh primerih pa se tu pojavi neka žrtev, ki ima lahko resne posledice, vendar se le te razlikujejo od posledic poškodbe ali udarca. Kot na primer pri boksu. Ta šport je zelo nasilen, vendar v mnogih filmih, kjer se pojavi boks, pretiravajo. Tam je nasilje več kot resno.
Navsezadnje se moramo vsi zavedati, daje šport zelo poučna stvar: tu se naučiš strpnosti, skupinskega dela, ponudi se ti priložnost, da spoznaš nove prijatelje, poslušaš njihova mnenja in se prilagajaš. Bistvo je, da so vsi v ekipi enakovredni. Nihče ni glaven. In zdaj bi nekdo rekel: Kaj pa dosežki?«
Ja. Seveda so pomembni, vendar je pomembnejše sodelovati kot zmagovati. S tem se naučimo, kako sprejemati poraze. Ob zmagi pa moramo znati to z nekom deliti. Da bi ustavili nasilje pri športu, kar vključuje tudi športne dneve, bi se o tem morali pogovarjati v šoli. Seveda pa bi morali storiti še marsikaj drugega, da bi to učinkovalo. Športniki niso vedno nedolžni, so tudi krivi, ali vsaj sokrivi, če tako želite. Še enkrat pa poudarjam: prav z njimi bi morali trenerji ravnati nenasilno. Kajti nekoga ne moremo prisiliti k igranju košarke ali rokometa. To mora športnik začutiti v sebi. Le ob samoodločitvi bo rad
opravljal »delo« oziroma bo na tekmi rad sodeloval. Zmaga mu le ne bo pomenila vse. Želel bo sodelovati ne glede na rezultat. Ne glede na to ali je dober ali slabši igralec. K.ot pravi pregovor: »Izberi si zaposlitev, ki jo imaš rad in ne boš delal niti dneva v življenju.« Poglejte samo športnike na slovenski sceni in preberite njihove intervjuje! Vsa odrekanja od življenja le zaradi želje biti uspešen športnik. Pa vendar
stvari...
In nazadnje: »glava ni samo zato, da na njej nosimo kapo!« Imamo jo, da z njo razmišljamo. Da razmišljamo o kulturi športa in njegovem napredku, ki bi odpravil nasilje. O njegovem napredku v Evropski uniji, ki je pomembna za našo prihodnost in za prihodnost sveta.
Ingrid, 8.a., Dol
Peter Brečko vas vabi v četrtek 10. junija ob 19.00 v knjižnico Mileta Klopčiča Zagorje, na popotovanje po Indiji z diapozitivi.
Vabljeni!
Samo danes v vašem mestu
niso odrekanja. So del vsakdanjega življenja... Vsak bi trdil, da smo Slovenci narod športa. To je res. Vendar se sprašujem: »Tudi tu ne gre brez pretepov! Kje je potem vzrok za takšna dejanja?« Vse to je odvisno od okoliščin ter od posameznika. Vsak mora najti svoj prostor pod soncem, se postaviti zase in se truditi živeti brez nasilja. Seveda o tem piše le v redkih revijah... Tu so napisane le realne
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih
filmov, glasbenih spotov in	^	^
video strani	k
snemanje prireditev za interno VUJ uporabo in javno prikazovanje, z	*	# i
možnostjo sponzoriranja	iwtaattß 1)1(1 tl 'i 1
trženje in produkcija za gospodarsko	*	^ •
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	^	^	,
E-mail: atv.signa%siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
f0| NEOSVINČENO
Vozili smo: Honda Accord 2.2 i-CTDi Sport	Piše: Peter Motnikar
Fotografira: PRAV
ELEGANTEN DUH V ELEGANTNEM TELESU
Ob vseh avtomobilskih novostih, ki nam jih proizvajalci avtomobilov ponujajo, seje na naših testnih straneh znašla tudi Honda. Prvič. S pomočjo podjetja Car Line Ambrož iz Radomelj smo preizkušali Hondo Accord 2.2. z revolucionarno zastavljenim dizelskim motorjem. Skupaj z že tako stilsko izredno všečnim pogledom na novo Hondo je omenjeni agregat le še še podkrepil naše navdušujoče vtise ob pritisku stopalke na plin, da niti ne omenjamo same lege na cesti...
Slednjemu bomo namenili največ besed. Po besedah Hondinih inženirjev je bilo čakanje na dizelski agregat vredno. Želeli so namreč ustvariti dizel, ki naj bi postavljal nova merila glede prefinjenosti, izkoristka goriva in zmogljivosti. Uspeli so, brez dileme. 2.2-litrski dizelski motor je revolucionaren. Ustvarjali so ga z uporabo poltrdega vlivanja. Ker je iz aluminija, pomeni, da je lahek in daje accordu izredno ugodno razmerje med maso in močjo. Prav zaprta konstrukcija ohišja daje motorju trdnost, kompaktnost in togost. Pri tem seveda niso pozabili na uravnoteženo kombinacijo
navora, moči, ekonomičnosti porabe in emisij. Poleg izredne moči je Hondin motor revolucionaren še v enem pogledu - motorje tako tih, da marsikdo ne verjame, da je dizel. Če ste navdušeni nad tehničnimi podatki, potem omenimo le najosnovnejše; 140 konjskih moči pri 4000 vrtljajih na minuto, pospešek do 100 km/ h v 9,4 sekunde, navor znaša 340 Nm pri 2000 vrtljajih/min in zato potrebuje svoj, posebej za ta motor, zasnovani petstopenjski ročni menjalnik. Slednji se odlikuje z izredno natančnim, mehkim prestavljanjem. Občutki pri pospeševanju so izredni, zavedajoč se, da imate pod motorjem dizelski agregat.
Seveda dizelski motor ni
edini, ki ga pri Hondi ponujajo za model Accord. Tako sta na voljo še dva bencinska motorja in sicer 2.0i (155 KM) ter 2.4i (190 KM)
Varnost
Na stroge varnostne NCAP standarde so se pri novem Accordu pripravili tako, da so najprej preizkušali na njihovem lastnem »crash testu« v japonskem Tochigiju in te izkušnje nato vgradili v ta model. Karoserija je zgrajena tako, da absorbira energijo trka v natančno odmerjenih območjih. Za osredotočanje na samo vožnjo veliko pomaga multifunkcijski volan z izredno uporabnim tempomatom. Tako spredaj kot zadaj potnike varujejo sprednje in stranske zračne blazine ter zračni zavesi. Japonci so bili pri varnosti celo tako natančni, da je pri morebitnem trčenju bistveno zmanjšana tudi možnost poškodb pešcev.
Sicer pa pri tako zmogljivem motorju kupec zahteva tudi brezpogojno varnost, ki jo omogočajo; dvojno prečno vodilo, ki je nastalo po zgledu Formule 1, ki daje občutek zanesljivosti in stabilnosti tudi pri višjih hitrostih, dvokrožni zavorni sistem z ABS, z EBD zavorno podporo (elektronska porazdelitev zavorne sile glede na obtežitev vozila) ter izboljšanim progresivnim servo krmilom so del osnovne opreme. Seveda pa je pri paketu višje (Executive) serijsko vgrajen dodatni varnostni sistem za stabilnost vozila (VSA).
Oprema
Možni sta opremi Sport in Executive. Oprema testnega
avtomobila ponuja med drugim ABS, EBD, EBAS, 4 varnostne blazine, 2 varnostni zavesi, progresivni servo volan, nastavljiv po višini in globini,m ohranjevalnik hitrosti vozila (tempomat), ogledala in odbijače na vratih v barvi karoserije, kromirane kljuke in spredno masko, dvoobmočno samodejno klimatsko napravo, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, daljinsko odklepanje prtljažnika, električni pomik stekel in zunanjih ogledal, dežno tipalo za samodejni vklop brisalcev vetrobranskega stekla, zmogljiv avtoradio na CD-je s šestimi zvočniki.
Ni enostavno občutke ob vožnji Honde Accord z dizelskim motorjem prenesti na papir. Občutke, ki so nas prevevali med testom, se praktično ne da opisati. Tudi zato bo bolje, da se sami prepričate o Hondi Accord. Prijazno osebje Car-line Ambroža iz Radomelj vam bo z veseljem postreglo z vsemi potrebnimi podatki, lahko pa se dogovorite tudi za testno vožnjo. Dosegljivi so na telefon 01/7227-534.
Tehnični podatki testne Honde Accord 2.2 i-CTDi Sport
Motor: 2.2 i-CTDi, dizel, 2204 ccm, 140 KM, 105 kW, največji navor 340 pri 2000 obratih Menjalnik: ročni 5-stopenjski
Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 9,4 sek, naj večja hitrost 210 km/h Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano/ testna poraba: 6,7 / 4,6 / 5,4 /7,3
Cena: 6.185.000 SIT
Grajska pot 10, 1430 Hrastnik e-mail: info@rtcz.si
RE6I0HALNI TEHNOLOŠKI CENTER ZASAVJE dio.
celovita ponudba internetnih rešitev tudi v zasavju
PONUDBA CELOVITIH SPLETNIH REŠITEV ZA ZASAVSKA MALA IN SREDNJA PODJETJA, SAMOSTOJNE PODJETNIKE, ZAVODE, DRUŠTVA, TURISTIČNE ORGANIZACIJE...
BREZPLAČEN PREIZKUSNI PAKET (3 mesece)
ZANESUIVOST IN STABILNOST STREŽNIŠKEGA POSTROJENJA
DOSTOPNE CENE OBROČNO ODPLAČEVANJE
Tel.: 56 42 751
PROGRAMSKA OPREMA Zk VODENJE PODJETIJ

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi Tei: 03 56 69 630, Fax: 03 56 64 660 Http://www.tref.si, E*mail: info@tre£si
PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME
VODENJE KNJIGOVODSKIH
STORITEV \
\ . c A
tel 4 A
,
•••, ;
Ate tete tete ’ .
te
Računalniški komplet že od:
83.575,00 SIT
Možnost plačila
na več obrokov!!!
3% popust na
gotovinsko plačilo!!!
ČETRTINA STOLETJA
MALO ČASA ?!	MNOGO ČASA ?!
^ 7se je relativno, celo stvari, ki se s stališča našega mišljenja zdijo merljive in naj bi jim bilo moč določiti dolgost ali ▼ kratkost, celo te imajo za vsakega posameznika svojo mero...
Dum upokojencev Franc Salamon Trbovlje, oziroma, lepo po domače »dom na Tereziji«, je s svečano prireditvijo 2. junija 2004 zaznamoval petindvajset let delovanja. Namenoma ne bom napisala, daje praznoval, kajti za njegove stanovalce je praznik vsak dan. Za njih je praznik prijazen nasmeh sostanovalca, lepa beseda uslužbencev doma, okusna hrana njihovih kuharjev .. .brez pomena je to naštevanje. Skratka stanovalci doma praznujejo vsak trenutek dneva, ki ga imajo in je pravzaprav edini zagotovo njihov...
Prav je imela direktorica doma, Danica Hren, ko je v pozdravu vsem, ki so se zbrali v hudo »dvomljivem« vremenu na ploščadi pred vhodom, dejala, da naštevanje njihovih dejavnosti in uspehov ni njen tokratni namen. Saj resnično o tem »govori« s svojim vsakodnevnim utripom dom sam. Dogaja se, vedno, vsak dan se nekaj dogaja, samo da se stanovalci ne bi počutili odrinjene, bog ne daj, odvečne ali kakorkoli drugače nepotrebne. Potrebni so današnji družbi in to tako
močno, da se tega sami niti ne zavedajo. Življenje v trboveljski dolini se (pre)hitro spreminja, saj že srednja generacija ne ve, kje so bili stari rudarski zaselki, mlajša pa pojma nima, kako so živele njihove stare mame in stari ati v mladosti. Živa zgodovina je zbrana v tem domu in prav zato so v času in prostoru nepogrešljivi. »Zato s tega mesta, kot direktorica, obljubljam, da bomo v našem domu tudi v bodoče organizirani tako, da bo vsak našel prostor za svojo ustvarjalnost, odgovornost za opravljanje svojih nalog in da bo sposoben za gospodarno ravnanje...Se naprej bomo v našem domu stremeli kzaupanju na že pridobljeno dragocenost medsebojnega sožitja, v kateri bomo tudi v razmerah neizbežne tekme skrbeli za osebni in družbeni standard in razvoj bistveno večje socialne občutljivosti in solidarnosti, tako za naše stanovalce, kot za zaposlene.« Njena zahvala je bila namenjena vsem, ki so kdajkoli, kakorkoli in karkoli storili za njihovo dejavnost. Sodelovanje vsakogar je neprecenljivo.
Glavna značilnost prireditve ob tej slovesnosti je bilo slavnostno vzdušje in ... pestrost. Program je bil, kot vedno, prijeten in zanimiv, ampak »pika na i« vsega slavja je bila pa še posebej zelo aktivna rekreacija organizatorjev.
Fraza »kufre gor, kufre dol« je tokrat dobila obliko »stole ven, stole not« in... »stole ven«. Kaj si je oni tam zgoraj izmislil za to popoldne, ne bomo nikoli izvedeli, ker mu je Delavska godba Trbovlje, kije kljub kapljanju iz sivih grozečih oblakov vztrajala pod, ne ravno milim, nebom, s svojo muziko »premuskala ta zgornjega«, da je pozabil odpreti pipo do konca in tako seje prireditev nadaljevala na svežem, le malce hladnem, zraku. Za ogrevanje so s svojim nastopom poskrbeli, poleg Delavske godbe Trbovlje, možati glasovi Moškega pevskega zbora Svoboda Trbovlje in nežni glasovi Vokalno instrumentalnega ansambla Društva upokojencev Trbovlje. Vsekakor pa je nastop pevskega zbora Škrjanček iz Doma upokojencev Trbovlje pomenil vsem okoliškim škrjančkom hudo konkurenco, hkrati pa živ
dokaz, da se v domu ŽIVI.
Zelo zgovorne in pomenljive so bile besede delovne terapevtke Marije, ki je ves program povezovala: «Pri našem delu s stanovalci je delo vrednostni procent, ki povezuje teorijo s prakso. Delo je zahtevno, humano, prijazno in predvsem življenjsko ter kakovostno. In če je kakovost, je spoštovanje, je dostopnost, je učinkovitost. Vsi zaposleni želimo delovati v tej smeri. Imamo veliko znanja, imamo petindvajsetletne izkušnje skozi poklicno prakso različnih delovnih struktur.« S temi besedami je podala priznanje in zahvalo vsem delavcem, posebej pa tistim, ki so v domu zaposleni že od samega začetka, torej imajo nekakšno »srebrno poroko« z njim. To je ekonom Jože, vodja kuhinje Zdenka, kuharji Branko, Slavica in Fanika, sestra Marjana in bolničarki Mika in Duška. Vztrajni v tej »zvezi« pa so tudi stanovalci doma Ivo Drnovšek, Jožica Benčec, Kosec Tonček in Irma Krajnc. Petindvajset let življenja in dela v »domu« pusti neizbrisne sledi, ampak tudi v manj letih domovanja si prislužiš za aktivno in vztrajno
©
prislužiš za aktivno in vztrajno sodelovanje pri polepšanju in izboljševanju življenja, posebno priznanje, tako kot Ivan Žibret - Jani in Stane Slanšek. Prav vsi petindvajsetletni družabniki so si zaslužili priznanje, tudi Društvo upokojencev Trbovlje, Območno združenje Rdečega križa Trbovlje, Društvo invalidov Trbovlje, Združenje borcev NOB Trbovlje... Po vseh teh podelitvah, čestitkah in zahvalah je bila direktorica, sicer srečna in zadovoljna, menda pa že pošteno utrujena. Besedo je prevzela glavna sestra Tina, kije vse priznanje izrekla njihovi direktorici, za vodenje in usklajevanje interesov stanovalcev in delavcev doma. Za njo se je čestitkam in priznanju prav vsem »krivim« za jubilej, pridružil še predstavnik občine Trbovlje Branko Krevl in za tem vsi, ki so prišli »jubilantu« čestitat in izrazit vse naj lepše in najboljše misli za praznik govorjeni in pisani besedi.
V Domu upokojencev v
Trbovljah še nobeno slavje ni minilo brez otvoritve kakšne razstave stvaritev trboveljskih ali umetnikov iz drugih slovenskih krajev. Tokrat se s svojimi	slikarskimi
umetninami	predstavlja
dolgoletni član trboveljskega Relika, Emil Škrbec. V svojem dolgoletnem ustvarjanju je uporabljal vse vrste likovnih tehnik, od olja, akvarela, risbe do akrila. Njegova izbrušena likovna tehnika, uglašena kompozicija in občuteno so osnova za barvne tone, s katerimi upodablja krajino,
tihožitja, akte in značilno rudarsko arhitekturo. Za svoja delaje prejel številne nagrade in priznanja.
Drugo razstavo, katere otvoritev je bila tudi ta dan, pa so pripravili stanovalci doma Anica Burja, Milka Končina, Jožica Kres, Hilda Vidrgar, Jelka Dovžan, Pavla Mandel, Marija Jamnik, Marinka Ceglič, Karel Kališek, Stane Slanšek, Angelca Geršak, Angelca Bec, Tonca Ojstršek, Olga Delpin, Anica Prevolnik, Julka Burkeljc, Albina Pajk in Ivanka Mrak. Zakaj našteta
imena? Zato:« Razstava je plod nekaj minutnega ali celo nekaj urnega vsakodnevnega dela pridnih, velikokrat tresočih in utrujenih rok naših	stanovalcev!«
Mentorica Marija pravi, da uporabljajo različne tehnike, delajo z različnimi materiali, z različnimi ročnimi spretnostmi, z različnim ustvarjalnim predznanjem, v različnih delovnih pogojih in v različnih prostorih, predvsem pa z različno motivacijo, lastno vsakemu posamezniku.
Po vsem zapisanem bi zdaj lahko dodala še, da se je proslavljanje petindvajsetletnice delovanja Doma upokojencev Franc Salamon zaključilo. Pa se ni! Po podelitvah, čestitkah, objemih in aplavzih ter (prepričana sem) ob kakšni skriti solzici radostnici, se je za vse prisotne zabava šele začela. Poskrbljeno je bilo za telo in za dušo in ansambel Bojana Kudra je poskrbel tudi za tiste, ki jih je zeblo - kakorkoli.
MaH
IZLET “INTEGRALOVIH” UPOKOJENCEV
^7ečkrat slišim od ▼ ljudi, da danes delavec v kolektivu ne pomeni mnogo, da te upoštevajo samo toliko časa, dokler lahko delaš, potem pa pozabijo nate.
Zelo sem vesel in ponosen, ker v mojem bivšem kolektivu ni tako, saj se direktor Integrala Ivan Pavšek zaveda, da smo to podjetje ustvarjali tudi sedanji upokojenci in še vedno zna ceniti naše preteklo delo. Zato nam omogoči vsakoletni izlet, letos je bil že deseti. Izlet, na katerem se imamo vsakokrat lepo. Tudi letos je bilo tako.
Ob 5.30 smo se zbrali na Mlinšah, po prijaznem “dobro jutro” smo se odpravili mimo Izlak in Kisovca do Zagorja in Litije, kjer so vstopali naši
nekdanji sodelavci, do Lipice.	potrebe, se osvežili z dobro	in žrebičkov na paši. Pot smo
Tuje bil prvi počitek, kjer smo	kavico in si napasli oči ob	nadaljevali skozi obmejni
zadovoljili takšne in drugačne	velikem številu konj lipicancev	prehod Lipica, mimo Bazovice

in po 7 km prijetne vožnje prispeli v Trst. Po dveurnem potepanju po mestu, ogledu kakih posebnosti in tudi maloštevilnih nakupih smo pohiteli do Kopra. Skupina “vrlih korenjakov” se je odpravila v VINAKOPER po rujno kapljico, drugi pa v Emonec, kjer pražijo brazilsko kavo in jo po ugodnih cenah prodajajo. Vsak pa je dobil skodelico dobre kave gratis.
Že spet smo posedli na avtobus in se ob pogovoru, šalah in pesmih popeljali ob obali našega sinjega Jadranskega morja, kjer smo v mislih načrtovali čofotanje v njem v času vročih poletnih dni. Ustavili smo se ob Strunjanskem zalivu, kamor se izteka strunjanski potok in se mešata sladka in slana voda. Tu leže zapuščene soline, ki so zanimive le še za naravoslovce. Tu žive samo tiste živali, ki so prilagojene na mešano sladko-slano vodo. Tu najdemo tudi
rastline SLANUŠE ali HALOFITE, ki uspevajo na oslanjenih tleh.
Sledila je vožnja čez hrib -Beli križ - do Portoroža, nato skozi mesto mimo Lucije do Dragonje in naprej v hrib...
Daleč in visoko... V Pomjan, lepo in prijazno gručasto vas, ki se stopničasto vzpenja po razglednem slemenu. V “Istrski kleti” nas je še kako prijazno osebje postreglo s pristno istrsko hrano; odžejal pa nas je predvsem refošk.
Po kosilu smo se zadržali v tem okolju, kjer nas je razveseljeval Vili Lipičnik s svojo harmoniko. Nekateri so zaplesali, drugi zapeli, vsi pa vsekakor uživali. Ta njegova harmonika je naš skorajda vsakoletni spremljevalec na teh poteh in v avtobusu je prav prijetno zapeti ob njenih zvokih. Postala je že nekakšna stalna maskota naših izletov.
Prijal nam je tudi kratek
sprehod skozi vasico Pomjan, kjer smo si lahko ogledali zunanjost lepe Marijine cerkvice, kjer so ostanski stenskih slikarij iz 15. stoletja in glagolski napisi, ki so lepo vidni nad portalom vhodnih vrat. Vesela skupina izletnikov z Vilijem in njegovo harmoniko je počasi in s petjem prispela do avtobusa, kjer smo se tudi nastavili fotoaparatu, da je nastal posnetek, ki ga lahko “občudujete”.
Vračati smo se začeli proti domu, še marsikaj videli in si povedali, se nasmejali šalam, uživali dobrote naših “pekaric”, ki so napekle veliko peciva, si lajšali želodčne težave s kačjo slino, prepevali...
V Dolskem “Pr’Krač” smo pa krstili naše nove člane, ki so letos vstopili med naše upokojenske vrste. Krst je postal že pravi obred in zanimivo dogajanje izlet-
niškega dne. Ja, v upokojenske vrste se ne more “po suhem”. Prijetno utrujeni smo se na Mlinše vrnili okrog 22. ure.
Hvala Ivanu Pavšku in osebju Integrala d.o.o. za lep dan, ki smo ga lahko preživeli z njihovo pomočjo. Hvala Stanetu Suši, spretnemu šoferju, za varno in zanesljivo vožnjo. Navsezadnje pa hvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da sta dan in dogajanje v njem potekala v redu in prijetno.
V upanju, da se bo ta lepa tradicija nadaljevala, saj je to enkratna priložnost za snidenje in pogovor nekdanjih sodelavcev in sodelavk, vse lepo pozdravljam. Že zdaj pa velja vabilo še vsem tistim, ki se boste zdaj zdaj priključili “penzionistom”, da se prihodnje leto srečamo v uživanju in potepanju kjerkoli po Sloveniji.
Ivan Vidmar, Mlinše
*« <* * <> 'W-JE'IS»
»™*vrw	V-l» ■o-'V'l j cs
AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!!
CANON A60 + POLNILEC + TORBICA SAMO 49.900,-IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!!
DIGITALNI FOTOAPARATI NAJ NIŽJE CENE !!! FUJI A330 3,2 Mpix + POLNILEC SAMO 54.000.-
PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-1 äh, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
integra f *,„>
Avtobusni promet in turizem Zagotje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail-infb@integral-zaeorie.si internet: httf-i://rxns-.v.i;-itetn-al-z.agorie.si
GARD ALAND Z ODHODOM IZ Z AS A V JA :
25. 06. 2004 CENA: 10.000,00
ŠE NE VESTE KAM LETOS POLETI?
- NA JADRAN IN V DALMACIJO (možni letalski prevozi),
- V GRČIJO, TURČIJO, BOLGARIJO, ROMUNIJO... - V SONČNO ITALIJO,
- NA DJERBO
AKTUALNO ZA MLADE, ki bolj malo spijo: KORČULA (z avtobusom)
Mladinski hotel JADRAN super cena!!!
NAVIJAJMO ZA NAŠE ŠPORTNIKE:
GRČIJA poletne olimpijske igre 2004
PRI NAS TUDI POTOVANJA V ZADNJEM HIPU!!!
(na naši internetni strani dnevno ažuriranje)
SKUPINE POZOR:
Celoten aranžma za izlet po vaši izbiri in željah.
TAXI SLUŽBA NON STOP: 041 633 107 in 041 616 348.
POČITNIKUJTE Z NAMI, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO.
INTEGRALOVI DARILNI boni:
NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
POTOVAJLN1 BON:
INTHGRAJLOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZL.IČNLH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI CAS: Agencija Zagorje:
PONRDFIJRK PRTRK 06:00 16:00 SOBOTA09:00 12:00
Agencija Trbovlje: PON RDRI.J RK PETRK07:30 12:30 in 16.00 >8:00 SOBOTA08:00 12:00
So potovanja in.so potovanja z Integralom.
KAKO LAŽJE IN HITREJE DO CILJA?
Spoštovani poslovni partnerji!
Če bi vam ...
banino skupina Nove Ljubljanske banke
kratkoročni kredit zagotovil nemoteno tekoče poslovanje,
kontokorentni kredit, z možnostjo obnavljanja črpanja in vračanja sredstev, povečal vašo likvidnostno fleksibilnost,
limit na poslovnem računu pomagal pri pokrivanju občasnih likvidnostnih primanjkljajev,
-	... kredit za pripravo izvoza ter izvoz blaga in storitev omogočil uspešnejši nastop na tujih trgih,
-	... kredit za uvoz blaga ali storitev zagotovil nemoten poslovni proces,
-	... odkup vaših terjatev pred dospelostjo pomagal pri uspešnem upravljanju z obratnimi sredstvi,
storitvena ali finančna garancija, izdana domačemu ali tujemu poslovnemu partnerju, pomenila pridobitev novega ali zavarovanje že obstoječega posla,
devizni ali tolarski dokumentarni akreditiv znižal tveganje pri financiranju mednarodnih in domačih poslov,
poslovni Eurocard prihranil marsikatero težavo povezano s plačili na poslovni poti,
dolgoročno financiranje različnih investicij, z ročnostjo nad enim letom do 10 let, omogočilo nadaljnji
razvoj in rast podjetja,
financiranje projekta na osnovi razpisa in z vključitvijo v garancijsko shemo Regionalnega centra za razvoj Zagorje ali Sklada RS za razvoj malega gospodarstva Maribor pomenilo dodatno razvojno vzpodbudo,
potem je Banka Zasavje pravi naslov za Vas. Dovolite, da Vam pri tem pomagamo in svetujemo. Ne
glede na to, ali potrebujete le kakšne informacije, podatke, podrobnejšo predstavitev ponudbe ali že
konkretno financiranje, nas lahko dobite na
telefonu: 03 56 26 233
faksu: 03 56 26 193
e-pošti: ime.priimek@banka-zasavie.si
ali pa se dogovorimo za obisk pri Vas ali na banki:
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB Trg revolucije 25, c, Trbovlje Oddelek naložb
direktorica oddelka: Maja Jordan
Ekipa, ki se v Banki Zasavje posveča pravnim osebam in samostojnim podjetnikom: od leve proti desni sedijo: Majda Bastardi, Magdalena Deželak, Maja Jordan, Ines Knez; stojijo: Borut Dornik, Tomaž Poznič, Beno Benko.
POKLICNA MATURA NA SREDNJI ŠOLI ZAGORJE
TAijakinje in dijaki 5.a razreda Srednje šole Zagorje .L/smer gostinsko turistični tehnik so v torek 2. junija opravljali praktični del poklicne mature (četrte izpitna enota). Prve tri enote so že opravili pred tem preizkusom. Vsak od osemnajstih dijakinj in dijakov je v obliki seminarske naloge pripravil svoj pogled na projekt priprave in izvedbe »Cocktail party«. Na praktični del je deset kuharjev in osem natakarjev povabilo bližnje sosede šole in medije. Pod mentorstvom Anite Roglič, Mojce Omahne in Andreja Naglava so dijaki predstavili zanimive koktejle in okusne prigrizke.
Naslednji dan pa so še vsak posebej odgovarjali pred izpitno komisijo v sestavi zunanjega člana, ki ga določi Ministrstvo za šolstvo in šport, letos je bil to Damjan Zelenik in pa dva člana, učitelja Srednje šole Zagorje, Silvo Laznik in Teo Gosak. Izpraševalci pa so bili mentorji.
Dijakinje in dijaki so po podatkih iz šole ta trojni preizkus vsi uspešno opravili.
Besedilo in slike MM
Ustvarjalke in ustvarjalci kuhinjskih dobrot z eno od mentoric, Anito Rogljič
Z zvočno kuliso v »party« sobi sta poskrbeli Kristina Drnovšek in Angela Dolar
Barman Matej Jan je gostom mešal koktejle tudi po željah
Razpoloženi gostje
GHD PETROL - SEVNICA 2004
r~¥ nana proga med Impoljco in Studencem je v letošnji sezoni ^Linam najbližje prizorišče dirke za državno prvenstvo v avtomobilizmu. Zato ne preseneča, da si jo je ogledalo tudi precej gledalcev iz Zasavja. Na dirki, ki je štela tudi za FIA CHALENGE seje pojavilo 70 tekmovalcev, od tega 6 tujcev, ki so si prizadevali čim hitreje prevoziti 3,7 kilometrski odsek proge. Za dodatno popestritev je tokrat poskrbelo še vreme, saj sta se kot za stavo izmenjevala sonce in dež.
Dirke sta se udeležila tudi dva zasavska tekmovalca. Primož Kostajnšek je predstavil novo orožje za letošnje leto - opel astro GS1 16V. Avto je sicer pripravljen za rally, tako da na gorsko-hitrostnih dirkah ni najbolj konkurenčen, a dirka je bila dobrodošel preizkus vozila, voznika in ekipe. Kot se je pozneje izkazalo, je bila odločitev o nastopu pravilna, saj so se ob povečani obremenitvi pokazale težave s prestavljanjem. Menjalnik v astri je namreč posebej skonstruiran za dirke, za ravnimi zobmi in brez sinhronov, zato omogoča prestavljanje brez uporabe
sklopke in s tem posledično prihranek na času. Vendar material ni vzdržal, odlomil se je zob na enem izmed zobnikov, menjalnik je zablokiral in avto je z blokiranimi kolesi v trenutku obstal. Še dobro, da se je to pripetilo pri počasnem vračanju v bokse in ne me dirko, ko so hitrosti visoke. Dirka je bila tako končana.
Z zastavo yugom pa seje tokrat prvič predstavil Janez Štrovs iz Trbovelj. Svoj dirkaški krst je začel nekoliko previdneje, nato pa iz vožnje v vožnjo stopnjeval tempo, le vreme gaje pri iskanju meje oprijema nekoliko oviralo. Avto je deloval brezhibno,
končni rezultat pa je bil 53. mesto v generalni razvrstitvi in 15. mesto v diviziji 1 - vozila do 1400 kubičnih centimetrov.
RALLY
KOPER
Koper je gostil uvodno dirko letošnjega državnega prvenstva v rallyju, kjer je po pričakovanju slavila posadka Andrej Jereb - Miran Kacin (subaru impreza STI). Ob njuni zmagi in atraktivni vožnji je dirko zaznamovala tudi huda nesreča Mitje Klemenčiča, v kateri je skoraj popolnima razbil svoj novi mitsubishi lancer evo 8, ob tem pa jo je skupil tudi eden izmed policistov. Rally pa si je ponovno ogledalo izredno veliko število gledalcev.
Že tehnični pregledi pred dirko so potrdili napovedi, da bomo imeli letos v Sloveniji izredno močno prvenstvo, saj seje na startu zbralo kar 95 posadk. Ker je letošnje prvenstvo odprto, imajo tudi tujci enak status kot domače posadke. Rally je bil dolg 335 km, od tega je bilo hitrostnih preizkušenj za 117 km. O težavnost priča tudi podatek, daje cilj videlo le 60 posadk.
Naše kraje sta tudi tokrat zastopali dve posadki. Primož Kostajnšek in Goran Oberč sta nastopala z opel astro, yuga pa sta tokrat krmarila Bojan Vene in Borut Žnidar. Po težavah v Sevnici so se tokrat v ekipi Max šport odločili, da bodo zaradi večje zanesljivosti v astro namestili serijski menjalnik s krajšim končnim prenosom in zaporo diferenciala, kar se je pokazalo kot dobra odločitev, saj je vse skupaj delovalo brezhibno in skoraj zagotovo bo ta rešitev v avtomobilu ostala do konca sezone. Po začetnem privajanju sta fanta v drugem delu dirke že kar
lepo pritiskala in dirko končala na 13. mestu v generalni razvrstitvi in 2. mestu v svoji skupini, kar je za prvo dirko z novim vozilom lep uspeh. Ob tem je ekipa zbrala tudi kup informacij o obnašanju vozila, ki bodo prišle še kako prav pri nastavitvah in predelavah v nadaljevanju sezone. Spremljevalna ekipa tokrat ni bila prav posebno obremenjena in si bo takšne dirke verjetno želela tudi v prihodnje. Yugo pa ni imel toliko sreče. Bojan Vene seje tokrat prvič preizkusil za volanom	dirkalnega
avtomobila, zato mu je bil Borut Žnidar v dobrodošlo pomoč. Po začetnem petkovem uvajanju bi moralo iti v soboto bolj zares, a je posadka po spletu okoliščin obstala ob cesti.
Obe posadki bosta z istimi vozili nastopili tudi na naslednjem rallyju, ki bo sredi julija v Mariboru.
Rezultati:
1. Jereb-Kacin (subaru impreza STI); 2. Kaučič-Korpar (subaru impreza STI) + 1:22,5; 3. Peljhan-Kacin (mitsubishi lancer EVOB) + 1:56,5; 4. De Cecco-Barigelli (subaru impreza STI) + 2:14,0; 5. Nemarnik - Počkaj (VW golf kit car)+ 2:35,5; 6. Valant-Starman (fiat punto kit car) + 2:42,4; 7. Smrdelj-Cjuha (renault clio RS) + 2:50,3; 8. Komel - Širok (opel astra) + 3:36,3; 9. Grendene-Grendene (opel astra) + 4:17,7; 10. Jeram-Jeram (renault clio RS)+ 4:29,2; 13. Kostajnšek-Oberč (opel astra) + 5:36,7; ... uvrščenih 60 posadk.
MALI NOGOMET__________________
MEDOBČINSKE MALONOGOMETNE LIGE ZASAVJE
1.	LIGA
18.	krog; Škoti Tingl tangi- Trgotrans/ Piz.Kukuca 0:0, Mexico- Juventus 3:3, Pekarna Leniči I.-Supermont 3:3, ŠD Mlinše- ETI 0:2, Bar Slavi- ŠD Čolnišče/ Integral 1:4, Pekarna Leniči II.- AMKO izolacije 4:5.
19.	krog; Juventus- Trgotrans/ Piz.Kukuca 2:2, Škoti Tingl tangi- AM KO izolacije 1:2, ETI- Pekarna Leniči L 2:4, Supermont- Bar Slavi 3:6, Mexico-Čolnišče/Integral 2:3, Pekarna Leniči II.-Mlinše 1:1.
Lestvica: 1.Juventus 45, 2. Trgotrans/ Pizzerija Kukuca 39, 3. AMKO izolacije 36, 4.Pekarna Leniči I. 28, 5.Škoti Tingl tangi in Čolnišče/Integral 27...
Naj strelca: 24-Razboršek in Starc (Trgotrans/Pizzerija Kukuca)
Škoti so še drugi ekipi, ki se poteguje za prvo mesto, odščipnili dve točki. Značilnost 18.kroga je, da Pizzerija Kukuca ni izkoristila drugega zaporednega spodrsljaja oziroma neodločenega izida vodeče ekipe Juventus. Tudi v medsebojni tekmi pa sta se ti dve ekipi v 19.krogu razšli z neodločenim izidom.
2.	LIGA
18.	krog; Top šport- Antimon Bar 91 2:1,NLP-Mili bar 4:4, ŠD Prapreče-Trgovina Čop 4:4, TET- Sepro 0:4, Potočnik/Ašič- Taxi Antonio 0:3,
Digs/Buldožer- Malo po malo 1:2.
19.	krog; Mili bar- Top šport 2:1, Sepro-Prapreče 0:6, Antimon- TET 2:3, Taxi Antonio- Buldožer 5:3, Malo po malo-Trg.Čop 1:3,Potočnik/Ašič- NLP 0:2.
3.	LIGA
19.krog; Šentlambert/Gamsi- ŠD Sava 2:1, GD Hrastnik- Ni da ni 0:6, XXL- ŠD Čolnišče 11 5:0. ŠD Mlinše II- Young Boys 1:7, Kovinostrugarstvo Gobove- Tirna 2:1, ŠD Polšnik/Domis-Soboslikarstvo Lavrač 5:6.
4.	LIGA
19.krog; Amater- ŠD Prapreče II 1:2, ŠD Kotredež/Gasilček- ŠD Podkum 1:2,
Medija- MNK Terezija 6:2, Torpedo Moskva- ŠD Čemšenik 2:2, Luka bar-Trgovina Čop Konjšica 4:3, ŠD Izlake-Knapi Toplice 4:2, ŠD Polšnik II/Košir-Udamik Lunar 3:14, Turisti- Zasavc 1:1.
VETERANSKA TRIM LIGA
5.	krog;Čolnišče- Malo po malo 2:2, ŠD Mlinše- Sepro 3:0, Šentlambert- Mizarstvo Zupanc 2:1, Izlake veterani- Lunar 7:0, Edupps Štulm- Rigl 7:0.
6.	krog; Rigl- Čolnišče (preloženo), Mizarstvo-Lunar4:l, Mlinše- Edupps 1:4, Malo po malo- Sepro 6:0,Izlake-Šentlambert 2:8.
Igor Goste
ROKOMET	)
MLAJŠE DEKLICE-A ŠR ZAGORJE ČETRTE
Mlajšim deklicam A Šole rokometa Zagorje je na polfinalnem turnirju uspel velik podvig. V Celju so v odločilni tekmi premagale vrstnice iz Ljubljane 16:8. Na polfinalnem turnirju gre posebna pohvala vratarki Nini Čebin in igralkam Saši Fon (9 zadetkov), Manci Golob ter v odločilni tekmi še Nuši Klopčič s 4.zadetki.
Na finalnem turnirju v Celju so po besedah Danila Lipovška dekleta igrale nekoliko slabše. Le proti Velenju, kjer so izgubile le za 4 zadetke so bile nekoliko boljše. Pri Zagorjankah se je poznala poškodba vratarke, pa tudi v napadu ni šlo vse po pričakovanjih. Državne prvakinje so postale igralke Celja, druge so bile Krimovke, tretje Velenjčanke in kot že rečeno četrte Zagorjanke. Vseeno pa so varovanke Primoža Ramšaka s četrtim mestom zadovoljile, kakor tudi mlajše deklice B, ki so bile pete.
Rezultati Zagorjank v finalu: ŠR Zagorje- ŽRK Celeia 6:18, ŠR Zagorje-ŽRK Velenje 7:11, ŠR Zagorje- RK Krim ETE Malizia 5:15.
Še naj strelka za Zagorje: Saša Fon 8. Za nagrado so si dekleta lahko ogledala še evropski finale med Krimom in danskim Slagelsejem. (LG.)
MLAJŠI DEČKI-A RD
ŠPORT (Ql
ŠMARTNO 99 TRETJI
Mlajšim dečkom- A je tudi letos uspel velik uspeh. V celjski rokometni lepotici so še drugič zapored osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu. V prvi tekmi so z ekipo Termo iz Škofje loke izgubili 16:10. Kračan in Kokot sta dala po tri zadetke. V drugi tekmi so izgubili še s Celjem Pivovarno Laško 23:15. Berglez je dal šest, Kračan pa štiri zadetke. V odločilni tekmi, kije odločala o tretjem mestu pa so z 18:17 premagali vrstnike iz Dola pri Hrastniku. Pri Šmartnem sta največ zadetkov dosegla Kračan in Poglajen po pet, pri Dolanih pa Jazbec, ki je dal šest zadetkov. V ekipo turnirja je bil izbran tudi vratar Šmarnega Toni Pipan, med igralci pa Jure Jazbec iz Dola. Dol je s Celjani izgubil 19:15 (Lisec-6), s Termo iz Škofje loke pa 18:15 (Lisec in Jazbec po 4). In kdo so bili tisti, ki so pripomogli k osvojitvi tretjega mesta v državnem prvenstvu? Ekipo Šmartno 99 so sestavljali: K.Onišak, G.Kužnik, Ž.Berglez, B.Zečiri, A.Liber, P.Kračan, B.Žurga, L.Poglajen, G.Kokot, T.Šinkovec, N.Gregorič, T.Pipan, D.Loc, Be.Zečiri in A.Jurič, trenerja A.Justin in I.Pihler. (LG.)
ROKOMETNI
TURNIR
VETERANOV
Konec maja je v športni dvorani Zagorje potekal tradicionalni rokometni turnir veteranskih ekip. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: Tržič, Krmelj, Loka, Šoštanj, Dol, SVIŠ, Šmartno in ekipa Zasavje, ki jo sestavljajo bivši rokometaši Rudarja Trbovlje in Zagorja.
Z največ znanja, spremosti in borbenosti so slednji premagali vse nasprotnike. Tudi ekipo Tržiča v finalu z 9: 5. V tekmi za tretje mesto je Šmartno z 9: 7 premagal Dolane. Za zmagovito ekipo so nastopili: Ramšak, Lipovšek, Fajdiga, Vrbnjak, Paskvale, Bohorč, Jelen, Kerin, Šuter, Grbec, Resnik, Pungartnik, Ule in trener Jekoš.
Za naj vratarja turnirja je bil imenovan Rafko Kralj iz Krmelja, naj strelec je bil Matjaž Vrbnjak iz ekipe Zasavje, naj igralec pa Marjan Arnež iz Tržiča. (LG.)
1.LJUBE JANŠKA LIGA
Litija je v 19.krogu doma znova razočarala. Rudar Trbovlje, ki se bori za obstanek v ligi je v Litiji zmagal 3:0. Svoboda Kisovec, ki se prav tako še bori za obstanek v ligi, pa je v Kočevju izgubila 2:0. Svoboda in Rudar si delita osmo mesto, Litija pa je tri kroge pred koncem prvenstva zdrsnila na peto mesto.
V 20.krogu je Litija igrala tekmo pri ekipi Dolomiti in "končno" zmagala 5:2. "Začelo seje obetavno, takoj na začetku je bilo videti, da so igralci NK Litija prišli po točke. Uganka za gostitelje je bil igralec št. 10 Amel Velić. Tako je na začetku imel 2 priložnosti, vendar se je izkazal vratar domačih. V 25 minuti je z višine kazenskega prostora zadel Rok Simončič. 5 minut po golu je sledil hiter napad Litijanov, Velič je bil zaustavljen s prekrškom, zaradi katerega je prišlo do prerivanja. Rezultat rdeči karton igralca domačih. Začetek II. polčasa je v popolnosti pripadel igralcem NK Litija. Spelje svoje zlate minute imel Velič, zbežal domačim igralcem, katerim ni preostalo nič drugega kot prekršek in še drugi rdeči karton. Lilijani so zadeli še trikrat, no nekaj priložnosti so si ustvarili tudi domači in z dvema igralcema manj tudi oni zadeli dvakrat," nam je povedal Ante Jovič, predstavnik NK Litije. Za razočaranje domačih navijačev pa je v soboto poskrbel Rudar Trbovlje, ki je z 1:0 izgubil s Črnučami. Smolo pa je imela v tem krogu kisovška Svoboda, kije s Kresnicami doma igrala 0:0. Deset minut pred koncem so domači zadeli celo vratnico, a žoga ni in ni hotela v gol. Sredi prejšnjega tedna pa so v tej ligi igrali že tudi tekme 21.kroga. Prav vse ekipe, ki jih spremljamo, so bile uspešne. Litija je dosegla še drugo zaporedno zmago. V Črnučah so zmagali s 4:1. Tudi kisovška Svoboda je na terenu ekipe Arne Tabor, ki jim doslej ni nudil veliko razlogov za veselje, zmagala. Domačo ekipo so premagali 2:1. Zadetka sta- kot nam je povedal Gregor Borštnar-dosegla Sulejman Ibrič, tako po vstopu v igro, ter Gašper Starc. Tako kot seje zmage veselil skupaj z nogometaši Tadej Grčar (Svoboda), seje zmage v Kočevju 6:1 tudi Toni Buovski (Rudar). Zmagi lahko ob ugodnem razpletu v zadnjem krogu, o katerem več prihodnjič, obema ekipama zagotovita obstanek v ligi. Se pogled na lestvico, krog pred koncem prvenstva: Kolpa je prva, Litija je tretja (35 točk/10 zmag/ 5 neodločenih izidov/ 6 porazov), Svobodaje osma (24/5/9/7) in Rudar deveti
(23/7/2/12). (I.G.)
JADRALNO PADALSTVO )
NESREČA ZUPANA
Na evropskem pokalu v točnosti pristajanja v Angliji, v pokrajini Surrey so sodelovali tudi slovenski jadralni padalci. Ne samo sodelovali, ampak tudi zmagali, saj je prvo mesto osvojil Matjaž Ferarič. "Prvenstvo je trajalo od 28.do 31.maja na tipični angleški ravnini, ki nam je povzročala precej težav, ob tem pa so nam nagajale za nas še zelo vetrovne razmere. Ker smo startali s pomočjo vitla, je bila to pika na i za razmeroma slabe rezultate," namje povedal član Zlatoroga Laško Matej Gošte. Posamično je Robi Zupan iz Kavke Kisovec osvojil 15.mesto, Matej pa je bil 19. "Žal se nam je Robi na Fun tekmi nesrečno poškodoval. Ima počeno ledveno vretence in rebra. Vsi komaj čakamo na njegovo okrevanje," je še dejal Matej. (I.G.)
(ROKOMET
ROKOMETNI REPREZENTANCI V ZAGORJU
Od četrtka do nedelje bo v Zagorju na pripravah mladinska reprezentanca Slovenije. V okviru priprav bodo v zagorskem klubu organizirali tudi turnir, na katerem bo sodelovala tudi omenjena
Stane, preden se nekoliko dalj časa zadrživa na finalnih tekmah s Puntarji, je prav da se ob zmagoslavju spomniva na dva tragična dogodka.
To kar seje letos zgodilo v našem kluba, dve tragični smrti naših mladih igralcev, športnikov in predvsem prijateljev, ki sta pustila globok pečat v klubu, je pretreslo vodstvo in igralce v dno duše. Tudi še danes in zmerom bodo naše misli pri njiju in
reprezentanca, pa kadetska reprezentanca ter domača ekipa z nekaterimi igralkami, ki bodo mogoče v prihodnji sezoni nosile dres zagorskega kluba. V obeh selekcijah Slovenije so tudi zagorske rokometašice. Kot smo uspeli izvedeti, naj bi bila v kadetski reprezentanci Špela Peterlin, v mladinski pa Mateja Jelševar in Tjaša Klukej. Še razpored četrtkovih (10.6.) tekem:
-ob 17.uri: Slovenija kadetinje- Zagorje -ob 18.uri: Slovenija mladinke -Zagorje
-ob 19.uri: Slovenija kadetinje-Slovenija mladinke.
V petek, soboto in nedeljo bosta reprezentanci v Zagorju opravili še več treningov.
Igor Gošte
STRELJANJE
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE Z MAUOKALIBRSKO PUŠKO
Konec maja je bilo v Rečici pri Laškem medobčinsko tekmovanje z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Društva upokojencev Zagorje, ki so se v ekipnem delu tekmovanja uvrstili na drugo mesto z 281 krogi. Med posamezniki pa je Roman Kajtna osvojil 3.mesto (96 krogov od 100 možnih), Janez Cirar 4.( 95 /100) in Zdravko Rebernak 8.(90/100). (I.G.)
naslov prvaka je naše "darilo" njima in obveza, da ostajata z nami na drugačen način kot sicer. In trenutki po našem slavju v zadnji tekmi, ko so igralci spontano in nenapovedano v krogu ob majici z njunima imenoma šokirali dvorano povedo dovolj. Popolna tišina, v polni dvorani, kjer sta požela največ aplavza, je bilo potrdilo, da se ju spomnijo tudi gledalci, navijači našega kluba.
ŠPORTNI INTERVJU
SVEA LESNA NIČ VEČ SPONZOR DRŽAVNIM PRVAKOM?
1% /■'alonogometno prvenstvo seje končalo. Znova je na vrhu Svea Lesna Litija, .i. V JLki pa jo je v letošnji sezoni prizadela predvsem smrt Joškota in Mače. Ob koncu prvenstva smo vam pripravili malce daljši pogovor s Stanetom Kokaljem.
Poleg smrti dveh ključnih članov vaše ekipe, sta vas zapustila še dva nogometaša, ki sta se preselila v Split.
Če je bil odhod Joškota in Mače nepričakovan pa je bil odhod Ibrišimoviča in Džafiča morda celo pričakovan. Njuna želja je bila poizkusiti se tudi v tujini. Split Gasperov je bil po jesenskem delu le na tretjem mestu, sedaj je prvak Hrvaške četrtič zapovrstjo, tako kot Svea Lesna. In če boste vprašali vodstvo Splita vam bodo potrdili, da brez njiju ne bi šlo, saj sta bila ključna igralca v odločilnih srečanjih. Pustili smojih težko, kajti osiromašili smo že tako tenak igralski kader, ampak na drugi strani smo dobili nove športne prijatelje in potrditev več, da smo v našem klubu dobro delali.
težavah, ki smojih imeli se mi je zdelo, da ne bomo uspeli. Danes sem pač vesel, da se to ni zgodilo.
Pred finalnim srečanjem s Puntarji si dejal, da je ekipa svoje- glede na vse, kar se je dogajalo- z uvrstitvijo v finale že dosegla. Potem pa je prišla poslastica.
Prva tekma, ko ste rezultat uspeli preobrniti v zadnjih sekundah tekme, pa sploh. Sreča? Zmagovalni duh?
Res je, v klubu smo bili, spet se bom ponovil, ob vseh dogodkih, z doseženo uvrstitvijo v finale zadovoljni. Toda kot pravi športniki smo hoteli še več, zmagati. Predvsem igralci so bili tisti, ki so hoteli dokazati, da se da osvojiti nekaj kar so nam naši nasprotniki, predvsem iz Tolmina,
tekmi v Litiji, čeprav je bil rezultat tudi tam tesen. Puntarji so v Litijo prišli z minus dva v zmagah in verjetno je bilo to težko spremeniti v glavah. Hitro dosežen zadetek pa jim je verjetno vzel še tisto malo volje in želje po zmagi. Na vsak njihov zadetek, smo mi dodali novega in jim še enkrat več dokazali kdo je naj v Sloveniji, trenutno. Za mizo napovedovalca je včasih težje kot na tribuni, ker ne smeš komentirati ničesar. V zadnji tekmi pa sem bil miren, ker sem bil prepričan, da naši fantje ne bodo šli več v Tolmin. In tako spremljati tekmo, kjer je ob številnih zadetkih bilo videti še atraktivne poteze naših igralcev, je pravi užitek. Na koncu si daš pač malce duška, glede na to, da imaš možnost kričati v mikrofon.
041 /648 55
Kljub omenjenem pa ste še vedno premagovali svoje nasprotnike. V rednem delu sploh niste poznali poraza. Čemu to pripisuješ? Srčnosti... ?
V vodstvu kluba smo šele po odhodu Ibrota in Džafiča izvedeli za tihi dogovor igralcev pred sezono, da ob vseh rekordih uradnih in neuradnih, vsi pa so v lasti našega kluba, poizkušajo redni del prvenstva končati brez poraza. To jim je uspelo, kljub že zgoraj omenjenim težavam. Danes jim je žal za tistim edinim porazom v končnici proti Metropolu. Predvsem želja po omenjenem dosežku in nekako zaobljuba ob smrti obeh soigralcev jih je vodila k nepremaganosti, ob seveda borbenosti in želji po neprestanem dokazovanju ter nesporni kvaliteti posameznikov. Nekaj so dodali tudi preostali klubi, ki so naše igralce podcenjevali in predvsem govorili neresnične stvari o našem klubu.
Kako je vplival poraz Z Metropolam na ekipo? Tudi sam si bil po tem porazu malce črnogled...
oporekali. Ob tem so v medijih predvsem iz primorske imeli veliko povedati o našem
sponzorju....! Ob njihovih izjavah, da so
boljši, večje motivacije naši igralci niso potrebovali. Prva tekma je bila samo pika na i. Dejal bi, da so se igralci Puntarja veselili prekmalu in se niso zavedali, da smo mi v vseh teh letih dobili še veliko težje končnice, kot je bila ta. Pri tem mednarodne izkušnje niso nepomembne. Predvsem pa je bila pri igralcih želja končati finale že po treh tekmah. Tudi če bi takrat izgubili, še ne bi bilo ničesar konec, izgubili bi samo prednost ene tekme doma. Sreča, če hočete, tudi to. Ob vseh nesrečah v sezoni je morda tudi nam posijalo sonce. Zaslužili smo tudi
Slavje s cigarami, šampanjcem- skupaj s čudovitimi navijači, bobnarsko navijaško skupino- je bilo polno čustev. Je dolgo trajalo?
Nekako to že v teh letih znamo organizirati, smo se naučili. Pa vendarle je bil ta naslov tokrat verjetno vreden največ. Resda je vsak po svoje lep, ampak tokrat je bilo to "darilo" našima soigralcema, kiju ni več. Velja na tem mestu pohvaliti in se zahvaliti vsem navijačem, v finalnih tekmah praktično iz celotnega Zasavja, ki so v obeh tekmah pripravili enkratno vzdušje v polni dvorani. Bobnarska skupina Prkakšns pa je poglavje zase. Beseda fantastično je premalo. Mini koncert v preddverju dvorane po koncu tekme je bil samo še dopolnilo vsega kar so pokazali v dvorani. Ritmi sambe in rumbe so na noge dvignili vse prisotne za debelo uro plesa. Slavje naše, ja bilo je dolgo, tako da vam lahko povemo kako izgleda prebujajoče jutro ob omizju šampionov. Več pa vseeno ne bi izdali.
Kako naprej? Ste v klubu že z mislimi na novo sezono?
Prvi in edini porazje prišel v Ljubljani, sedaj lahko rečem pravočasno, kajti igralci so videli, da brez truda ne bo šlo. Izločiti prvaka pa je bil cilj vsakega. Sestanek po prvem treningu po porazu je igralcem odprl oči in nadaljevanje je bilo šampionsko. Moje razmišljanje takrat je šlo v smer, češ vsake serije je enkrat konec in ob vseh
to.
Tretja tekma je bila znova poslastica. Kako si jo videl za govorniško mizo kot napovedovalec?
Mi smo svoje delo opravili v Tolminu, kjer smo zmagali precej lažje kot na prvi
Nova sezona seje za nas začela že takoj po koncu finala, kajti v petek 4 junija smo morali na UEFO poslati uradno prijavo za naše še četrto nastopanje v četrtem letu evropskega klubskega pokala. Sedaj pa delo teče naprej. Pogovori z igralci bodo težki, saj jim spet nekaj klubov obljublja bajne
bajne zaslužke, gradove v oblakih ter med in mleko.
Večja težava bo morda nastala v dejstvu, da je naš dosedanji generalni sponzor SVEA LESNA prekinil sodelovanje z našim klubom že z novim letom. Zal do danes nismo mogli z njimi sesti za isto mizo. Vendar sezono smo speljali do konca brez večjih težav, kar je danes tudi nek uspeh. Žal nam je le , da bomo morali zamenjati ime kluba, kajti dosedanje ime je v treh letih našega sodelovanja v svetu malega nogometa pomenilo veliko. Samo primer, v tem trenutku nas vabijo v Iran, od tam je prišla tudi prva čestitka v naš klub. V Evropi nas poznajo predvsem po tem imenu in ne po našem mestu od kjer prihajamo. To so dejstva, ki bi jih radi prikazali tudi našemu dosedanjemu sponzorju. Kar pa se tiče, če lahko malce pokritiziram odnos med slovenskimi klubi malega nogometa (kije sicer zelo slab, kar
KOŠARKA
MLADINCI KVALIFIKACIJE ZA I.LIGO (2.krog) Turnir v Litiji
LITIJA : ZAGORJE BZ 93 : 54 Strelci za Litijo: Blaževič 30, Cirar M. 18, Čučič 16
ZAGORJE BZ : RUDAR 64 : 104 LITIJA : RUDAR 87 : 62 Strelci za Litijo: Cirar M. 20, Blaževič 15, Ereiz 12
V	I.ligo seje uvrstila ekipa Litije.
KADETI KVALIFIKACIJE ZA I.LIGO (2.krog)
Turnir na Ptuju GD HRASTNIK : PTUJ HALOZE 92 : 71
Strelci za GD Hrastnik: Kasumovič 33, Šketako 23, Koritnik 14
LITIJA : LASTOVKA DOMŽALE 79 : 67
GD HRASTNIK : LASTOVKA DOMŽELE 103 : 76
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 37, Kasumovič 20, Percel 19
LITIJA : PTUJ HALOZE 75 : 77
V	I.ligo sata se uvrstili ekipi GD Hrastnika in Ptuja Haloze.
PIONIRJI I.SKL CENTER I.(6.krog) GEOPLIN SLOVAN : RUDAR 102 : 50
za mali nogomet ni dobro), se mi zdi da nas imajo že vsi poln "kufr" kajti razen dveh čestitk drugoligaških klubov za naslov so drugi klubi "pozabili" na to sicer normalno gesto v svetu športa. Žal nas nekateri ne marajo iz preprostega razloga, ker najboljšega nima nihče rad.
Kako ste biti v klubu zadovoljni z medijskim pokritjem lige? Do nacionalne TV si mimogrede večkrat kritičen...
Mali nogomet je šport, ki ga igra množica, nekateri se potegujejo/mo tudi za naslov državnega prvaka. Pred leti, dokler sem bil predsednik Združenja klubov sem poizkušal na precej načinov priti od nacionalke, POP TV-ja in do ostalih tiskanih medijev. Povsod so nas jemali kot neko "šesto prase" čeprav smo jim postregli z argumenti, nenazadnje so naši
7,	Petrovič 6, Osolnik 6
(T.krog)
GD HRASTNIK : ILIRIJA 40 : 70 Strelci za GD Hrastnik:Audič 12, Mujkanovič 9, Plazar 9
LASTOVKA DOMŽALE : RUDAR 69 : 109
Strelci za RudanKolenc 24, Tominšek 21, Muminovič 16, Petrovič 16 (8.krog)
RUDAR : GD HRASTNIK 94 : 49 Strelci za Rudar:Muminovič 21, Kolenc 19, Tominšek 15
Naslednji krog: Parklji Bežigrad: Rudar v nedeljo 13.06.04
GD Hrastnik : Lastovka Domžale v nedeljo 13.06.04 ob 10.00 uri v dvorani na Logu.
PIONIRJI II.SKL VZHOD IV.
(4.krog)
PIVOVARNA LAŠKO«B« : ZAGORJE BZ 78:36
LITIJA : KRŠKO 35 : 73 Strelci za Litijo: Kunc 15, Kovič 8, Borenovič 7
Naslednji krog: Zagorje BZ : Litija v nedeljo 13.06.04 ob 10.00 uri v zagorski dvorani.
PIONIRJI (letnik 1991) SKUPINA JUG (4.krog)
RUDAR : PIVOVARNA LAŠKO 49 : 31
reprezentant)e bili tudi na evropskem prvenstvu in bili do zadnje tekme tudi v igri za svetovno prvenstvo. Ampak enostavno sem prišel do sklepa, da če nimaš nekega pri vrhu, potem ni šans, da bi samo z eno novičko prišel v športni del programa. Raje objavljajo neke eksotične športe na katerih se zbere 50 ljudi, ki pa imajo za sabo "prave" ljudi. Tako da smo danes lahko le hvaležni tistim (tukaj je tudi ETV) ki spremljajo našo panoga. Delo na primer in Dnevnik sta o koncu prvenstva le v treh stavkih zapisala kako se je le to končalo. Kriva pa je tudi NZS, kajti če objavi, da gredo v evropsko tekmovanje Maribor, Primorje in Gorica, zraven pa ne zapiše v sporočilu medijem, da tudi prvak v malem nogometu, potem nekaj smrdi, kot pravijo pri glavi. In tak je tudi odnos NZS do malega nogometa. In mimogrede, NZS je v iztekli se sezoni nekaj na račun SVEE in njenega igranja v Evropi tudi zaslužila.
--------------------------Igor Goste
17, Osolnik 6, Račič 5
(5.krog)
ELEKTRA ŠOŠTANJ 43 : 61 Strelci za Rudar:Sačič 29, Petrovič 18, Osolnik 6
Naslednji krog: Rudar: Elektra Livada Velenje v torek 08.06. 04 ob 16.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje.
ZASAVSKA LIGA - MLAJŠI PIONIRJI (letnik 1992 in mlajši)
4.TURNIR v Hrastniku GD HRASTNIK : ZAGORJE BZ 48 : 62
Strelci za GD Hrastnik: Audič 16, Rome 14, Mujkanovič 8
Strelci za Zagorje BZ: Durdevič 20, Ristič 10, Semič 10
LITIJA: RUDAR 71:20 Strelci za Litijo: Špan Jan 32, Špan Jure 17, Kunc 12
Strelci za Rudar: Bašič 6, Markuljevič 6, Bobinac 4
Končna lestvica: 1 .Litija 2.Zagorje BZ 3.GD Hrastnik 4.Rudar
Tekmovanje v prostih metih:
l.Aščerič 2.Rome 3.Šteh
Tekmovanje v metanju trojk: l.Dombič 2.Durdevič 3.Jorgič
Petorka prvenstva: Špan Jan, Kunc Gregor, Đurđevi Darko, Rome Mišel, Bobinac Tomislav
KADETINJE - trening tekma
MERKUR CELJE: ŽKD STUDIO JIN-JANG 58 : 50
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 20, Barič 11, Poboljšaj 7, Slapšak 4, Hatič 4
ŽKD STUDIO JIN-JANG : MERKUR CELJE 63 : 68
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 17, Hatič 12, Kerin 10, Poboljšaj 10
PIONIRKE I.SKL VZHOD H.
(7.krog)
NOVO MESTO : ŽKD STUDIO JIN-JANG 58 : 83
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 24,Slapšak 18, Kovač 18, Barič 11 (8.krog)
ŽKD S.Jin-Jang - prost
Naslednji krog: Merkur Celje : ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 13.06.04
KOŠARKARSKI MARATON
»12 UR KOŠARKE«
ŽKD S.Jin-Jang in KK Rudar sta organizirala KOŠARKARSKI MARATON« 12 ur košarke« v Trboljah v soboto 05.06.04 v telovadnici OŠ Trbovlje.
Mlajši pionirji (letnik 1992)
RUDAR : ZAGORJE BZ 32:61
Strelci za Rudar: Bašič 13, Mrkuljevič 12, Bobinac 3
Strelci za Zagorje BZ: Kusič 23,
Dombič 14, Ristič 12
Pionirji (letnik 1990)
RUDAR : ZAGORJE BZ 64 : 24 Strelci za Rudar:	Sačič 13,
Mujkanovič 8, Petrovič 8
Strelci za Zagorje BZ: Vozi 10, Drnovšek 4, Kusič 4, Dornik 4
Mladinci
RUDAR : ZAGORJE BZ 73 :69 Strelci za Rudar: Mujič 17, Roglevski 16, Božjak 13
Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 25, Jasejđič 14, Lipe 12 Rekreativci
RORČKI : FORTUNA 79 : 65 Strelci za Rorčke:Medvešek 23, Deželak 21, Štirne 11
Strelci za Fortuno: Vozelj 19, Poznič 11, Medved 9
Mlajše pionirke (letnik 1992) ŽKD STUDIO JIN-JANG : SLOVAN 26 : 33
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Svetič 6, Amon 6, Razgoršek 4
Slovan: Ilič 13, Barukčič 6, Zavodnik 5
SLOVAN : ŽKD JEŽICA 54 : 20 ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD JEŽICA 36 : 39
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kušar Urša 16, Svetič 8, Razboršek 4
[ KARATE	)
TRBOVELJČANI USPEŠNO KONČALI SPOMLADANSKI DEL TEKMOVALNE SEZONE
'j^Ta povabilo Karate kluba Ljutomer In so v soboto 5. junija trboveljski karateisti nastopili na 7.Turnirju »Ljutomer open 2004«. Skupno je nastopilo 279 tekmovalk in tekmovalcev iz 31 klubov Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Iz Trbovelj so pod vodstvom trenerjev Igorja NARAGLAVA in Francija POVŠETA nastopili Lejla DORIČ, Sanja NARAGLAV, Aida PARIČ, Dina MUJČINOVIČ, Nina POŠEBAL, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ in Borut KORPES.
Najprej so nastopili v katah, to je v estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo določene obrambne in napadalne tehnike.
Kot že na vrsto zadnjih tekmovanj so se trboveljski kataši tudi tokrat zelo dobro odrezali. Na koncu so v številčnih kategorijah osvojili medalje, Sanja NARAGLAV, Dina MUJČINOVIČ in Žiga ROZINA bronaste, vsak v svoji starostni kategoriji. Nina POŠEBAL pa je bila tokrat nepremagljiva za vse svoje nasprotnice in je osvojila zlato medaljo.
Glede na to, da je bilo to zadnje tekmovanje v najuspešnejšji tekmovalni sezoni po osvojenih medaljah v več kot tridesetletni zgodovini trboveljskega karateja so se v klubu odločili, da tokrat ne bodo nastopili najuspešnejši tekmovalci v
Strelke za ŽKD Ježico: Koplova 7, Rupnik 6, Veldin 6
Člani
RUDAR : HRASTNIK 80 : 60 Strelci za Rudar: Košalin 23, Džombič 19, Čop Robi 16
Strelci za GD Hrastnik: Deželak 22, Golotič 17, Mijatovič 8
TRENERJI : SODNIKI,POMOŽNI SODNIKI 55 : 68
Strelci za trenerje: Godicelj 13, Markovič 11, Vozel 10
Strelci za sodnike: Vidas 17, Pišek Matjaž 9, Nesladek 8 Kadetinje
ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK DOMŽALE 70 : 38
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 23, Kerin 18, Poboljšaj 11
Strelke za ŽKK Domžale: Osterman 23, Lukan 4, Kosmač 2
ŽKD STUDIO JIN-JANG(članice): OBČINSKI SVETNIKI, SPONZORJI 70 : 109
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Logar 19, Podmenik 15, Izgoršek 10
Strelci za občin.svet,sponz.: Marolt 25, Tomažin 24, Cvar 20
RUDAR VETERANI : OSTALI 59 : 58
Strelci za Rudar veterani: Čop 18,
Konrad 15, Žagar 13
Strelci za Ostale: Otopal 18, Košnik 11, Kračan 9---------- Aljoša Pišek
športnih borbah. Nastopila sta samo Žiga ROZINA in Borut KORPES, ki sta z zadnjem obdobju opozorila nase in imata v svojih vitrinah že tudi nekaj medalj iz športnih borb. Svoje delo sta opravila dobro, še posebno Borut KORPES, ki mu je na koncu uspelo osvojiti bronasto medaljo.
S petimi medaljami iz Ljutomera so trboveljski karateisti osvojili letos že 81. medalj na uradnih državnih in mednarodnih turnirjih. S tem so že izenačili dosedanji rekordni izkupiček osvojenih medalj iz leta 2002. Nihče več v klubu ne dvomi, da njim do konca leta ne bo uspelo osvojiti preko sto medalj.
15. junija bo slovesen zaključek spomladanskega dela, prav tako v telovadnici OŠ Ivan Cankar v Trbovljah. Vabljeni vsi ljubitelji karateja.
Franjo GLAVICA
DOWNHILL JAVOR 29.-30.MAJ 2004 SLOVENSKI POKAL V SPUSTU Z GORSKIMI KOLESI
IVTa tehnično izjemno zahtevni, delno prenovljeni in dovršeni progi na pobočju Javorja nad Trbovljami, ki je vsebovala .L 1 vse tehnične prvine spusta, z dolžino 3000m in višinskim padcem 350m, seje že šestič zapored zbralo nad 70 kolesarjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Na sobotnem treningu, na prizorišču lanskega državnega prvenstva, so se tekmovalci še borili z mokro progo. Že v nedeljskem polfinalu pa je bila proga že skoraj popolnoma suha ter omogočala divje vožnje, ki so navdušile številne gledalce. Največ se jih je zbralo ob popolnoma spremenjenem odseku “Manson” ter v zadnjem gozdu pred ciljno areno, kjer so z bučnim navijanjem spodbujali tekmovalce.
Luka Novak (Novak Scott) iz Arje vasi je na 3 km dolgi progi z Javorja postal zmagovalec tretje dirke slovenskega pokala 2004 v spustu “Downhill Javor”. Za dve sekundi in 45 stotink je bil hitrejši od Mariborčana Jureta Logarja (Calcit Kamnik). Tretjeuvrščeni je bil Ravenčan Janez Jamnik (Fanatic Enduro Maxxis), četrti Markus Petschenig (Avstrija) in peti, izredno talentiran predstavnik domačega kluba MTB Trbovlje Maxxis MSC in zmagovalec v mladinski kategoriji, mladinec Matej Drnovšek. Omeniti velja še zmago mlajše domačinke Rebeke Barlič nad klubsko kolegico Tanjo Jerman.
Novak je bil absolutno najhitrejši že v polfinalu pred Jamnikom in domačim mladincem Drnovškom, drugi trboveljski mladinski adut, Jan Cestnik pa si je pri padcu obnovil poškodbo komolca in v finalu ni nastopil. Luka Novak, ki je lani prav tu v povsem drugačnim razmerah - dežju in blatu - osvojil svoj prvi članski naslov državnega prvaka, je šel v finalu na progo zadnji, ko je v vročem sedežu sedel Logar, peti
iz polfinala. Ne Avstrijec Walter Martinschitz, ne Drnovšek in za stotinko prepočasni Jamnik niso popravili Logarjevega časa, dokler ciljne črte ni prečkal Novak. “V polfinalu sem bil s svojim časom zadovoljen, a sem vedel, da imam še nekaj rezerve pri poganjanju. V finalu sem zopet štartal na vse ali nič, a sem na dobri polovici proge padel, zato sem mislil, da nimam več možnosti za zmago. Nadaljeval sem na vso moč, da sem dal vse od sebe, da bi se uvrstil med prve tri. Zato sem bil v cilju nad zmago presenečen, morda mi je večja napadalnost po padcu še pomagala. Takšna zmaga po napaki mi daje dodatno samozavest, ki mi bo na naslednji dirki v spustu, ki bo za svetovni pokal v Franciji čez 14 dni, prišla zelo prav,” je povedal Novak.
Vrstni red finala združena moška kategorija: 1. Luka Novak (Novak Scott) 3:07,99, 2. Jure Logar (Calcit Kamnik) 2,45, 3. Janez Jamnik (Fanatic Enduro Maxxis) 2,46, 4. Markus Petschenig (Avstrija) 4,66, 5. Matej Drnovšek (MTB
Trbovlje Maxxis MSC) 6,46 Ženske: 1. Rebeka Barlič (MTB Trbovlje Maxxis MSC) 4:39,72
Mladinci: 1. Matej Drnovšek (MTB Trbovlje Maxxis MSC) 3:14,45
Masters:	1. Andreas
Federsel (Avstrija) 3:24,85 Amaterji: 1. Matevž Bizjak (Bišport) 3:27,08
Mountain bike klub Trbovlje je zelo uspešno nastopil v vseh kategorijah in se na ta način oddolžil vsem gledalcem, sponzorjem in prostovoljcem, ki so omogočili izpeljavo tako uspešne in odmevne prireditve, še predvsem pa bi se zahvalili Trgovini Enduro (MSC Maxxis), Občini Trbovlje, Zdravstvenem domu Trbovlje, trgovini Goltes, Pak 4 in medijskemu sponzorju Radio Trbovlje.
Ostali sponzorji: MALGAJ Trbovlje (Audi, Volkswagen), APNENCA Zidani most , ROFIX gradbeni material, R-GRAD Ljubljana, SIMTEK Lukovica, Gostišče MARTIN Trbovlje, TAJM Štimec, FACTORY STORE Žalec, PGD KLEK, TOPTEX, INFO
Trbovlje, Turistično društvo Trbovlje, Smučarsko društvo Trbovlje. Zahvala tudi vsem lastnikom zemljišč po katerih poteka proga in domačinom Svete Planine.
Klub gorskih kolesarjev MTB Trbovlje ponovno dviguje nivo atraktivnih tekem in prireditev z gorskimi kolesi v Sloveniji. Trenutno vodilni klub v slovenskem točkovanju trinajstih klubov v spustu je z že izvedeno tekmo Downhill Javor 2004, h kateri bo 11.junija dodal vse bolj prepoznavni Siemens Mobile Bike Fight ulični dvoboj kolesarjev, k mestu Trbovlje na veliko pripisal še mesto gorskih kolesarjev.
Torej, v petek ll.junija 2004 se vidimo na cesti l.junija (okolica Knjižnice Toneta Seliškarja), kjer bo naš klub zopet predstavil napeto tekmovanje s kolesi v uličnem dvoboju Siemens Mobile Bike Fight. Prireditev se bo odvijala od 15 do 21 ure zvečer, ko bo finalni dvoboj na progi osvetljeni z žarometi.
G.G.
Akcija Skriti Zasavc
KO SE NAJDETA DVE UMETNICI...
'tyr o ste za aprilsko skrito Zasavko odkrili Fani Novak, X%J?magovalko letošnje Zasavčeve salamijade in ko smo na našem uredništvu izžrebali še Slavi Rakib, nam je na misel takoj prišlo to, da se bosta na kosilu v Restavraciji Trojane pravzaprav srečali dve umetnici. Fani je umetnica v izdelovanju salam, medtem ko je Slavi daleč naokoli znana kot odlična slaščičarka. Medtem, ko nas je Fani že čakala na Trojanah, je Slavi na cilj pripeljal Integralov taksist Zdravko. Ni minilo dolgo časa, že smo bili za dobrodošlico postreženi z namazema z okusoma dimljene postrvi in dimljenega sira.
Natakarica Bernarda nas je ob tem postregla z okusnim polsuhim Laškim rizlingom Gusteka Janežiča z Vinskega vrha-Miklavža pri Ormožu.
Vmes je seveda beseda tekla o marsičem. Fani je zaupala marsikatero umetnost izdelovanja salam in nam
zaupala, da moraš imeti za tovrstno delo kar potrpljenje, saj je to dolgotrajen proces, Slavi pa je izdala nekaj receptov za izdelavo slaščic. Slavi nam je zaupala, da bo njena slaščičarna kmalu dobila nov izgled in novo lokacijo in sicer bo postavljena bližje
V DIANI STA SE DRUŽILA ALOJZ IN DRAGI
ITV a, čisto zares sta se, družila mislim. Zapeljal pa ju je, restavracijo Diana, Integralov Taksi, oziroma njihov prijazni šofer. Tisti, ki redno spremljate rubriko - Skriti Zasavc - ste že ugotovili, da gre za druženje ali bolje rečeno srečanje, ki temelji na nagradni igri. Tokrat je v vlogi skritega Zasavca nastopal znani zagorski športnik, trener zagorskih kikboksarjev, Alojz Miklavčič. V vlogi nagrajenke pa Dragica Vučko. Njuno srečanje je potekalo pod budnim očesom Alojzove življenske partnerice in Dragičinega
partnerja.	mladih in delu z njimi.
Alojz Miklavčič z veseljem Veseli se športnih uspehov spregovori o kikboksu, o svojih varovancev. Na prvo
sedanjemu Trgoavtu in SKB banki. Ne samo nov izgled in lokacijo, slaščičarna bo tudi večja, s pripadajočim vrtom, kar smo nedvomno pogrešali v strogem centru Zagorja.
In medtem, ko je pogovor tekel, je bila na vrsti glavna jed. Tokrat je bi! to Steak Holstein s svaljki. Čas kosila seje počasi prevešal v pozno popoldne, ko
je bila na vrsti še sladica, sladoled z vročimi višnjami, zraven pa pozna trgatev Vehovarjevega Traminca letnik 2001 iz Slovenske Bistrice. Zaključili smo s kavico - crem-caffe ter ugotovitvijo, daje čas vse preveč hitro minil in ne samo njima dvema, tudi nam bo druženje ostalo v lepem spominu.
Peter Motnikar, slika PRAV
mesto pa vseeno postavlja vzgojo mladih ljudi.
»Kikboks je lepa športna panoga, če se ga učiš in treniraš zaradi športa samega. Kdor misli, da trenira zato, da bo s svojim znanjem lahko ustrahoval okolico, v klubu nima kaj iskati,« je kritičen do svojih varovancev Alojz Miklavčič.
Za svoja načela in prepričanja se je vedno pripravljen postaviti in jih zagovarjati.
Dragi Vučko je prijetna sogovornica, njen soprog Marko, voznik tovornjaka je velikokrat odsoten zaradi narave dela. Srečanje, kakršno je bilo v restavraciji Diana na
Trojanah je eden izmed tistih trenutkov, ko lahko uživa skupaj z možem.
V Diani so poskrbeli za prijeten večer vseh prisotnih. Za predjed so postregli divjačinsko suho salamo, glavna jed je bila sestavljena iz mešanega mesa na žaru. Zgovornost prisotnih pa se je povečala ob kozarčku originalnega, koprskega Refoška. Za romantičen zaključek pa so večerjo popestrili z osvežilno sladoledno sladico.
Za varno vožnjo v okrilje domačega ognjišča pa je ponovno poskrbela Integjalova Taksi služba.
M.A.Š.
H-------------------------
Kronično na področju Policijskega oddelka Zagorje ob Savi
PROMETNE NESREČE
Dne 21.5. ob 18.20 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na lokalni cesti iz smeri Kisovca proti Colniščam in sicer je voznik osebnega avtomobila vozil po strmem klancu navzgor. Ker ni mogel speljati, je vozilo zdrsnilo nazaj na rob vozišča, kjer se je prevrnilo. Trije potniki so pri tem dobili lažje telesne poškodbe, vozniku pa je bil izdan plačilni nalog.
Dne 27.5. ob 20.20 uri pa seje zgodila prometna nesreča pri odcepu za železniško postajo. Ugotovljeno je bilo, daje voznik avta izsilil prednost drugemu vozniku. Na obeh vozilih je nastalo za 800.000 SIT škode, dva udeleženca pa sta iskala zdravniško pomoč zaradi lahkih telesnih poškodb. Povzročiteljuje bil izdan plačilni nalog.
KAZNIVA DEJANJA
Dne 26.5. ob 6.25 uri so bili policisti obveščeni o vlomih v več vozil na parkirnem prostoru EVJ v Kisovcu. Ugotovljeno je bilo, daje neznani storilec preko noči prišel v ograjen prostor ter tam vlomil v pet tovornih vozil. Pri tem je iz vozil odtujil razne stroje v vrednosti okoli 2 milijona SIT.
Dne 29.5. ob 02.30 uri sta policista v bližini Policijskega oddelka Zagorje opazila neznanega moškega, ki je pričel bežati. Navedeni ni upošteval zakonitih ukazov policista ter mu grozil, da ga bo ustrelil s pištolo. Na Polju sta ga policista ujela in obvladala s prisilnimi sredstvi. Pred tem je odvrgel nekaj predmetov v potok. Ugotovljeno je bilo, daje prem tem vlomil v objekt v centru mesta ter v osebni avtomobil. Bil je pridržan ter s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek.
P.M.
AUFBIKS
Dne 23.5. ob 20.uri so policisti intervenirali na parkirnem prostoru pred Komunalo Zagorje, kjer je prišlo do prepira
med večjimi osebami. Dva izmed njih sta bila predlagana v postopek sodniku za prekrške, ker sta se nespodobno vedla na javnem kraju.
POŽAR
Dne 31.5. ob 13.55 uri je prišlo do požara v stanovanjski hiši v Kisovcu. Do požara je prišlo zaradi pregretja olja na štedilniku. Požar se je razširil po kuhinji, pogasilo pa ga je 12 gasilcev. Po nestrokovni oceni znaša škoda cca. 4 milijone tolarjev.
Kronično na področju Policijskega oddelka Trbovlje
Trbovlje 21. 05. 2004. Prišlo je do tatvine denarja iz kuhinje. Isti dan se je zgodil na Partizanski vlom v klet od koder je izginila sled za plinsko jeklenko, šotorom. V neznano sta se odpeljali dve kolesi.
22.05.2004. Vlomljeno je bilo v vozilo, ki se je nahajalo na Mestnem trgu. Izginil je avtoradio Pioner. Isti daje bil opravljen tudi vlom v trgovino Košarica od koder so neznanci odnesli večjo količino cigaret.
24. 05. 2004. Nekdo je vlomil v stanovanje na Keršičevi od koder je odnesel več kosov zlatnine.
26. 05. 2004. Mlajši moški se je pri Osnovni šoli Trbovlje vzpenjal po ograji, se zaplezal in padel ter se poškodoval. Nudili so mu zdravniško pomoč.
Glede javnega reda in miru policisti tudi za to obdobje ugotavljajo, da se ponavljajo podobne kršitve kot so: Družinski prepiri in policijske intervencije. Tako je 19. 05. prišel domov pijani sin in pretepel očeta. Policisti so morali ukrepati in so pridržali nasilneža. 21.05. so razgrajali na Šuštarjevi koloniji. Zoper razgrajače sledi prijava sodniku za prekrške. 24. 05. je na Trgu svobode ozmerjala in opljuvala mladoletnico, ki se je vračala iz šole. 25. 05. je prišlo do pretepa v lokalu PUB 666. Kasneje je bilo prijavljeno, da seje tam nek moški poškodoval. Policisti so po poizvedbi ugotovili, da seje sam prestrelil z orožjem. Nudena mu je bila zdravniška oskrba. Ugotovljeno je tudi bilo, da je orožje
posedoval ilegalno. Sledi predlog SP.
V Gabrskem se je zgodila prometna nesreča v kateri je bil udeležen voznik motornega kolesa, ki je padel po cestišču in rahlo telesno poškodoval. Ker seje začela sezona za vožnjo z motorji velja voznike le-teh opozoriti na previdnost, še posebej to velja za vožnjo po naseljih.
Kakšnih hujših prometnih nesreč s telesnimi poškodbami trboveljski policisti v tem obdobju niso beležili. Se je pa povečalo število prometnih nesreč z materialno škodo. Vzroki so predvsem v prehitri vožnji in zaradi vožnje v nasprotno smer. Policisti opozarjajo vse udeležence v cestnem prometu, naj upoštevajo prometno signalizacijo.
M.A.Š.
Kronično na področju Policijskega oddelka Hrastnik
KAZNIVA DEJANJA
Dne 24.5., 29.5. in 30.5. so policisti na Dolu pri Hrastniku obravnavali tatvino bencina iz osebnega avtomobila Zastava Yugo. Policisti storilca še iščejo.
Dne 2.6. so bili policisti s strani občanke obveščeni o goljufiji na njeno škodo. Ugotovljeno je bilo, daje prodala mobilni telefon znani osebi, pri čemer sta sestavila pogodbo, dolžnik pa vrednosti telefona še do tega dne ni poravnal in s tem oškodoval osebo za 60.000,00 SIT.
AUFBIKS
Dne 23.5. je klicala občanka, dajo njena mati pretepa z leseno palico. Na kraju so policisti ugotovili, daje dejansko prišlo do pretepa, pri čemer je bila naznaniteljica poškodovana po celotnem telesu, največ modric pa je utrpela po hrbtu in nogah. Odpeljana je bila v zdravstveni dom, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. Zoper storilko bo podana kazenska ovadba in predlog SP.
Dne 30.5. ob 1.00 so bili policisti obveščeni o preglasni glasbi v gostinskem lokalu na Dolu pri Hrastniku. Na kraju so ugotovili, da je bil lokal še odprt, kljub temu, da delovni čas tega ni dovoljeval, prav tako pa so okolico motili s hrupom. Policisti bodo podali predlog k sodniku za prekrške in poročilo na pristojno inšpekcijsko službo.
MALI OGLASI
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta.
CiC
nEPRCmiČAME
Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242,
Fax: 03/56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel.
Stanovanja, parcele Planina pri Sevnici: v centru kraja prodamo hišo na parceli 1180 m2, delno obnovljena, stara 35 let. Lepa sončna lega, 2 vrta brajda, sadovnjak, zelenica, vredno ogleda, tel.: 031/596-163 ali 03/5791-146
V najem oddam urejen vinograd v Šentrupertu, 250 trt, tel.: 031/641-867
Prodam parcelo 1240 m2, južna stran Ceste Tončke Čeč, komunalno urejena, tel.: 01/ 8981-359	„
.
^NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI N
[	MALI OGLAS
\/.g;Rhina oglasp-
V	-M
L	Moj naslov (ni za objavo):	A
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
OBČINA TRBOVLJE VABI NA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU:
ll.junij ob 16.30 uri: športne igre, predstavitev osnovnošolskih plesnih skupin v dvorani Polaj; ob 19.00: literarni večer v prostorih MCT-ja,
12.junij ob 8.uri: panoramski pohod Ojstro-Ostenk-Svine-Zadobje-Gabrsko-Brin; od 8. do 20.00: državno prvenstvo v športnem plezanju za člane v Polaju; ob 16.00:
Mladim zakoncem oddam sobo s souporabo kopalnice in WC-ja v Trbovljah, naslov je v uredništvu
Planina pri Sevnici:
prodamo gradbeno parcelo 1657 m2, lepa sončna lega, tel.: 031/ 596-163 ali 03/5791-146
V okolici Radeč prodamo parcelo, pozidalno, v zelo lepem kraju, dostop do parcele ugoden, voda, elektrika, telefon v neposredni bližini, info na tel.: 56-85-361
Najamem manjše stanovanje ali garsonjero v Trbovljah, tel.: 041/323-107
Od septembra dalje najamem za daljše obdobje eno in pol sobno ali dvosobno stanovanje v Zagorju ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pričakujem na GSM 041 808 128 ali pisno na uredništvo Zasavca, pod šifro Stanovanje.
Razno
Prodam otroški avtosedež Brevi, od 9 do 18 kg, ohranjen, cena 8.000,00 SIT, tel.: 56 29 522 Poceni prodam leseno hišico za srednje velikega psa. Krita s tegulo in cela izolirana. Cenjene ponudbe pričakujem na GSM 041 458 444 ali 041 318 624
Prodam gliser dolžine 4m z motorjem mercury 40 KS in prikolico, tel.: 56 24 062 ali 040 624 720
Prodam plinsko jeklenko 10 kg za 5.000 SIT, tel.: 040/665 553
Prodam skrinjo, 7 predalov, zelo ohranjeno, zelo poceni, tel.: 56 27 175 ali 031/838-796
Reiki tečaji vseh stopenj, reiki terapije, pranoterapija, DNA, svetovanje, tarol, tel.: 03 1/ 355 360
Mlade mucke z dolgo dlako podarim čez en mesec ljubiteljem živali, tel.: 56 76 310
Zaposlitev
25-Ietni moški išče redno zaposlitev na področju Zagorja ali Zasavja. Komunikativnost, izkušnje z delom v tajništvu, vestnost in poštenost - to so moje vrline. Če ustrezam vašim pogledom v skupno uspešno prihodnost, potem pokličite in z veseljem se bom odzval vabilu na razgovor. Informacije na 040/ 208-312.
Osebni stiki
Dekle ali mamica, če si želiš resne, iskrene ter poštene trajne zveze in nisi starejša od 34 let, pokliči: 031/836-378
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
V._____ .	.. ... M—	'	-- '	S
tradicionalno srečanje harmonikarjev zasavsko-savinjske regije v Gasilskem domu Čeče,
Od 13. do 19.junija: XXII. EX Tempore Trbovlje, 19.junija ob 17.00 svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad v galeriji Delavskega doma; ob 19.00: filmski večer v prostorih MCT,
lö.junij ob 18.00: slovesen zaključek sezone ter razglasitev pokalnih klubskih zmagovalcev KK Tika trbovvlje v telovadnici OŠ Ivan Cankar,
17.6. ob 13.00: Županov sprejem odličnjakov osmih razredov osnovnih šol in četrtih letnikov srednjih šol, IS.junij od 8. do 18.00: 10.obletnica delovana Gasilskega zavoda Trbovlje - predstavitev gasilskih vozil, opreme, orodij, tehnik gašenja, parkirišče pred Delavskim domom; od 8. do 22.00 razstava fotografij in ob 18.00 proslava ob 10.obletnici delovanja Gasilskega zavoda Trbovlje v gledališki dvorani Delavskega doma,
19junij ob 9.00: športno srečanje invalidov pobratenih mest na igrišču Partizan in na Strelišču; ob 11.00: tradicionalna regijska proslava ob Dnevu državnosti na Kumu.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
PRIPRAVIL:
RAZVED-
RILO
JUŽNO-
AMERIŠKA
TOVORNA
ŽIVAL
ŽENSKO
VRHNJE
OBLAČILO,
JOPA
SOVJETSKI
PIANIST
(JAKOV)
SPLAV ZA PREVOZ ČEZ VODO
SODOBNI SLOVENSKI SLIKA
ITALIJANSKA FILMSKA ZVEZDNICA (SOPHIA)
MALO-
VREDNA
STVAR
EPSKI
PESNIK
POETIČ-
NOST
VZDEVEK
NAŠEGA
SAKSOFO-
NISTA
SOSSA
KAREL
ESTOVNI
KEMIJSKI ZNAK ZA BAKER
PRED-
HODNICA
BABILO-
NIJE
STALf
PREE
SLOVENSKI
POLITIK
(MIHA)
JOHN
OSBORNE
KRAJ PRI PODKUMU
ZNAMENJE ZA PREPLAH
TEŽKO.
SPORNO
VPRAŠA-
NJE
VELIKA
DOMAČA
PTICA
NIKA
JUVAN
VEDA O POUČE-VANJU POSODA ZA ODTOK
DEL
RASTLINE
HRVAŠKI
LJUDSKI
PLES
AMERIŠKA
IGRALKA
TURNER
OKRAS V ARABSKEM STILU
BOGOVI V GERMANSKI MITOLOGIJI
ANTRAKS (ZASTAR.) PAS BELOKRANJSKE LJUO.NOŠE
AMERIŠKA TV ZVEZDA POGOVORNIH ODDAJ WINFREY
ZVONKC
ČOH
PRVO-
VRSTNO
BLAGO
SREDNJE-
VEŠKA
PUŠKA
RADIOAKT.
PRVINA
ŠTEFAN
KOVAČ
OPLETENA
STEKLE-
NICA
SLOVENSKI
SMUČARSKI
SKAKALEC
PETERKA
AMERIŠKI
IGRALEC
PHOENIX
MESTO V ŠPANSKI
UMET-
NIŠKA
PODOBA
GOLEGA
TELESA
DMEJENEC. NEUMNEŽ KRAJ PRI DOMŽALAH; TUDI IZVIR
ASTURIJI 20. IN 22. ČRKA
DREVO IZ RODU CIPRE-SOVK
PAKISTANSKI POU-TIK ZJA
UL...
DEL
DNEVA OB SONČNEM VZHODU
PRIVLAĆ-
NOST
REDKA
BOMBAŽNA
TKANINA
HELENA
BLAGNE
ESTONSKI
ŠAHIST
(LEMBIT)
KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ
ZAK: sovjetski pianist
AVILES: mesto v Španiji
APOREM: sporno vprašanje
TORIJ: radioaktivna prvina
Vicoteka
Puščava
Moški tava po puščavi in išče vodo. Zagleda nekoga, ki prodaja kravate, in mu reče: “Vode!!!”
Ta odgovori: “Jaz nimam vode, jaz prodajam kravate, ampak 10 kilometrov naprej je gostilna.”
Moški pride čez 10 kilometrov do gostilne, kjer na vratih piše: “Vstop dovoljen samo s kravato.”
Optimizem
-	Kaj je optimizem?
-To, da vidiš brezdomca, kako sedi na klopci in bere Moj dom.
Romunija
-	Zakaj dobijo romunski novorojenčki dva udarca po riti?
-	Enega, da začnejo dihati, in drugega, da spustijo porodničarjevo zapestno uro iz rok.
Užitki
-V primeru, da vam je všeč kontakt drugega telesa ob vaše telo, da vam to ugodje ne uniči potenje, da dobro prenašate dihanje za ovratnik ali na vaša lica, da vam ugajajo vedno nove pozicije, da lahko vstopate tako spredaj kot zadaj, da vam dviganje, spuščanje, vstopanje in izstopanje ni odveč, da vas ne moti, ko vstopite hladni in izstopite vroči ... Potem vam svetujemo, da se vozite z avtobusom mestnega potniškega prometa in tega ugodja vam ne bo nikoli zmanjkalo!
PABERKOVANJE
Kielski kanal ima izjemen tržni pomen za Nemčijo, saj je prek njega možen neposreden stik s Severnim in Baltiškim morjem. Zgradili so ga v 19. stoletju in zato nima zapornic - obe morji sta namreč na istem nivoju. Edini zapornici stojita na ustju kanala, njuna naloga pa je, da olajšata plovbo ladjam, ki jih ovirajo morski tokovi.
Vanilijevo aromo dobimo s pomočjo posušenih in fermentira-
nih plodov »Vanille planifolie«, tropske orhideje, ki jo v mnogih deželah gojijo prav v tržne namene.
V mnogih besedilih Sumercev (starodavnega ljudstva, ki je živelo v Mezopotamiji), ki segajo več kot 2300 let nazaj, so našli opis petdesetih različnih vrst rib.
Akupunkturno tehniko so na Kitajskem uporabljali že v pradavnini. To je potrdila najdba v provinci Šandong južno od Pekinga, kjer so naleteli na dolge kamnite igle, za katere verjamejo, da so stare celih 5000 let.
NAGRADNA KRIŽANKA
T) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 24.junija 2004
JAna naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 11/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad.
Praktične nagrade za 11.številko:
1.	nagrada: bon	v vrednosti	5.000	SIT	v Pivnici	Kupola Trbovlje
2.	nagrada: bon	v vrednosti	3.000	SIT	v Pivnici	Kupola Trbovlje
3.	nagrada: bon	v vrednosti	2.000	SIT	v Pivnici	Kupola Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 9/2004 (nagrade podarja Zasavc d.o.o.):
1.	Lara Kerin, Cesta 20.julija 29, Zagorje
2.	Nada Primon, Turje 63, Dol pri Hrastniku
3.	Milan Češek, Rove 5, Zagorje
* več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje

KINO
PROGRAM
KINO ZAGORJE
10.6.	ob 19.30 uri - GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA IZVEN Tone Partljič : DENIS & DITKA volilna erotično-politična
farsa
11.6.	ob 18.uri - MAČEK V KLOBUKU - ameriški, mladinska komedija; ob 20.uri - TROJA - ameriški, zgodovinski spektakel
12.6.	ob 18. uri - MAČEK V KLOBUKU - ameriški, mladinska komedija; ob 20.uri - TROJA - ameriški, zgodovinski spektakel
13.6.	ob 10.uri - MAČEK V KLOBUKU - ameriški, mladinska komedija; ob 20.uri - TROJA - ameriški, zgodovinski spektakel
14.6.	ob 20.uri - TROJA - ameriški, zgodovinski spektakel
15.6.	ob 20,uri - TROJA - ameriški, zgodovinski spektakel
16.6.	ob 20.uri - ŠOLA ROCKA - ameriški, glasbena komedija
17.6.	ob 20.uri - ŠOLA ROCKA.......ameriški, glasbena komedija
18.6.	ob 17.uri - MEDVEDEK PU - lutkovna predstava za Vrtec Zagorje; ob 20.uri - ŠOLA ROCKA - ameriški, glasbena
komedija
19.6.	ob 18.uri - ŠOLA ROCKA - ameriški, glasbena komedija; ob 20.uri - BITKA S ČASOM - ameriški, kriminalka
20.6.	ob 10.uri - SHREK - ameriški, animirani; ob 20.uri -
BITKA S ČASOM - ameriški, kriminalka
21.6.	ob 20.uri - BITKA S ČASOM - ameriški, kriminalka
22.6.	ob 20.uri - BITKA S ČASOM - ameriški, kriminalka
23.6.	ob 20.uri - IN PRIŠLA JE POLLY - ameriški, komedija
24.6.	ob 20.uri - IN PRIŠLA JE POLLY - ameriški, komedija
KINO IZLAKE
13.6.	ob 20.15 uri - MAČEK V KLOBUKU- ameriški, komedija
20.6.	ob 20.15 uri - ŠOLA ROCKA - ameriški, komedija
KINO TRBOVLJE
10.6.	ČUDEŽ V BERNU komedija, drama ob 18.00; KURBA
triler, erotični ob 20.15
11.6.	KUŽA BUD mladinski, ob 18.00; KURBA ob 20.00
12.6.	KUŽA BUD ob 18.00; ČUDEŽ V BERNU ob 20.00
13.6.	KUŽA BUD ob 18.00; KURBA ob 20.00
14.6.	ČUDEŽ V BERNU ob 18.00
15.6.	KUŽA BUD ob 18.00
16.6.	ČUDEŽ V BERNU ob 18.00
17.6.	ŠOLA ROCKA , komedija ob 18.00; HIŠA PESKA IN
MEGLE drama - 20.00
18.6.	SKRIVNOSTNO OKNO grozljivka, ob 17.00
19.6.	ŠOLA ROCKA ob 17.00; SKRIVNOSTNO OKNO ob
19.00; HIŠA PESKA IN MEGLE ob 21.00
20.6.	ŠOLA ROCKA ob 18.00; SKRIVNOSTNO OKNO ob
20.00
21.6.	HIŠA PESKA IN MEGLE ob 20.00
22.6.	SKRIVNOSTNO OKNO ob 20.00
23.6.	SKRIVNOSTNO OKNO ob 18.00
24.6.	EUROTRIP, komedija ob 18.00; KRISTUSOV PASIJON drama ob 20.00
V	^
AKCIJA
H------
HOTEL
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA '[DIANA "
Ste lačni? Bi uživali?
Bi radi zaplesali?
OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO!
ZAJTRK
NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA
Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čislo vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo!
Dobrodošli!
mmfMtRmm *:
Ob petkih in Svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA:	01-7233-610!
JUNIJSKI SKRITI ZASAVC
'V Tajprej smo vam seveda dolžni razkriti, koga smo skrivali X iv maju. Pravilno ste ugibali, če ste mislili dr.Franca Grošlja z Izlak. Žreb je bil naklonjen Mileni Drnovšek iz Zagorja, ki se bo odkritemu Zasavcu pridružila na večerji v Restavraciji Diana.
Slika junijskega Zasavca je nastala pri šestih letih starosti. Rodil se je 12.avgusta 1961 v Trbovljah. Osnovno šolo je obiskoval na Izlakah, medtem ko je srednjo šolo obiskoval v Zagorju (poklicna orodjarska). Poleg tega je obiskoval tudi večerno Tehnično šolo v Trbovljah. Naslednjič pa nekaj več o njegovi poklicni poti ter o hobijih...
___________---------------------------------------- _________
1/06
KUPON
N
Oseba na sliki jđ;..............
Moji podatki:
Ime in priimek;................
Naslev;......................
■ ,i i .11
felefbn;................
N.
O

Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si internet: http://www.integral-zagorje.si
“TAXI SLUŽBA NON STOP”
TEL.: 03/56 55 109,
03/56 55 110
GSM: 041/616 348, 041/633 107
PRIHAJA NOVI PEUGEOT 407
OD 7.JUNIJA PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH
407
AVTOHIŠA KISOVEC s.p. |
Borovniško naselje 7 | 1412 Kisovec | tel.: 03 567 23 01
Posojilna kartica KARANTA

Celje - skladišče
D-Per
6/2004
5000014854,11
- z njo bo pogled lepš. in posojilo vedno pri roki
Prednosti:
- plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta,
- možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke,
-	plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in
-	do 31. avgusta 2004 še dodatna ugodnost pri odobritvi posojila.
COBISS o
/O J banka zasavje
Banka Zasavje d.d.. Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje