PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
^to VI - Štev. 84 (1772)
V nedeljo 22, aprila bo na stadionu „Prvi maj“ glavna
mani Hrana biumik
OSUMILI [ROIUTI
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 10. aprila 1951
Cena 15 lir
Potrjena zvijačnost
na vnf°koU?e« uveljavljanju krivične razdelitve tvna okrožja v Goriški in Videmski pokrajini)
?asa s° v ifalikm-o rami mentu razpravljali ra^u pokrajinskih roli. • ^es je prišlo do resnih da se uo-^	™ kasne^ do.
ned najresnejšimi ovira.
kriTTW lahk° bUa
iooan ,	’ ki so jo napove-
batičn0,? 1ZS^°PU socialdemo-Doonrf. rnnistrov iz vlade, te fo* zadnnh dni pa so vse
■"»Bi Zri ^ uQidanja. v po.
^emokrari-emantlralL So~ 'ker trZ.1 ministri so k PojaZ iz v}ade vendar vlonr- ’ ~Jie jj® titral vidne ^ brv) 11 ližniih volitvah cijf p„? kr<Hevne organiza.
blKvnimVeZf^ SVOie liste s Hi.	vladnimi	stranka-
4‘t> GoriZZl°0a se bodo tu~ ^Hn! Skl in Videmski po. fršiig p°krdnnske volitve ^dvidoma v prvi po-J' neseoa junija.
***"* prilik v ko-WraZ,Gonska in Videmska 1’oiite,, -L?0 se ob razpisu ttgiboni	vsakovrstna
H) mJlede načina, ki ga ki izJ,~7ni °rgam uporabili ,ev predstavnikov v ^ krn svete- V sloven-
11,0 sorodl S°, bila mnenja Slovenski ljudje
Še	bro Poznajo se.
VWd7uaUe oblasti■ d“ «
v Sbr^a n^ovo zvijač-?°a- CenZ ^ovenskega ljud.
^ ,av so nekateri ugi-^tokrnv-	lakko krščanska
“k	^-Porabila pri vo.
^ sistem, l.men°v<tni proporc. ^aBa )j 5e večina pr e. ® ne ^ a oti sedanjih obla-V	pričakovati ni.
SmZ Tcžnost':’ ki nam
3° *B	”, jamčila resn ič-
N) j?	dno 'Zbiro kandi-
š tutk'rieva ie ka? kmalu (j 1 .svojo potrditev z
te zepahr?*0'1 lista i1aV ian-
b ^Z ve: kjer 3e ob*av-
l^b zn ' določa večinski ltni.	°snovo volitvam-
samo
D**? ,°sn°Po
ni bil°
>^CP „	večine
SiZ'.2 določitvijo
i^tcev
Pc
j.. določitvijo uoo. j 3n®J^sa sistema so do-
ČlZor '1- v v°do tudi vsi .-Kaj;, 1 m obljube večin-3Š^*kestran;cepri2ad. Vi . volitvah o nnj-itSZi bitve demokracije 1%. t> ]em proporčnena siti ^at;0 P0 ie bilo tudi pri.
IL^Zkršp1 De Gasperije'
1. k sm ^ vlada po-..	stev,	da	se obdrži
“u nh	—
J krrnil, ,ev- da se obdrži to	• Zametava.
j .^ed rf1fnega sistema, ki so iti0 Vnetnim demokristjani Hih^dvovarjali, pa je
cNkir*1 dofca2-
kakšne posledice IV?5 sij nP^kacija večin.
v naših dveh
itlJ’nmal1iyidemska pokra~
V »irp^ "ICo d0
tj ly°dleZ^ar,36 Pokrajinskih
mzd<*iuŠho P°kraji-l' Pa nTpllIi na 16- Videm-
Z,TUlT,ih prožil.
't?3en p klne-rn okrožju bo
C'* Cn*71 fcaTldid“‘. Pre*
Cš PaZ oz'r°ma 12 kan.
%y^vanf° lZVO'ili « ta-
IriJt okrni; hotnega r~
5 k oln ’ kamo-r bedo Kritnem <3Ue strank, ki so C 'ZL0krožm imele pre-
Izdata. lZvolitev svo’
^izZi'10 kvarne tnoi-k^atZ °htev slovenskih
V * rt j., ,7 Goriški pokra-V0)itt)at^.,io’ demokratični.
tl i”' ra’P>i'
fcvjOti, te. 0 demokratične \ ,SloeZ- vidim°, da bi r'‘ lepe možnosti.
VjOPOo Ci lepe možnosti. Sp^no^^kioalceu bi po >»	^sfemu	iz>ril:”
•li
'ken. ^	™	izvrgli
tt’rl;r\ vsaj tri ka^dida-
\kkrZllaj^K To sea)e-
\?’arn,'	b,:	volilna	ge.
emeljskarazdelitev Upošteva, ^i^ln i-u naseljenost Slo-^kn ^o'11 1 Z(^rUz^a V Skup-
S ‘aice!, r0Ž’C' °d oblasti
io šat; ~,w bil° tnopoče ’■ , slasti ne. ker
^ ■
? t^BOrt^^*1’ pe- kPr ie ftn^Bn do razdelitev \*Bjj °krozja naoravili
Z ° <riZVtniki m jo k \ Se !tpu p R;m.
po-
, d« razdelili
?B^eVUdi ^odj!°.
^kVence vazd'
* aSif^kroj; •	^ od 16 vo.
i° it»nim nam S° napravili
K>Cr,0m. da ošibi.
'^“Be^. "afepa jj«d-0era Bi izreku- divide
b) ^ ^
Kt^-^^^.krinici, fcl j ?a Cem	!n	benešlrir
h'°i)e;rn»kim —.'v,™>ci, ki je te Ponm7? ^Peškim I ?e š!aBien)	storjena,
K rtp^^Ua “V*" komisija, L%St°,a’ da "“'ki osnu-Sfin„ ' ° «seh °J^aj“tnčeno
fe>aVd" bo^r!i po.
n^«e „ o ščiti) ,Pokraiinski
Si vh p£ro£<ajevne in'
V*B^raBki	da	bo
? taS Pre6 Skupini, ki
bi ^črrZT ,POkrail'
k^Bbnii da h. .0 vlogo, za-
K1 • «5JK
dTio le tako
pokrajini)
raivnamje za slovensko ljud. stvo.
Vprašamo se, ali morda Demokratična fronta Slovencev v Italiji ne predstavlja organizacije, ki igra pomembno vlogo v obeh pokrajinah in ne morda samo v «kakem kraju«, kot to določa zakonski osnutek? DFS predstavlja slovensko manjšino v Italiji, in rav. no ta manjšina je eden izmed temeljnih vzrokov zahteve in določbe, da omenjeni pokrajini (Furlanija Julijska kraji, na) čim prej dobita svojo deželno avtonomijo. Iz tega raz. loga bi morali vladni ljudje trezno premisliti o izvajanju volitep sploh, predvsem pa o razdelitvi na volilna okrožja.
Proti kričeči krivici je DFS protestirala. H goričkemu prefektu je poslala svojega predstavnika, ki je obsodil tako razdelitev, ki ne upošteva naselitve Slovencev. Ob tej priliki mu je tudi vročil pismo za predsednika italijanske re. publike L. Einaudija z zahtevo, da ne podpiše zakona v katerem, bi bila uzakonjena krivične razdelitev.
Kljub protestom pa moramo danes ugotoviti, da se oblasti niso ozirale na predloge DFS, naj bi se volilna okrožja pravilno razdelila. V uradnem listu je namreč objavljena dokončno veljavna razdelitev na volilna okrožja kot je bila predvidena v osnutku. Italijanski vladni ljudje so s tem dokazali, da nimajo posluha za zahteve slovenskega ljudstva; dokazdli pa so tudi, da gre njihov protiljudski stroj nemoteno svojo pot ter pri tem tepta načela demokracije, predvsem Pa zahtevo manjšine po uveljavljanju svojih narodnostnih pravic.
Ko po eni strani na lastni koži čutimo novo krivico pa čitamo v dnevnem časopisju, da je vlada priznala nova določila deželni avtonomiji Nemcev na Južnem Tirolskem. Čudimo se, zakaj gredo italijanske oblasti nemški manjšini tako na roko (kar sicer smatramo za popolnoma pravilno) in zdkaj np postopajo enako s Slovenci.
Kljub vrsti krivic, ki so bile storjene Slovencem:
1. z zanikanjem propornega sistema,
2. s krivično volilno geometrijo,'
3. z odklonitvijo protesta DFS pri goričkem prefektu in predsedniku republike Einaudiju, in ki jim odvzemajo sleherno možnost izvolitve vsaj enega svojega kandidata, se bodo Slovenci volitev vseeno udeležili.
Zato pa bodo ob tej priliki pokazali celemu sfoetu, kako krivično in zvijačno je postopanje italijanskih oblasti. Prav tako Pa bodo manifestirali svojo odločno voljo, da se s takimi in podobnimi zločinskimi nameni slej ali prej preneha, ker škodujejo interesu obmejnega prebivalstva, zlasti pa dobrim prijateljskim odnosom z Jugoslavijo.
G. V.
Zaskrbljenost v Londonu in Parizu zaradi Mac Arthurjevih izjav
Pojasnilo angleškega in francoskega zunanjega ministrstva-Trumanovi razgovori s člani vlade Ameriški minister za vojno Pace prišel v Tokio in se sestal z Mac Artkurjem- Komentar tiska
WASHINGTON, 9. — V diplomatskih krogih OZN izražajo upanje, da se bodo predstavniki štirinajstih članov OZN, ki imajo svoje čRte na Koreji, ta teden sporazumeli glede izjave o smotrih Združenih narodov na Koreji. Neki britanski predstavnik je namreč danes izjavil, da so se med Londonom in Wa-shingtonom v glavnem sporazumeli o tej izjavi. Izjavo bo objavil predsednik Truman kot poglavar države, kateri je OZN poverila poveljstvo na Koreji. Izjavo bo baje bolje pojasnil državni tajnik Acheson prihodnji teden.
Tiskovni ataše v državnem departmanu Mac Deimott je izjavil, da se Velika Britanija in ZDA skupno z ostalimi državami, ki imajo čete na Koreji, še niso sporazumele o skupni izjavi.
Neki dobro obveščeni član parlamenta je izjavil, da je Truman baje sklenil, da ne bo pod-vzel nobenega disciplinskega ukrepa proti generalu Mac Arthurju, ker bi to lahko kvarno Vplivalo na položaj generala kot vrhovnega poveljnika na Daljnem vzhodu. Vendar pa to ne pomeni, da ne bo Mac Arthurju napravil nobene opazke.
Nekateri spravljajo v zvezo s položajem, ki je nastal po Mac Arthurjevih izjavah, sedanji prihod ameriškega ministra za vojsko Franka Pace v Tokio. Vsekakor izjavljajo obveščeni krogi, da je Pace izročil Mac Arthurju Trumanovo pismo, v katerem, ga ta stvari, naj ne daje političnih izjav o Koreji. Truman je baje opozoril Mac Arthurja, da je zaradi njegovih izjav o bambardiranju Mandžurije postal položaj resen.
V največji tajnosti je Pace začel razgovore z generalom Mac Arthurjem. O teh razgovorih ne dajejo nobenih izjav.
Truman se je danes s člani vlade razgovarjal o zadevi Mac Arthurja.
Danes je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva zanikal, da je Velika Britanija uradno protestirala pri Wa-shingtonski vladi glede Mac Arthurjevega pisma Martinu. Z druge strani izjavljajo pristojni krogi, da je Velika Britanija že zdavnaj jasno povedala svoje stališče o vprašanju, o katerem govori Mac Arthur, in to pri rednih razgovorih med VVashington in državami, ki sodelujejo v vojni na Koreji.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je do pisniku Reuterja izjavil, da je poslanik Bomnet prejšnji teden opozoril ameriški državni de-partman na zaskrbljenost, ki jo v Franciji povzročajo govorice, da je bil Mac Arthur pooblaščen bombardirati kitajske prometne zveze v Mandžuriji. V zunanjem ministrstvu pa zanikujejo, da bi bila s tem v zvezi izročena ameriški vladi kakršna koli nota. Poudarja se, da se je Francija prav tako kakor Velika Britanija pri washing-tonskih razgovorih kakor tudi pri diplomatskih razgovorih in tudi v Lake Successu vedno uprla vsakršni morebitni razširitvi vojnih operacij bodisi z bombardiranjem Mandžurije kakor tudi z uporabo kitajskih
nacionalističnih čet, kakor tudi vsaki pobudi vrhovnega poveljnika na Daljnem vzhodu, ki ne bi bila izrecno odobrena po Združenih narodih. V angleški spodnji zbornici niso danes zaradi pomanjkanja časa mogli razpravljati o nekaterih vprašanjih zunanjemu ministru Morrisonu, ki se nanašajo na odnose med generalom Mac Arthurjem in Združenimi naredi ter na smotre OZN na Koreji. Zunanje ministrstvo javlja, da bodo pisane odgovore izročili vprašalcem v sredo. V sredo bo o tej zadevi razpravljala tudi laburistična parlamentarna skupina.
Tudi v francoski skupščini je bilo predloženo vladi, sledeče vprašanje:
1. kakšne ukrepe misli vlada sprejeti, da prepreči, da bi Mac Arthurjeve pobude zapletle Francijo s splošen spopad, ki ne bi imel nič skupnega s francoskimi narodnimi interesi:: 2. kakšni so ukrepi vlade, zato da general Mac Arthur ne postavi OZN pred izvršeno dej. stvo.
Nevihta, ki so jo povzročile Mac Arthurjeve izjave, pa se še ni polegla. Republikanski senator Robert Taft je danes obtožil Trumana, da je prekršil
ustavo, ko je poslal čete na Korejo. Republikanski senator Joseph Mac Carlhy je tudi obtožil Trumana izdajstva, češ da odklanjanje pooblastila Mac Arthurju, da bi uporabil kitajske nacionalistične čete na Koreji, dejansko pomeni izdajstvo. Tudi senator Knowland je včeraj objavil izjavo, v kateri pravi, da nenehna vmešavanja diplomatskih osebnosti v Wa-shingtonu, Londonu in Lake Successu v vojaško strategijo «nalagajo našim odgovornim poveljnikom nepravično in nedopustno oviro«. Senator izjavlja, da je sedaj prišel trenutek, da se «odstavi Acheson in ne Mac Arthur.
Voditelj republikanske skupine v predstavniškem domu je izjavil, da je za to, da se Mac Arthur pozove v Washington, da osebno poroča kongresu o nevarnosti razširitve vojne na Daljnem: vzhodu.
Pripomnil je, da bo podprl resolucijo, ki jo bo jutri predložil republikanec Van Zandt, s katero se poziva predsednik Truman, naj' Mac Arthurju u-kaže povratek V ZDA, da poroča kongresu.
Ameriški, angleški in francoski tisk se obširno bavi z Mac Arthurjevimi izjavami. «New
Herald Tribune« poudarja, da bi uporaba kitajskih, nacionalističnih čet razširila spopad in povečata ameriško odgovornost.
Londonski. «Daily Herold«, glasilo laburistične stranke, poudarja. da Mac Arthur nima pravice poskušati izvajati pritisk na vlado z objavljanjem svojega mnenja, ko je v službi te vlade. General pa ne deluje samo za svojo vlado pač pa tudi za Združene jrarede.
Liberalni «N e w Chron icle« pa gre še dalje in pravi, da navzočnost Mac Arthurja kot poveljnika Oboroženih sil škodi tako Združenim narodom kakor ameriški vladi, ker povzroča veliko napetost y angleško-amerišfeih odnosih.
Konservativni «Daily Mail« očita zavezniškim voditeljem, da niso diali političnih navodil generalu Mac Arthurju, in ostro kritizira tudi zadnjo izjavo Kennetha Youngerjta, ki da i° je ta podal v neugodnem trenutku. Medi Veliko Britanijo in ZDA 'obstajajo resna nasprotja glede priznanaja LR Kitajske in Youngfcrjeve izjave lahko še poslabšajo 'ta nasprotja.
Pariški list «Aurore» pa piše. da korejska vojna ne sme odvrniti pozornosti ZDA od Evrope.
NOVA IMENOVANJA V ZVEZNI VLADI FLRJ
Inkvizicija v Albaniji
Madžarska vlada hoče nadaljnjo zaostritev odnošajev z Jugoslavijo - Dr. Bebler na poti iz New Yorka v Beograd
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — V zvezi z reorganizacijo jugoslovanske zvezne vlade, ki je bila izrečena (i aprila, je Prezidij narodne skupščine FLRJ postavil generalnega polkovnika Ivana Uos-njaka, dosedanjega pomočnika ministra narodne obrambe, za namestnika narodne obrambe. Dosedanji predsednik komiteja za kinematografijo pri Zvezni vladi Vladislav Ribnikar je postal namestnik ministra Za znanost in kulturo, dosedanji minister za delo in za novoosvobo-jene kraje Vječeslav Holjevac namestnik ministra — predsednika sveta za energetiko in eks-traktivno industrijo, dosedanji minister — generalni direktor za strojegradnjo inž. Nikola Petrovič pa namestnik ministra — predsednika sveta za strojegradnjo. Dosedanji minister za promet Vlada Zečevič, ki je bil 6. aprila postavljen za minister brez' listnice je danes postal tudi direktor rečnega prometa.
V zvezi s spremembami v zvezni vladi je vlada LR Srbije .sklenila izvesti reorganizacijo
I in rekonstrukcijo srbske vlade.
Stalni predstavnik Jugoslavije pri OZN, dr. Aleš Bebler, je danes z letalom odpotoval iz New Yorka v Beograd.
V današnji številki piše «Bor-
GAITSKELL BO MORAL NAJTI pol milijarde funtov žterllngov
Danes se začne proračunska razprava v angleški spodnji zbornici - Položaj angleškega gospodarstva in oborožitev
LONDON, 9. — Britanska vlada je na svoji današnji seji odobrila državni proračun za proračunsko leto 1951-52 (v Angliji traja proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca). Finančni minister Hugh Gaitskell bo predložil proračun, ki predvideva povišanja izdatkov za 500 milijonov funtov šterlingov v primerjavi z lanskim, jutri spodnji zbornici.
Po doslej objavljenih cenitvah predvideva proračun 4.050 milijonov funtov rednih izdatkov, 450 milijonov funtov za investicije in 143 milijone za ustvarjanje rezerv strateških surovin. Povišanje proračunskih izdatkov gre na zvišanja stroškov oboroževanja, ki znašajo v novem proračunu 1300 milijonov funtov šterlingov proti 800 milijonov v preteklem letu. Ce odštejemo izdatke za kopičanje zalog, ki jih bo viada krila iz denarnih re? zerv in jih knjižila pod postavko ((gibanje kapitala«, bodo znašali izdatki, za katere je treba najti kritje, 4 milijarde in pol funtov šterlingov — najvišja vsota, ki je bila doslej dosežena v mirnem času. Lani so znašali državni dohodki 3.997 milijonov; za razliko bo torej Gaitskell moral najti nove vire dohodkov.
Zaradi tega pričakujejo jutrišnjo sejo spodnje zbornice s precejšnjo napetostjo. V o-zračju je huda parlamentarna
Angieško-ameriški razgovori
o vprašanju iranskega petroleja
Odgovor iranske vlade na angleško noto - Program nove iranske vlade
TEHERAN, 9. — Zunanji- minister je danes objavil uradno besedilo odgovora iranske vlade na britanske noto, s katero je britanska vlada protestirala zaradi podržavljanja petrolejskih vrelcev v Iranu.
V noti poudarja iranska vlada, da o tem vprašanju niso še razpravljali med iransko vlado in predstavniki «Anglo Iranian Oil Company». Nota nadaljuje; ((Parlament je soglasno sklenil podržavljenje petrolejske industrije in sedaj to vprašanje proučuje parlamentarna komisija, ki bo v kratkem predložila dokončno poročilo parlamentu. Vlada nima druge dolžnosti, nego čakati na to poročilo«.
Ministrski predsednik Hus-sein Ala je danes predstavil parlamentu novo vlado. Predvidevajo, da bo razprava o vladnem programu trajala več tednov in da bo vlada dobila zaupnico. Ministrski predsednik je glede petrolejske politike izjavil, da se bo vlada držala sklepov parlamenta. Glede zunanje politike je dejal, da bo vlada skušala ohraniti dobre odnose s sosedi. Poudaril je tudi pptrebo očiščenja sodnega aparata izenačenja proračuna z davčnim sistemom, ki naj temelji na načelih socialne pravičnosti. Vlada bo skušala povečati proizvodnjo in bo pazila da se razširi obvezni in brezplačni ljudskošolski pouk.
Danes so se v Washingtonu začeli angleško-ameriški razgovori, pri katerih so udeleženi britandki poslanik Sir Oliver Franks, ameriški državni podtajnik za vprašanja Srednjega vzhoda Mac Ghee ter funkcio-
narji in strokovnjaki za petrolejska vprašanja obeh držay z namenom, da se sporazumejo o skupnem stališču do vprašanja iranskega petroleja. Malo pred začetkom razgovorov je predstavnik državnega departmana Michael Mac Dermott izjavil, da ameriška vlada ni ie določila svojega stališča o tem vprašanju in da bi bilo pretirano trditi, kakor to pišejo nekateri časopisi, da bo ameriška vlada skušala prepričati britansko vlado, naj sprejme nacionalizacijo iranskega petroleja ter naj skuša skleniti nov dogovor s teheransko vlado. Končno je dejal, da ie stališče ameriške vlade o vprašanju iranskega petroleja isto, kakor ga je o-značil pred tedni državni tajnik Acheson: ZDA upajo, da bo mogoče doseči sporazum, ki bo zadovoljil tako iransko vlado kakor ((Anglo-Iranian Oil Com-pany». Ta dogovor bi moral varovati interese obeh strank in zajamčiti nepretrgan dotok petroleja na nabavna tržišča.
Kitajci odpili zaMce pn mestu Mioo
TOKIO, 9. — Poveljnik 8. ar. made general Matthew Rid-gway je danes dejal, da ne ve ničesar o pogajanjih za politično rešitev korejskega spora. Dejal je, da je sedanja borba Kitajcev in Severnokorejcev v severnj Koreji borba na življenje in smrt in da oni ne bodo spremenili svojih namenov. Tudi če bi sedaj nasprotnik napadal, bi Ridgway vodil gibljivo vojno in se ne bi ustavil
na obrambnih položajih. Ce bi delal drugače, bi bil to zače^ tek propada. General pričakuje, da bo dobil nasprotnik močna letalska, topniška in tankovska ojačenja, preden bo pri čel svojo ofenzivo. Sedanji namen umika Kitajcev na Koreji je označil kot zbiranje njihovih čet.
Danes so v Parizu izjavili, da je Francija skupno z Anglijo pri sedanjih razgovorih zastopala stališče, da ne sme Mac Arthur bombardirati oporišč v Mandžuriji in niti uporabiti Cangkajškovih čet na Koreji.
Na samem korejskem bojišču so danes Kitajci odprli zapor-nice hidroelektričnih central pri Hvvachonu, s čemer je na-rastla reka Puhan za 2 m. Ameriške čete so takoj prenesle svoje zaloge na mesta, koder jih voda ne bo mogla ogrožati. Od 18 zapornic so dve popolnoma odprli, tri Pa delno.
Petnajst ur PO odprtju zapornic je Puhan narastel samo za nekaj več kot en meter in zato menijo, 'da je propadel kitajski poskus da bi utopili Mac Arthurjeve čete. Ce bi hoteli povzročiti večjo škodo — je jz. javil nekj častnik OZN — bi moral sovražnik vreči v zrak vse zapornice. Ce bi to storil sedaj, bi bilo že prepozno.
Današnje Mac Arthurjevo poročilo pravi, da se nasprotnik zbira na trikotniku Chorwon-Hunchan-Haeju, kar kaže, da misli predvsem popraviti svoj položaj na zahodnem bojišču. Sedaj so sile OZN na celotni fronti prestopile 38. vzporednik, razen Ob reki Jtmjin. Na vzhodni obali Južnokorejci pri svojem napredovanju niso naleteli na večji odpor.
bitka. Ce se vlada in opozicija strinjata v tem, da je oborožitev nujna in neodložljiva, pa obstajajo Precejšnje razlike v vprašanju, kako najti kritje za povečane izdatke. Odločitev prometnega ministra Barnesa o zvišanju 'arif za železniški blagovni promet za 10 odst. je sprejela spodnja zbornica danes zelo hladno, zavrnila pa je vladni predlog, da se tedenski obrok sira zmanjša od treh na dve unči (ena ur.ča — 31 gramov). Vladna politika ((stiskanja pasu« («austerity») nale-teva na težave — gotovo pa je, da brez stiskanja pasu ne bo mogoče najti kritja za nove izdatke.
Davčni vijak je v Angliji zelo privit: eno tretjino narodnega dohodka (11,970,000.000 funtov šterlingov leta 1950 po danes objavljenih podatkih) požre državna blagajna. Vendar se je vladi posrečilo ohraniti razmeroma zelo ugodno strukturo davčne obremenitve: neposredni davki, odmerjeni proporcionalno po dohodku (s progresivnim močnejšim obdavčenjem večjih dohodkov), pred. stavljajo polovico skupnih davkov.
Predvidevajo, da bo Gaitskell poskušal najti kritje izdatkov s ponovnim povečanjem davkov na dobiček, na divi. dende in na luksuzne predmete, med katere štejejo v Angliji tudi bencin, To bo gotovo naletelo na močan odpor konservativcev, ki bi bili naklonjeni zmanjšanju državnih iz. datkov za socialno skrbstvo (med to spada tudi brezplačna zdravniška pomoč, ki jo je uvedla laburistična vlada), ki dosegajo 900 milijonov funtov šterlingov. Vlada pa oboroževanja noče izvesti na račun svoje socialne politike. Laburistična vlada si je doslej vedno prizadevala, da bi v svojo gospodarsko politiko vnesla neko načrtnost; njen ((gospodarski pregled« («Economic Sur-vey»), ki ga objavlja od 1947 vsako leto, poskuša dajati splošne smernice in cilje za te koče leto. Doslej ^ tem ni imela sreče (premogovna kriza v 1947 razvrednotenje funta leta 1949] korejski spopad leta 1950 so bili zunanji faktorji, ki so vladina predvidevanja v marsičem spremenili; «pregled)> za leto 1948 je bil sestavljen, prodno so bili na razpolago podat, ki o bodoči Marshallovi pomoči).
Glavno prizadevanje vlade je šlo doslej za uravnoteženjem plačilne bilance; to prizadeva, nje je narekovalo politiko skrajnega varčevanja z deviznimi sredstvi. Letos je oboroževanje postavilo vprašanje plačilne bilance nekoliko v ozadje lna drUS' strani jo
Commonwealth izkoristil sedanjo konjunkturo za ustvarjanje lepe zlate in dolarske rezerve, ki sicer ne dosega predvojne)
in pomaknilo še bolj y ospred.
je vprašanje industrijske, proizvodnje, ne vej toliko za izvoz, kot za izvedbo oborože-valnega načrta. Povečanje proizvodnje želi vlada doseči s povečanjem produktivnosti dela ker ne razpolaga z rezervami delovne sile. V povojnih letih se je produktivnost angleškega delavca večala za nekako 7 odst. letno; pomanjkanje surovin (zlasti kovin, žvepla in ne. katerih tekstilnih vlaken) splošnega napredka produkcije na letos verjetno ne bo dovoljevalo. Temu je treba dodati motnje, ki bodo nastale pri pre-orientaciji raznih podjetij na vojno proizvodnjo.
Kritična je nadialje dobava električne energije kljub povečanju kapacitete elektrarn za
približno milijon instaliranih I<W, kajti proizvodnja kaloričnih'central je tesno povezana s produkcijo premoga, vodne sile Pa so v Angliji neznatne. Kljufc temu upa vlada, da bo ob dvigu produktivnosti dela za 4 odst. splošna raven industrijske produkcije ostala na lanski Višini. Proizvodnja premoga bi se morala povišati za tri do pet milijonov ton. od 216 na 219-222 milj. ton) jeklarska industrija Pa zaradi pomanjkanja starega železa in vi-sokovredne železne rude verjetno ne bo mogla izvesti predvidenega povečanja produkcije za pol milijona ton (od 1625 na 16.75 milijona ton.).
Zairadii povečanih potreb za oboroževanje in zaradi nujnosti, da ostane izvoz vsaj na isti višini (uvoz se bo povečal letos od 2.37 milijard na 3.2 milijarde. predvsem zaradi pora-sen surovinam), se bo nujno morala zmanjšati količina blaga, namenjena notranji potrošnji, posebno še. ker so bo izvoz moral premakniti od kovin in izdelkov — ki jih bo v večji meri absorbiralo oboroževanje — na druge industrije. Vendar so zaloge britanske trgovine zaenkrat tolikšne, da rji pričakovati tako hitro močnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Vlada ceni, da se bo oseiboa potrošnja zhi-šala sajmo za 1 odst., če bo mogoče ohraniti proizvodnjo na sedanji višini.
«Economic Survey» laburistične vlade za leto 1951 pa je zelo skop v napovedih m poudarja, da je v sedanjem položaju, polnem, nepredvidenih možnosti, vsako prerokovanje kaj riskantna zadleva. Zato vlada odkrito opozarja Angleže, da je položaj težak.
Eisenhovver v Nemčiji
FRANKFURT, 9. — General Eisenhower je prišel danes popoldne V Frankfurt, kjer bo obiskal zavezniške čete v Nemčiji. Na letališču sta ga pozdra. vila ameriški visoki komisar Mac Cloy in poveljnika amerL skih čet v Evropi generala Handy, Načelnik Eisenhowerje-vega generalnega štaba pa je prispel v London, kjer se bo posvetoval s predstavniki držav udeleženk atlantskega pakta.
ba» o inkvizitorskih metodah, ki jih uporablja proti albanskemu ljuastvu policija Mehmeda Sehuja. List objavlja kot primer srednjeveških metod, ki se jih poslužuje albanska policija, dekret albanske narodne skupščine O preiskovalnem postopku proti albanskim pripornikom,. Dekret pravi:
«1. Preiskovalni postopek v zvezi z delovanjem terorističnih organizacij in s terorističnimi dejanji proti delavcem, ljudski oblasti ter političnim in družbenim organom ljudske republike Albanije se mora končati najkasneje v desetih dneh.
2. Obtožnica se pokaže obtožencem en dan pred začetkom sodne razprave.
3. Sodna razprava se vrši brez prisotnosti strank.
4. Pritožba proti obsodbi in predlog za pomilostitev nista dovoljena.
5. Obsodba na najvišjo kazen se izvrši takoj po izreku sodbe.
6. Ta dekret stopi takoj v veljavo«.
«Borba» poudarja, da je albansko ljudstvo med vojno obračunalo s svojo reakcijo, tako da -borba protj njej ne more zahtevati takih drastičnih in krvavih ukrepov. Ce pa te represalije in naglo sodstvo niso namenjene silam, ki bi hotele Albanijo vrniti v staro, potem so naperjeni proti albanskemu ljudstvu, ki noče tujcev, še manj pa njegovih slug, temveč želi svobodo in neodvisno življenje.
«Zakon albanske Skupščine po svojem bistvu uzakonjnje delo kazenskih ekspedicij, ki Po vaseh postavljajo vešala za albanske rodoljube«, pravi list.
«Borba» piše tudi o nasilem zadržavanju jugoslovanskega odpravnika poslov Denovskega v Budimpešti in poudarja, da je zadnji protijugoslovanski načrt, ki so ga kominformisti začeli izvajati 31. marca zvečer s provokacijo na beograjski ulici, prešel v novo fazo. Madžarska vlada izkorišča umetno izzvano ulično provokacijo v Beogradu in nasilno zadržuje v Budimpešti jugoslovanskega diplomatskega predstavnika.
«Ce prelistamo strani sodobne dipioiiiatiene zgodovine, bi iež-ko našli dogodek, ki bi bil po svojih metodah sličen temu postopanju vlade kominformistič-nih dežel, zlasti pa Madžarske, poudarja «Borba». Tako nezaslišano postopanje madžarske vlade, ki onemogoča diplomatskemu predstavniku odhod v domovino, lahko primerjamo samo dogodkom, od katerih nas loči že nekaj stoletij«.
Položaj
kmečkih delavcev
v ZDA
W ASHIN GTON, 9. — V poročilu predsedniške komisije, ki proučuje položaj kmečkih delavcev je rečeno, da že vedno veliko število teh delavcev ne uživa socialnih pravic ter da so podvrženi naravnost srednjeveškim pogojem življenja, ki so podobni pogojem dela na suženjskih plantažah.
Opomin vlade ZDA Izraelu in Siriji
Spomenica sirijske in izraelske vlade Varnostnemu svetu
LAKE SUOCESS, 9. — Sirija je danes ponovno zahtevala, naj Varnostni svet nujno razpravlja o njenem sporu z Izraelom. Sirijski stalni delegat v OZN je izročil Varnostnemu svetu spomenico, ki Ysebuje pet točk, o katerih naj bi Varnostni svet razpravljal.
V teh točkah obtožuje Sirija Izrael: 1. Kršitve dogovora o premirju z izsuševanjem močvirij V Hulehu; 2. vojaške okupacije demilitariziranih področij, 3. streljanja proti sirijskim postojankam; 4. izselitve arabskih prebivalcev; 5. bombardiranja sirijskih vojaških in civilnih objektov.
Tudi izraelški predstavnik je v spomenici, ki jo je poslal predsedniku Varnostnega sveta OZN, obrazložil točke, o katerih naj bi razpravljali pred Varnostnim svetom. V spomenici obtožuje Izrael Sirijo sledečih kršitev dogovora o premirju: 1. streljanja s topovi na civilne delavce na demilitariziranem področju izraelskega o-zemlja; 2. vdora oboroženih sil na omenjeno področje; 3. napada sirijskih oboroženih sil, ki so 4. aprila na izraelskem o-zemlju streljale proti agentom izraelske civilne policije
Ni bila še določena seja, na kateri bo Varnostni svet razpravljal o tem sporu.
Ameriška vlada je danes z uradno izjavo sporočila, da je priporočala izraelski in sirijski vladi, naj se vzdržita vsake u-porabe sile zaradi zadnjih incidentov na področju jezer Ti-beriade in Huleh. Izjava nadaljuje, da se ZDA posvetujejo
s Francijo in Veliko Britanijo glede teh incidentov in pričakujejo, da se bo zadeva predložila Varnostnemu svetu.
Namestnik državnega tajnika Mac Ghee je izraelskemu poslaniku izjavil, da incident, pri katetrom je bilo ubitih sedem izraelskih stražnikov v južnem delu demilitariziranega področja med Sirijo in Izraelom, nikakor ne opravičuje bombardiranja, ki ga je nato izvedlo izraelsko letalstvo na sirijskim ozemljem. Dejal je tudi, da a-meriška vlada upa, da b° izraelska vlada takoj prenehala z vsakršno vojaško akcijo na o-menjenem področju in da se bo ravnala po navodilih OZN.
Mac Ghee je dalje poudaril, da je položaj Izraela na Sred-njem vzhodu odvisen od njegovih prijateljskih odnosovi z a-rabskimi državami in da incidenti, kakršen je bil zadnji, samo slabšajo položaj na tem področju prav v sedanjem napetem' mednarodnem položaju.
Prav tako je Mac Ghee obvestil sirijskega poslanika v Wa-shingtonu o omenjenem sporočilu izraelskemu poslaniku in je zahteval, naj svoji vladi pre-da priporočilo ameriške vlade, naj takoj podvzame ukrepe, da sirijske črte ne bodo ponovno uporabile sile.
Ameriška vlada je poslala svojim diplomatskim predstavništvom v Damasku in Tel Avi-vu navodila naj sporočijo obema vladama, da je ameriška vlada mnenja, da morajo oborožene sile obeh držav takoj izprazniti demilitarizirano področje med Izraelom in Sirijo-
«Borba» piše nadalje, da gre za kršitev osnovnih pravic, ki jih vse države priznavajo diplomatskih predstavnikom dežel, s katerimi imajo diplomatske odnose. Se več, jugoslovanski predstavniki morajo trpeti postopanja, ki je neznano tudi v diplomatski zgodovini. V dveh letih' so iz kominformistič-nih dežel izgnali 145 jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov, od teh samo iz Madžarske 40. Mnoge izmed njih so pred izgonom aretirali, z njimi fizično slabo postopali in: uporabljali proti niim druge obIike političnega pritiska.
«To zadnje sovražno delova-njo madžarske vlade, zaključuj je «Borba», priča, da ta vlada želi nadaljno zaostritev odnosov z Jugoslavijo kot je želela izva. ti incident v Njegoševi ulici. Da pa je cilj te najnovejšp načrtnv organizirane provokacije prav zaostritev odnoaajev z Jugoslavijo, postane -jasno, če pomislimo. kakšnih metod in sredsteV se kominforrnistične vlade po* služuiejo v svoii protijugoslo* vanskj dejavnosti«.
RADE RADOVIČ
Nespravljivo stališče Gromika v Parizu
PARIZ, 9. — Tudi današnja seja namestnikov ni prinesla nič novega. Kot je po seji izjavil francoski delegat Earodi, je današnje razpravljanje «prej razširilo kot zožilo prepad med obema stališčema«.
Debata se je dolgo časa vrtela okoli vprašanja, kateri predlog dnevnega reda je boli logičen. Gromiko je nato v dokaj nespravljivem govoru poudaril, da sovjetska delegacija ne nasprotuje samo besedilu, ki so ga predložili zahodni predstavniki, temveč tudi stališču, ki jim ga je narekovalo. Zaključil je. da bi morali štirje zunanji ministri razpravljati samo o znižanju oborožitve štirih velesil. da mora biti vprašanje o-borožitve Nemčije na prvem mestu dnevnega reda in da je o aUan&Kem pakitu in ameriških oporiščih treba govoriti kot o vzrokih sedanje napetosti.
Davies je poudaril, da bodo zahodne vlade lahko menjale svojo politiko samo, če se bo spremenil tudi mednarodni položaj. Sejo je zaključil Parodi z obžalovanjem, da je Gromi-kov govor povzročil nazadovanje, ne napredek diskusije.
Še dve orožja
skladišči m Milanu
Predvolivna kampanja * Zaključek sedmega kongresa KPI
MILAN, 9. — V nekem velikem industrijskem podjetju je policija našla zopet — poleg onih v Genovi — še dve skladišči orožja in municije.’ V prvem skladišču so našli med drugam tri protiletalske tope, en minometalec, sedem «Panzer-faustov« in več tisoč nabojev. V drugem skladišču pa je bilo več kot 300 kg raznega eksploziva. Skupno gre za 5 ton vojnega materiala. Aretiranih je bilo več oseb.
Iz Genove poročajo, da je bilo tam od 1. januarja 1951 do danes najdeno sledeče orožje in miunicija: 1 protiletalski top, 4 minometaloi, 18 mitraljezev od 20 mm, 10 mitraljezev, 16 brzostrelk, 39 avtomatskih pušk, 453 navadnih pušk, 27 samokresov, 88 mimometalskih bomb, 1836 ročnih bomb, 227 kosov topovske municije, 66 bajonetov, 876 detonatorjev, 192.740 nabojev, 305.600 kg eksploziva, 3 mine, 160 m zažigal-ne vrvice, 7 «Panzerfaustov», 523 protioklepnih granat, J560 signalnih raket, 124 topovskih nabojev, 23 zažigalnikov za mine.
Genovski kvestor je izjavil, da se nadaljuje preiskava ter da je policija izvedla do sedaj okrog 20 aretacij, a sodišču so bile naznanjene 3 osebe, za katere je odgovornost ugotovljena.
Iz Rima poročajo, da bo v sredo odpotoval zunanji minister Sforza v Pariz, kjer se bo udeležil konference za «pool» premoga in jekla (Schumanov plan), ki se bo vršila konec tega tedna.
Predvolilna kampanja za u-pravne občinske in pokrajinske volitve je že v polnem teku. Ob tej priliki je Nacionalni odbor državljanov («Comitato ci-vico nazionale«) izdal na italijanski narod poseben proglas, v katerem poziva volilce, naj pozabijo na sovraštvo in naj se ne vzdržujejo volilne pravice ter rešijo Italijo.
V nečbeljo se je zaključil VII, kongres KPi z izvolitvijo novega Centralnega komiteja. V svojem zaključnem govoru je Togliatti izjavil rr.ed drugim, da se ((Italijani ne bodo borili proti ZSSR« jn njenim satelitom. Zastopnik KP Zahodne Nemčije Schir.t pa je izjavil, da «se poskuša napraviti iz linije na reki Labi neke vrste 38. vzporednika«.
Na zaključku kongresa je bi. la sprejeta resolucija, v kateri se zahteva med drugim ustano.
vitev «vlade miru«, ki naj' iz* premeni sedanjo italijansko zu. nanjo politiko.
Danes pa se je sestal novoizvoljeni centralni komite KPI, ki je izvolil Palmira Togliattija za generalnega sekretarja, Luigija Longa in Pietra Secchia pa za njegovega namestnika. Nato so izvolili vodstvo KPI, ki ga sestavljajo; efektivni člani: Togliatti Palmiro, Longo Luigi. Secchia Pietro, Amendola Gior-gio, Colombi Arturo, Di Vitto-rio Giuseppe, d’Onofrio Edoar-do. Grieco Ruggero. Li Causi Girolair.o.	Negarville Celeete,
Noce Teresa, Novella Agceti-no, Pajetta Giancarlo, Roasio Antonio,	Roveda Giovar,ni,
Sccccimarro Mauro. Sereni E-milio, Spano Velio Namestniki:	Berlin.gue<r	Enrico.	Dozza
Giuseppe,	Momtagmana Rita,
Terracini Umberto.
Novo vodstvo si je izvolilo tajništvo,	ki ga sestavljajo:
Palmiro Togliatti, Longo Luigi, Secchia Pietro, Scoccimarro Mauro in d’Onofrio Edoardo.
Kratke vesti
LONDON, 9. — Podtajnik za zunanje zadeve Kenneth Younger je danes izjavil v spodnji zborni, ci, da se britanska vlada posvetuje z zainteresiranimi državami glede japonske mirovne pogodbe.
WASHINGTON, 9. — V Intervjuju ki ga je objavila revija «U. S. Nevvs and World Report«, pravi ameriški vojni minister Marshall, da je položaj danes bolj napet kot v preteklosti.
LONDON, 9. — Svet n umestni, kov atlantskega pakta je danes uradno imenoval ameriš ka admirala W. R. Fechtelerja za vrhovnega poveljnika atlantske mornarice.
NEW YORK, 9. — Krožek za ameriško jugoslovansko prijatelj, stvo v New Yorku je priredil včeraj slovesni sprejem v proslavo desetletnice narodne vstaje v Jugoslaviji. Sprejemu je prisostvo. val jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vladimir Popovič.
PARIZ, 9. — Egiptovski veleposlanik je danes izročil francoskemu zunanjemu ministrstvu noto egiptovske vlade glede Maroka. Menijo, da smatra francosko zunanje ministrstvo to noto kot vmešavanje v francoske notranje zadeve.	*
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Torek 10. apriia
Apolonij, Srčanica Sonce vzide ob 5.30; zatone 18.44. Dolžina dneva 13J4- Luna Jutri, sreda 11. aprila Leon Veliki, Rada
Proslava Osvobodilne fronte v Boljuncu
dokaz predanosti prebivalcev Brega nače.om OF
V nedeljo proti večeru se je pred dvorano v Boljur.cu začelo zbirati mnogo ljudi iz vasi in tudi iz okoliških krajev. Ob napovedani uri so že popolnoma napolnili dvorano in kmalu nato se je pričela proslava 10. letnice Osvobodilne fronte, ki jo je odprl tov. Slavko Stur-raan in pozdravil vse prisotne, ki so se v tako velikem številu udeležili slovesnosti in s tem dali izraza svoji predano-
sti r.ačelom Osvobodilne fronte. Za njim je spregovoril tov. Franc Stoka, ki je v kratkem govoru orisal pomen narodnoosvobodilne borbe in obudil spomine na uspešno delo aktivistov v Boljur.cu, ki ves čas niso popustili, temveč vse žrtvovali, da so po vseh svojih močeh prispevali za zmago nad fašizmom in nacizmom.
Po govoru tov. Stoke, je bil kulturni program, .kateremu so
Razstava vasi m ii Oropale
izredno bogata z dokumenti iz narodnoosvobodilne borbe ter iz fašistične in predfašistične preteklosti
Ko stopiš v prostor, kjer sta pripravili razstavo narodnoosvobodilne borbe vasi Padri-če in Gropada, opaziš takoj, s kakšno skrbjo je bila pripravljena. Na glavni steni napis «Iz naroda hlapcev smo postali narod junakovi) ti prikliče v spomin vsa nešteta junaška dejanja slovenskega naroda, ki ni klonil pod fašizmom in ki je visoko dvignil zastavo osvoboditve, čeprav za ceno tolikih žrtev. Slike padlih borcev in aktivistov iz oi^eh vasi so dokaz, koliko je primorsko ljudstvo žrtvovalo. Veliki grafikon r.-a steni kaže vse postojanke, ki so bile v vaseh v času borbe: postajališča za ranjence, bunkerji za vojaški material, aktiviste ter borce, bunker, ta-koimenovana «jama», kjer so imeli po tolikih letih prireditev, sedež tehnike v Gropadi, hiše, kjer so bile šole, itd. Na grafikonu so tudi zaznameno-varji kraji spopadov, dalje vojaške zveze, kanali, preko katerih so pošiljali partizanom hrano in material, dalje pot. po kateri so prodirale edinice jugoslovanske armade proti Trstu in to prav skozi Padriče, ker so bile druge ceste minirane.
Mnogo tega, kar je označeno na grafikonu, je na razstavi prikazano tudi v slikah, posebno zanimiv pa je propagandni material, ki so ga v obeh vaseh, posebno v Gropadi veliko ohranili. Tu vidimo mnogo ča-
sopisov, ki so izhajali v ilegali, tako «Pravicc» od 13. aprila 1944, Uradni list od marca 1944, razna potrdila za posojila, par, tizansko literaturo, itd. Razstavljena so tudi odlikovanja, ki jih je dobil gropajski borec, na steni pa visi velika zastava, ki so jo sešile žene iz Gro-pade ter še druge zastave iz časa borbe in ki so prvič javno zaplapolale 1. maja, na pragu svobode.
Poleg partizanskega tiska in ostalega materiala so razstavljene tudi starejše številke «Edinosti», ki so jih vaščani skrbno hranili, dalje slike članov zadriige za živino in gospodarsko zadrugo ter slika pevskega zbora ((Slovenska stražan iz leta 1906 in članov prosvetnega društva «Slovan» ob 10. letnici. Zanimiv je zvezek Grgiča Lovrenca iz leta 1837, v katerega je pisal ta gropajski samouk in zvezek njegovega sina iz leta 185.4; sin je kot oče hrepenel po znanju in ker drugače ni bilo mogoče, se je sam trudil da bi se' naučil čitati in pisati.
Bogata razstava je vredna, da si jo prav vsakdo ogleda. Priznanje zaslužijo vsi, ki so si prizadevali, da bi čim boljše uspela, posebno pohvalo pa moramo izreči vaščanom obeh vasi, ki so skozi vse nevarnosti znali ohraniti toliko materiala, ki bo še poznim rodovom pričal o borbi Slovencev.
vsi sledili z največjo pozornostjo in vsem dobrim točkam tudi navdušeno pritrjevali.
Pri izvedbi programa so sodelovati pevci Prosvetnega društva «Ivan - Vojko« s Proseka in Kontovela. Mogočno je donela pesem zelo številnega me. šanega zbora in prevzela vse poslušalce, ki so glasno izražali svoje odobravanje. Poleg mešanega zbora je nastopil tudi moški zbor in zapel «0 kresu«, «Plovi, plovil) in »Lucipeter-ban».
Dijaška folklorna skupina je nastopila s panonskimi plesi, gorenjskimi in srbskimi, in je za svoje ritmično izvajanje žela mnogo priznanja. Dobro je recitiral dijak Berce pesmi «Materi padlega partizana« in Kettejevo ((Zapuščeni«. Domači pionirji pa so nastopili z igrico ((Debela repa«. Postavili so se in razveselili Boljunča-ne. Ce pomislimo, da so bili pionirji prvič na odru, saj niso imeli niti ene vaje v dvorani, jim moramo kar čestitati in želimo, da bi pionirska družina delala tako naprej
•Po zadnjem nastopu folklorne skupine je zaključil tov. Sturman slovesnost, ki je tako po pripravah kakor tudi po udeležbi dokazala, da ljudje ču. tijo, da je Osvobodilna fronta res , naša ljudska organizacija in . da so pripravljeni delati naprej, kakor so pred 'eli začeli.
Po kultu-nem delu je bila prosta zabava.
Namesto ofroškeqa igrišča večnadstropno poslopje
Medtem ko smo pred nekaj dnevi poročali, da so svečano otvo-rili otroško igrišče pri Sv. Ivanu, moramo sedaj poročati, oa bc verjetno že v kratkem zaključilo svojo «aktivr;qst» drugo takšr.o otroško igrišče, ki je imelo prav gotovo največje število majhnih obiskovalcev. Gre namreč za otroško igrišče, ki leži pod zaporom pri Jezuitih, kjer je našlo toliko zdravega razvedrila ogromno število otrok iz starega mesta, ki so bili do sedaj popolnoma prepuščeni cesti in nezdravim stanovanjem, Na tem prostoru bo INAIL pričel namreč graditi večnadstropno poslopje, ki bo verjetno še višje od nebotični-
fil
se ne bo izboljšal, dokler mu bo krojila usodo italijanska šolska oblast
mm
zal
ka na Trgu Malta.
Se pred drugo svetovno vojno je tržaška občina prodala to zemljišče INAIL (Istituto r.azionale assitenza per infortu. ni al lavoro) pod pogojem, da bo sezidal na zemljišču večnadstropno poslopje. Ker je kmalu nato izbruhnila vojna, je se. veda Zavod spremenil svoj načrt ter ni pričel z gradbenimi deli. Po končani vojni se pa isti Zavod, kljub svojim obveznostim, ni lotil gradnje in tako je občina zahtevala zemljišče zopet nazaj. Glede tega vprašanja so se dolgo časa pogajali, končno je zmagal INAIL, ki je javil, da bo že v kratkem pričel z gradbenimi deli.
Šolske oblasti resnično skrbe za vzgojo italijanskih otrok, za šole grade najmodernejše stavbe, tako da se italijanski otroci vzgajajo v najprimernejših prostorih. Pri tem pa popolnoma pozabljajo, da žive v Trstu tudi slovenski otroci, ki imajo prav tako pravico do higieničnih, zračnih in zdravih šol in to v vseh tistih' šolskih okoliših. kjer jih je odgovarjajoče število.
Zakaj morajo n. pr. otroci iz Zgornje Kolonje hoditi r.a oddaljene Opčine v šolo, čeprav imajo pred nosom lepo, moderno šolo? Naj bodo odkritosrčni italijanski oblastniki in raj priznajo, da bi tega za svoje otroke nikakor ne dovolili!
Na številne prošnje in proteste slovenskih staršev se šolske oblasti r.-iso niti malo ozirale. Prav tako je bilo za slovenski otroški vrtec. In danes je prišlo do tega, da je 14 slovenskih staršev poslalo svoje otroke — torej otroke • slovenske narodnosti — v italijanski otroški vrtec. Oče in mati sta zaposlena, nimata komu prepustiti svojega otroka in tako sta bila prisiljena, da ga dasta v italijansko šolo. Mi vsi pa vemo, da je prav najnižja, stopnja šele najbolj mogočno sredstvo potujčevanja irj hočeš -nočeš se nam pri tem vsiljuje misel, da je zapostavljanje slovenskih šol namerno. Kaj bi rekla italijanska šolska oblast, če bi bili tako prizadeti italijanski otroci? Ali bi pristala r.a to, da bi njihove otroke raz. narodovali?
Pri vseh teh pojavih čutimo vedno bolj potrebo po samostojni šolski upravi in po sedanjih izkušnjah smo skoro
prepričani, da se položaj slovenskega šolstva na Tržaškem r.e bo izboljšal, dokler mu bo krojila usodo italijanska šolska oblast. Zato si moramo Slovenci tudi samostojno šolsko upra. vo priboriti!
Novi odpusli z dela
Zopet novi odpusti z dela. Izvedeli smo, da je konfekcijsko podjetje «Maco» odpustilo z dela osern svojih uslužbenk, ki so bile zaposlene pri izdelovanju
raznih oblačil. Vzrok odpustov SLAVA PADLEMU BORCU! t dela je, kot vse kaže kriza, , ki je nastopila na tem področju gospodarske aktivnosti. 2e j več časa se namreč lastniki ' konfekcijskih trgovin in podjetij pritožujejo, da se je zmanj- [ šal krog tistih ljudi, ki so bili vajeni kupovati že napravljena I oblačila, kar je seveda tudi ra- | zumljivo, če pomislimo, kako se je blago zelo podražilo. Ker mora lastnik konfekcijskega podjetja pri prodaji svojih izdelkov vračunati v ceni vse stroške, ki jih ima s plačevanjem uslužbencev, lokala, raznih davkov, električne energije, je jasno, da so pri njem izdelana oblačila bolj draga. Zato si ljudje pomagajo tako da kupijo blago ter ga dajo sami ; delati krojaču, ali šivilji, kar jih stane precej manj.
Smrtna nesreča delavca
%
Padel je z zidarskega odra in podlegel poškodbam
Z RAZSTAVE NARODNE OSVOBODITVE V PADRICAH.
Prav tragično se je včeraj popoldne končalo delo in Življenje 56-lttnega zidarja Gio-vannija Corbatta, stanujočega v Ul. Pa-squale Revoltella 114.
Corbatto je bil zadnje Sase zaposlen piri gradbeni tvrdki ICAI. ki g-radi za finančno policijo novo garažo v bližini pomola -((Fratellj Bandiera«. Včeraj je imel opravke na zidarskem odru, ki-je bil v višini petih metrov od tal. Nenadoma in iz še neznanih vzrokov je Corbatto izgubil ravnotežje in priletel na tla .	>
Z avtom finančne policije s® nesrečneža okoli 15.30 prepe-
Tatvina fotomateriala
Kolikor toliko obilen plen so tatovi odnesli iz trgovine s fotografskimi potrebščinami v trlici Imbriani, ki je last Ondato vd. Genova Natalije iz Ulice S. Francesco 9. Z velikim kamnom, katerega je policija našla v izbložbi, so razbili steklo in pobrali 3 aparate znamke «M1-cro-Ducati« s telemetrom, «Con-dor jr« in «Closter» y skupni vrednosti 100.000 lir. Lastnica pa je utrpela tudi 100.000 lir škode zaradi razbite izložbene šipe.
Ijali v splošno bolnico, kjer so zdlravniki ugotovili, da ima hude notranje in zunanje poškodbe posebno na zgornjem delu hrbtenice in globoko rano na glavi. Ob sprejemu v bolnico se Corbatto ni ničesar spominjal in tudj govoriti ni mogel.
Po treh urah trpljenja pa je Corbatto ob 18.45 kljub zdrav niški pomoči podlegel poškodbam.
Nesreče na delu
Ne mire dan, da ne bi kronika zaznamovala razne sicer majhne nesreče pri delu.
Tako so včeraj sprejeli ma opazovalni oddelek splošne bolnice 22-letnega Skerlavaja Viktorja z Lor.-jerske ceste 20 zaradi močne poškodbe na desni piščali. Skerlavaj, ki bo ozdravel najbrže v šestih dneh, je izjavil, da si je rani] med prenašanjem nekega stroja.
-K'.**
Med delom v novem pristanišču pa si je 23-letni težak Gržina Milan najbrže zlomil desni gleženj, za kar se bo moral zdraviti približno 7 dni na drugem kirurškem oddelku splošne bolnice.
***
Zrtev svojega poklica je po-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Veliko zborovanje partizanov in aktivistov koprskega okraja v Borštu
Vas Boršt v Istrskem okrožju je v nedeljo doživela enega izmed tistih dnevov, kot so bili v času borbe za svobodo. Zbrali so se tu stari in mladi borci ter aktivisti iz vsega koprskega okraja, da se medse, bojno pogovorijo, da pokažejo prebivalcem Boršta, ki so bili v času borbe vsj zelo delavni — samo ta vas je žrtvovala 40 svojih sinov, ki so padli kot borci, aktivisti ali talci — da so še vedno tisti sinovi ljudstva kot v borbi, ko i m ni bilo tež: ko, žrtvovati se za svobodo pod zastavo bratstva in enotnosti.
Za ta veliki dogodek so prebivalci lepo Okrasili svojo vas. Na treh dohodih so postavili velike slavokole z napisi in zastavami, po vasi so ob straneh glavne ceste postavili mlaje z zastavami, na oknih hiš in novega sedeža KLO. so borce prav tako Pozdravljale zastave z rdečo zvezdo.
Borci in aktivisti so se v velikem šitevilu udeležili narti, zanskega pohoda. 2e v soboto zvečer so poiskali nekdanje partizanske uniforme, nahrbt. nike in titovke z rdečo zvezdo. Pripeli so si skrbno shranjena odlikovanja, redove hrabrosti in zaslug za narod, partizanske spomenice in medalje.
V nedeljo zjutraj so se že na vse zgodaj začeli zbirati borci in aktivisti v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in v vseh vaseh v notranjosti. Koprski bor-cj in aktivisti so sestavili dva bataljona s štabi in odšli proti Vanganelu.
Iz Pirana je odšla ena četa, ki je prehodila 28 km poti kar po' grapah in dolinah med hribi. Ta četa je šla v smeri Malija, Padna, Šmarje. Pomjan in Boršt. Prebivalci Šmarij so jim prišli naproti z zastavami in jih nato spremljali v vas, kjer so jih prav tako pogostili. Skupno so nato zapeli yeč bor-
benih in partizanskih pesmi. Stare žene so bile tako prevzete od doživetja, da so jim solze tekle po licih. Ob prihodu v Boršt je ta četa zakurila taborni ogenj in se ob njem sušila kot v času borbe.
Vse hiše v Borštu so oživele in vabile nekdanje borce pod svoje strehe, kjer so obujali spomine na nekdanje borbe.
V vasi smo med drugimi partizani in aktivisti videli španske borce tov. Ukmarja, Ušaja in Caharijo, videli smo med tr-
precej na gosto padati. Slavnostno zborovanje je otvoril tov. Valerij Jakomin, edini član nekdanje komande mesta Koper, ki je bila y bližini te vasi. Vsi ostali člani so dali življenje ob napadu na bunker. Tov. Jakomin je po nekaj u-vodnih besedah dal besedo tov. Cahariji, španskemu borcu, ki je v kratkem govoru orisal pomen partizanskega pohoda in zborovanja v slovenščini, nakar je v italijanščini govoril tov. Roman Benussi. Govorila sta
žaškimi gosti tov. Štoko, Sorto in Tineta. Srečali smo številne znane borce Istrske brigade. Vsi so danes člani iste Zveze borcev, ki ne bo dopuščala, da bi sovražnik uspaval naše ljudi s ciljem, da bi laže postali njihov plen. To partizansko zborovanje bo služilo tudi temu, da bo tista mladina, ki je našo borbo za svobodo doživljala še kot otrok spoznala, da je .danes tudi njena dolžnost, sodelovati v pripravljenosti za obrambo. .
Okoli 13 ure in pol so se vsi zbrali na velikem prostoru poleg šole, kjer je bil pripravljen velik oder, okrašen z zastavami, zelenjem m velikima slikama tov. Lenina in Tita. Navdušenega razpoloženja ni prav nič motil dež, ki je začel
tudi tov. Julij Beltram in Franc Benčič. Tov. Beltram je med drugim poudaril, da mi ne ogrožano nikogar, da pa se bomo odločno postavili po- robu vsakemu napadalcu.
Ob zaključku zborovanja so prebrali in sprejeli z navdušenim ploskanjem sledečo resolucijo;
Pragi maršal Tito - Beograd.
Borci, aktivisti in člani Ljudske fronte koprskega okraja, zbrani na svečanem zaključku partizanskega pohoda v Borštu, Vam pošiljamo plamteče in borbene pozdrave.
Pod Vašim vodstvom smo v najtežjih dneh naše zgodovine premagali vse težave in z orožjem. v rokah priborili svobodo in neodvisnost ki je jamstvo za vsestranski razvoj, napredek
in blagostanje naših delovnih ljudi.
Tov. Tito! Kot borci in aktivisti NOB ni smo pozabili na naše obveze. Prežeti z revolucionarnim duhom, ki nas je spremljal v času oborožene borbe, stojimo tudi danes na braniku miru v svetu, katerega ogroža napadalna politika voditeljev Sovjetske zveze.
Kot v času NOB. tako smo tudi danes pripravljeni boriti se skupno z narodi Jugoslavije zg ohranitev pridobitev naše ljudske revolucije, katere nam ogrožajo kremeljski imperialisti,
Odločno obsojamo politiko vodstva Sovjetske zveze in stališče Gromikd v Parizu, ki je praktično dokazal, da hočejo izkoristiti naše ozemlje za drobiž svojih imperialističnih ciljev. Odločno obsojamo tudi vse provokacije italijanskih reakcionarnih. politikov ki so v zadnjem čdsu spet dvignili prah po ulicah Rima s tripartitno deklaracijo. V tem. jim kličemo: Roke proč od nas! Nočemo biti več vaši sužnji: Naši požgani domovi in mrtvi sinovi so priče naše ljubezni in skrbi za istrsko ljudstvo.
Tudi ob tej priliki, kot že neštetokrat, izražamo neomajno željo, da se združimo z narodi Jugoslavije, ki pod Vašon vodstvgm visoko dvigajo zastavo marksizma — leninizma v borbi za izgradnjo socializma ter ohranitve miru ‘n enakopravnosti malih narodov.
Tov. Tito! Zaupali smo Vam v NOB, tako Vam zaupamo danes. Sledili bomo Vašim pozivom.
Borci, partizani, aktivisti in udeleženci partizanskega pohoda.
Ker se zaradi dežja drugi kulturni del sporeda ni mogel izvesti — imeli so nastopati pevski zbori, folklorne skupine in godbe — so se borci in ostali udeleženci pohoda začeli v*",• čati v skupinah. Oba bataljona iz Kopra s.a z godbo in zastavami na čelu prikorakala v mesto okoli 18 ure zvečer, Na Titovem trgu so pred razhodom zaplesali kolo, folklorna skupina pa je izvedla nekaj plesov.
I stal tudi 18-letrh Sergio Feru-la, iz Ulice Ponzianino 13, ki je bil sprejet včeraj na ortopedski oddelek zaradi zvitja desne noge. Ferula, ki je po poklicu pismonoša, je izjavil, da je v neki hiši Ulice Sv. Marka padel po stopnicah. Upajo, da bo ozdravel v 10 do 20 dneh.
■*»
S treh metrov višine je včeraj v bližini hangarja št. 64 novega pristanišča padla na 26-Ietnega težaka Claudia Perina iz Ul. Flavia težka vreča in mu ranila nogo, za kar se bo moral zdraviti 15 do 20 dni.
rP V V 1	•
Frzaski
ali genovski Lloyd ?
V nedeljo so imeli Tržačani priliko že zadnjikrat ogledati si prekooceansko ladjo «Au-stralias ki je bila zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka za tržaški Lloyd a bo že v teh dneh odplula v Genovo, kjer bo vpisana v tamkajšnje registre ter bo vozila na progi Genova-Avstralija, Tržaški župan Bartoli in podtajnik italijanske trgovske mornarice on. Tambro-ni, ki sta. ladjo tudi obiskala, sta izrabila seveda tudi to priliko, da sta poudarila, kako naj bi služila tudi omenjena ladja za vez med «madrepa-trion in Trstom.
Tržačani se za takšno vez in za na ta način izkazano «ljube-zenn najlepše zahvaljujejo; prav gotovo bi se tej vezi in «ljubezni» iji srca radi odpovedali, če bi lahko namesto nje imeli v Trstu ladjo sAustra-Ua», ki bi v marsikaterem pogledu rešila položaj naše pomorske plovbe ter položaj tržaških pomorščakov. Tako pa se bodo Tržačani lahko pod nosom obrisali.
Toda izvedli Smo še drugo novico; baje mislita dve severnoameriški družbi vzpostaviti že v prihodnjih mesecih pomorski promet med Severno Ameriko in Trstom. Če je omenjena vest resnična, potem, lahko trdimo, da je «madrepa-tria» v svoji «ljubezni» do Trsta samo sebe prekosila. Ponosen bo l/lhko tedaj tudi župan Bartoli in z njim, vsi italijanski šovinisti, ki bodo videli prihajati v naše pristanišče severnoameriške ladje, medtem ko bodo tržaške ladje vozile za italijanske družbe iz italijanskih pristanišč.
Komur še ni znano, naj povemo, da je čisti dobiček, ki je bil nabran pri predaji vstopnic za ogled ladje nAustralia» namenjen pomoči «ubogim esu-lom» Torej srtmi plemeniti nameni...
Takih prireditev si še želimo!
Nadvse uspela pionirska prireditev v Plavjah
Ni še poteklo dolgo časa od zadnje kulturne prireditve v naši vasi ih, že smo imeli v neaeljo dne 8. t. m. zopet nad vse uspelo pionirsko prireditev. Tc pot so nas obiskali ter nastopili na našem odru pionirji Dijaškega doma iz Trsta, Seveda so sodelovali tudi pionirji iz Plavij in tudi domača godba na pihala je mnogo prispevala k uspehu pionirske prireditve.
Ze mnogo pred napovedanim časeni je bila dvorana popolnoma zasedena; ob tej priliki moramo ugotoviti, da je postala naša dvorana tako rekoč premajhna za naše kulturne prireditve in. druge nastope. Zato pa meram,o pohiteti, da bomo gjm-prej zgradili naš kulturni dom, ki bo ustrezal in zadoščal vsem našim kulturnim potrebam in zahtevam.
Prireditev je otvoriia tov. Mila Hrovatin, ki je prečitala tudi celotni program prireditve. Prvi je nastopil pionirski pevski zbor Dijaškega doma ter zapel pod vodstvom pevovodje tov. Furlanija Lada pionirsko himno. Po himni je pionirka iz Plavij pozdravila -drage goste ter se jim zahvalila za njihov obisk in sodelovanje na prireditvi. V znak hvaležnosti so Pionirji iz Plavij poklonili dragim gostom šopek rož; pionirka iz Trsta se je za pozdrave in prejele r°že v kratkim, besedah zahvalila.
Pionirski pevski zbor Dijaškega doma je nato zapel še osem pesmi in sicer: E. Adamiča »Koroška pisma«, «Jurjeva-nje« in «Drežniško», M. Pirnika ((Vmitevi), F. Venturinija ((Žabe«, Tomca «Vrabčevo», R. Simonitija ((Gosli« in koroško narodno «Tam kjer teče bistra Zila«. ,Vse omenjene pesmi- so zelo lepo odpeli", najbolj pa so navdušili občinstvo z «Drežni-ško» in s koroško ((Tam kjer teče bistra Zila«. Pri tej pesmi sta se kot solistki odlikovali dve pionirki. Odpeli sta tako lepo in s tako jasnim in čistim glasom, da kaj podobnega še zlepa nismo čuli. Ogromen aplavz, ki je sledil, je bil vsaj majhna nagrada za lepo podajanje. Na splošne željo sta morali pionirki to pesem ponoviti. Vsa pohvala za izvrstno izvedbo vseh pesmi gre seveda tudi pevovodji tov. Furlaniju Ladu.
. Pevskemu zboru je nato' sledila recitacija pesmi Srečka Kosovela «Mati čaka«, ki jo je lepo pedala pionirka Vatovec iz Plavij. Sledil je balet ((Lipa zelenela je», ki so ga izvajale pionirke iz Plavij s tako lahkotnostjo in prisrčnostjo, da
smo bili vsi zadovoljni. Njihov nastop je še poživilo spa-emlje-vanje harmonike in 'violine. Pionirka Eler Edvina iz Plavij je nato lepo recitirala pesem Josipa Stritarja «Oba junaka«.
Sledila je še zadnja točka programa, in sicer enodejanka ((Hrustač)).
Pohvaliti moramo prav vse igralce, ki so res zelo lepo odigrali dobro naštudirano enodejanko. Seveda moramo pohvali, ti tudi balet, ki se Je tudi v tej igricj dobro izkazal.
Veseli in zadovoljni moramo ugotoviti, da se naš naraščaj, lij študira v slovenskih nižjih sredr njih šolah, tako lepo razvija; prav tako vesgli in zadovoljni smo, da ta naraščaj pomaga in sodeluje prj našem, ljudsko prosvetnem delu.
Takih prireditev si še želimo.
Vaščan
Rojen 26. oktobra 1919 v Boršt«, po poklicu mizar. 26. jebruarja 1944 se je priklju. čil borcem in bil dodeljen Vlil. brigadi. V borbi z Nem. ci na Gorenjskem je padel 8. aprila 1944. Slava njegovemu spominu!
Bivši borci na škedenjski razstavi OF
V nedeljo zvečer se je zaklju: čila razstava 10. letnice Osvobodilne fronte v Skednju, ki jo je obiskalo lepo število ljudi. Ob 20. uri je obiskala razstavo skupina bivših borcev in aktivistov OF, ki so se pravkar vrnili z velikega zborovanja bivših borcev in aktivistov v Borštu v Istrskem okrožju. V imenu vseh je spregovoril tov. Ukmar, pohvalil lepo uspelo razstavo in poudaril, da ta razstava nazorno prikazuje zgo. do vino naše osvobodilne borbe v IV. okraju, in veliko delo Osvcbodine fronte, katere načelom bomo. vedho o stili zvesti. Spregovoril je v imenu okraja še tov. Davorin, nakar so navzoči počastili z enominutnim molkom spomin padlih borcev.
IZPRED S O D IŠ Č A
Flamski prerok na poli v Palesfino
Deset let je že. poteklo, odkar je Vsemogočni ukazal svojemu služabniku Alfonsu Jcse-fu Huyssenu. naj vstane in se napoti v Palestino. Da -. te je njegovo romanje tako zakasnilo, je vsekakor zakrivila vejnar ki je tako grdo. zdelala Evropo in kajpada ni prizanašala tudi Belgiji, odkoder je :Huyssem doma. Ker pa bežji odposlanec ve, da se ne kaže upu-ati^voiji nebeškega očeta, je po vojni izkoristil ptrvo ugodno priliko in vzel pot pod noge. I,n lcdto ve. kje bi danes že bil, da ga nišb ravno v našem mestu do-
lzstir|enje tramvajske prikolice
Kmalu po 18 uri je bi.l sprejet v bolnico 25-letni Erneste Forza iz Ul. Molim a Vento 6. Fcrza, ki lena razie na glavi in na levi nogi ter lahek pretres možganov je izjavil, da se je ranil v tramvaju, št. 9-.
Ker se je prikolica n.a C',;n-ku pri Pcrtici d; Chiczza izti-rala je tramvajski uslužbenec nemoderna potegnil za zavere in Forza se je zaradi sunka zaletel z glavo v vrata. Prikolico so takoj odklopili in jo spravili na stranski tir.
Ogenj v postelji
zaradi cigaretnega ogorka
Ce bi 51-letni Giacomo Pre-donzan iz Ulice Timeus 12 imel poleg sebe zvesto ženico, bi se prav gotovo ne zgodilo, da bi zaspal s cigareto v roki-
Zene nikakor ne dovoljujejo, kar je popolnoma prav, svojim možem, da bi kadili v postelji. Obstaja namreč nevarnost, da mož zaspi in pri tem lahko cigaretni ogorek v kratkem času uniči dolgotrajno delo žene, ki je z vso ljubeznijo pripravljala rjuhe in drugo.
Prav ta primer se je zgodil Predonzanu, ki je v nedeljo zjutraj ob 6,50 zaspal s cigareto v roki. Kmalu zatem se je iz n jegove postelje dvignil dim in rjuhe kakor tudi žimnica so bile naenkrat v plamenih. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so v kratkem, pogasili. Mož pa je k sreči ostal nepoškodovan.
Z GORIŠKEGA
Mezdno gibanje v delovnih centrih
Zahtevajo 200 lir dnevne doklade
V goriški pokrajini imamo precej delovnih centrov, kjer so delavci začasno zaposleni. Ti centri služijo predvsem za to. da se delavci prevzgajajo v druge poklice. Kot pa je zna. no, je plača delavcev, ki so v njih zaposleni, izredno nizka, saj dešeže komaj 500 lir dnevno.
Ker so v zadnjem čs -u marsikatere delavske stroke dosegle z mezdnimi gibanji znatne poviške plač, so' se tudi delavci, ki so zaposleni v delovnih centrih, odločili pričeti z agitacijo, da dosežejo izboljšanje svojih dnevnih prejemkov. V ta namen so se najprej zbrali na se. stanku v Gradiški. Na njem so ugotovili, da predstavlja 500 Ur na dan tako neznatno vsoto, da ne zadostuje za preživljanje niti enega človeka, kaj šele ce. le delavčeve družine.
Predstavniki delavcev so napravili potrebne korake že na prefekturi in v Rimu, da bi dosegli priznanje dnevne doklade v znesku 200 lir.
Medtem ko so delavci stopili v stavkovno gibanje, pa so voditelji delovnih centrov zavzeli do delavske zahteve odklo. nilno stahšče. Kljub temu da se ti ljudje tako nerazumljivo obnašajo kakor tudi nakljub ravnanju oblasti, ki skušajo med delavci vsejati razdor, da bi razbili enotnost, oni nadaljujejo s svojo agitacijo.
Stavkovno gibanje
tržiških delavcev
Kakor znano so tržiški delavci, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, že osem dni v mezdnem gibanju. Do tega jih je spravila name-i*i vodstva, ki jim hoče odvzeti dnevno doklado 200 lir, ki so si jo priborili pred meseci. Ti delavci, ki delajo po osem ur
dnevno, zamudijo . za odhod na delo, na delu samem in za vsak dan po 13 do 14 ur- Poleg tega se morajo čestokrat hraniti zdoma in je zatorej o-menjena doklada upravičena. V tej zvezi so že stavkali po pol dneva in večkrat intervenirali pri samem vodstvu
Tkanine UNRRA
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo volnene tkanine Unra od dne 25. t. m. na prodaj izključno samo v pooblaščenih prodajalnah v Gotici in Tržiču.
Ker ni pričakovati nadaljnjih pošiljk omenjenih tkanin, bodo nakazila zapadla po izčrpanju zalog.
Obvestilo ze kmetovalce
Kmetijski konzorcij za gori-sko pokrajino sporoča vsem kmetovalcem, ki so preteklega leta oddali sviloprejkine bube, da bodo jutri 11, t. m. izplačali vse preostanke, in sicer v odkupnih centrih v Krminu, Bračanu, Romansu in Gradiški.
Denar bodo prizadeti kmetovalci lahko dvignili samo na predložitev potrdila o oddaji bub.
Pomladanski izlef SPD
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse člane in prijatelje na pomladanski izlet y Furlanijo. Za izletno točko je SPD tokrat izbralo Badijo pri Como di Rosazzo. V nedeljo 15. t, m. bo avtobus počakal na udeležence ob 13. uri na Travniku.
Vožnja stane za člane 250.— in za nečlane pa 300.— lir.
Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku do srede zvečer.
letele neprilike.
Josef Huys*en je rulad; širo-kpližen in čokat Flamec s kratko pristriženo rdečkasto bradb. Izdaja se za preroka, ki mu jej kakor smo že povedali, Bog naročil potovanje v Palestino. V slabi angleščini je pojasnjeval včeraj zavezniškemu sodlniku majorju .Ba.v,lias.u, da je doslej prepotoval že mnoge dežele in da se mora že jutri, se pravi danes, vkrcati na ladjo, ‘ki ga bo odpeljala, kamor je namenjen. Medtem kc se je v nedeljo mudil v ljudskem prenočišču v Dl. Pondares, pa so ga obdolžili, da je razbil steklo na vratih tega zatočišča in ga aretirali. Toda kako naj bi on napravil soč'o\ jk,u kakršnokoli škodo, poten: ko se ,na vsakem koraku izogiblje grehu. Mimogrede je povedal, da se n. pr. nikdar ne ozre za žensko, ker mu je tudi prepovedano od Vsemogočnega.
D; kumenti. ki so jih našli pri Huys--fnu, so podpisani od raznih konzulov in ga res upravičujejo do potovanja v Palestino. Toda dovoljenje za začasno bivanje v Trstu mu je poteklo že zadnje dni marca, zaradi česar mu policija dela preglavice.
Prvotno je imej sodnik nameri, pridržati preroka nekaj dni v koroffiejskih zaporih, za čas namreč, dokler bi se ne' pojasnil njegov položaj in bi preiskava ne dognala, ali je v resnici on razbij šip-c y prenočišču. Ker pa je škoda malenkostna, je sodnik končno odločil, naj ga odvedejo do pomorske agb-ncije in ugetove ali se mu to pc- irečilo vkrcati na ladjo. V kolikor Pa se Huys.se-niu to ne bo obneslo, ga bodo zopet privedli .pred sodišče za določevanje narokov.
Glede- na to pa. da je mladi človek brez sredstev, je zelo malo verjeto, da bi dosegel svoj namen, akoravno je pred sodiščem zatrjeval, da. ga denar ne skrbi, ker si bo pot odslužil z helom, na ladji.
kS temi), je zaključil major Bayliss, ko so preroka odvedli iz -dvorane, ((bom tudi jaz pripomogel nekoliko, da bo- mož ustregel zapovedi, ki mu je prišla od Boga«.
Ukraden in zopet najden les
Z lesom se da zadnje čase precej zaslužiti.'s tujim lesom pa so dobički še večji. Tako*sta najbrž mislila 47-letni Gole E-milio iz-Ul. Palestrina 10 in 38-letni Leoni Giulio stanujoč v Ul. Beata Angelica.
Moža sta tvrdki «SPA Marit.-tirna« odnesla kar 177 jelkovih desk v skupni vrednosti 200.000 Ur in jih prodala tvrdki Pelli-kan-Petelin. Tvrdka je ta les nato spravila iz pristanišča v svoje skladišče v Ul. Tor S. Piero, kjer je policija les našla in ga tudi izročila lastniku. Tvrdka Pellikan-Petclin je kupila les za
160.000 lir,' vendar pa je Leoni-iu in Goletu dala samo 60 do
80.000 lir na račun. Policija je vse štiri prijavila sodišču, in j sicer Goleta zaradi tatvine le- j sa, Leonija zaradi sodelovanja Pri tatvini, Pellikana in Petelina pa zaradi nakupa ukrade- | nega lesa.
* * *
V kinu ((Arcobalenoi) je moral biti zares zanimiv film, da ni 23-letni Sauro Papuccio stanujoč y Firencah in slučajno v našem mestu začutili, kako so mu neznani zlikovci z izredno ostrim rezilom preparali hlače v višini žepa in mu tako izmaknili denarnico z 10.000 lirami, osebno izkaznico in raznimi dokumenti.
Linhartova
«ŽIIPAN0VA' MICKA
na KontoVelu
Dramski ediek Prosv''j'^ društva Simo-n Jenko P v nedeljo 15. t. m. pop »
dvorani Gospodarske na Kontovelu komedijo ■ Linharta »Zupanova . Pri tej prireditvi sodeluj« pevski zbor »Tržaški z
GLASBENA MATICA
V sredo 11. t. m. ob 2®'30,$ rova seja v Ul. R- Ma.nn ' -r#-važnosti dnevnega reda J nost vseh odbornikov nuj" •
PROSVETNA DRUŠTVj
Prosvetno društvo v B p ima v četrtek 12. t-*’ ih pb cdborovo sejo v društven
štorih.
SINDIKALNE VEg^
Zveza prosvetnih dela^cr ju
STO v Trstu priredi 2. in • ^ ja poučni izlet slovenski*i ^ kov po Koroški. Prijav jemajo do vključno 15. r.a sedežu sindikata Tr8 rnlG* Romana št. 2, L, in na K ribaldi 4, III.	-	st
Tajništvo ERS raznih * v (l bo sestalo v sredo 11.	^
Machiavelli 13 ob_19; u ■	^
tajništva so naprošeni,
Stanka udeležijo.
Glavni cd-bor ERS razih ^ se sestane v petek 13. t. m-uri v Ul. Machiavelli te- čp mo vse odbornike, da se gotovo udeleže.
IZLETI PDT
Planinsko društvo Pr‘re deljo 22. aprila izlet za gt in nesmučarje v, KOBAU • yj( GINJSKI KOT, STOL m ^ Vpisovanje do vključno 1 |t la v Ul. Machiavelli L3' e# do 19. ure. Odhod bo v f)t» 21. t. m. ob 16. uri iz u 1 Severo.
DAROVI IN PRlSt
      ----------------
Jožko Turk daruje od roki 2000 lir za Kulturo
Balefni večer v Wj(
Baletna šola K0PeroJ,rj1ri f!i soboto 14. aprila ob ^ jedat‘s drugi baletni nastop * * j Ristori v Kopru.
V nedeljo 15. t. m. sLiiii» ' prireditev ponovi za 10 ■ 'J istem p-resteru ob 15. j
Obisk na conskem ^ „ r,
r- Ol5°n' lifl*
Kontra dimi ral C. E. . ,-jjg ^ i ?;	kap'*«1
_      .
»Roanoke«, ki je v5er?i-iSl«'ti» priplula v tržaško pnf1 ^
žark je v spremstvu kaP^jf^
S Veederja. poveljnika ^
v spremstvu drugih of‘cl raj popoldne šel na v Ltvh
obisk na consko preč5 v^oac’ Danes mu bo predsedru ^[H1-Palutan vrnil obisk na *
Opozoril0 ^
ACEGAT je z današhj , . -pričela na cesti Bark0™^#’ Križ z deli za popravil3 v vodovodnih cevi.	za^Ji
Prometna policija pol4 radi tega vse šoferje, d j pažnjo na signale in jtrostv delu ceste zmanjšajo h>
TRŽAŠKA B'
°BZAnK t
Dolar 67^), francoski švicarski frank 155, P^F,,S J2
ling 1650, avstrijski
šilih*
T
NOČNA SLUŽBA ^	&
Cipolla, Ul. Belpn^VJ dina Enea, Ul. C®0 je]l’J- d Alla .Maddo.lena. BI ofZo $ 43; Pizzul-Cignnla. j8le. ii, I
Zanetti, Ul. Cominf;! i**" I Harabaglia, BarkovU
ROJSTVA, SMRTI IN ^ }e j«)f|
Dne 8. in 9. aprila )Lrloi*
Trstu rodilo 7 otrok, oseb, poroke Pa s°
uh'
bile
i?
Civilne poroke: tolh sftfl Behrens VVerner W	>
Licia Schivi.	«^1 fl
Cerkvene poroke: bah y
Natale Giurco in frlJ pjn« f
Quagliarella, uradnik	i
gaziol in gospodinja bissi, uradnik Silvio- Al * gospodinja Ameba ,ja j Umrli so: 87-letna _jetn» f čaric, vd. Rittmeyer. >>	jet
Karban, vd. Valen1«’	1; 1 J
zalija ^amec, vd. Pr	VL/
Giovanni Dose; 87-1
Vidali, por Azz°niirrčon; IA rma Capato. vd- T	p, J
Dorotea Tissoni. » y(j, 6 ( 60-letna Irma Almad . Ci v £ lan; 81-letna Ivamij' lach; 70-letni Vitjorid letna Ana sk0''Ia’a pe %c, / 74-letna GiusepP'1«,^K
..  .............
Fabretto; 84-ietna
so, vd. Capellan«
star 4 mesece.
■ 'a
Bernes; 90-letna %UbP<'< Toso; 76-1 etna
ADE*
29. aprila
bodo
iziel'
NOVO GORICO, BOVEC,_ OPAT |j
REKO m
Pojasnila in
pri ADBl»MtfO *
ui: ww®
vet°
— 3 —
10. aprila 19S1
ZADNJE AIREYEVO POROČILO
I sianjo iodusiriie
ln delovnih razmerah
Na splošno
icžai„PledIedu finančnega po-
Wna oris
Vidrin w ,SHl71)'a in podri^.’ a ?e I®50- leta indu-r<d(al„ %?31iV nifL stolno na-■fc? d» fc°«ca Leta ter do-”0 (lois? lo jpresegla predvoj-koncu Z VlSm? in da so ob iekin j j nekdtera podjetja ^ v batnih izmenah.
*wtr Tk*at ie navedeno v IS J?od'no. stanje elek-m:	'tofca tu<ij za letos za-
* močnih padat;ir! WJU« £
%>'JTUJ:ov'Ibe električ-da ie tre-
ICU rnZrihC,dniih let Pr:-
vati pomanjkanje.
Jo Je tudi vse ~*Juk letošnje
Z
na kar se J»ročiio	industrijsko
ti u, v. 1 nikakih podrobno-imistriio. obmn-iovale porast tertejšJ* 'e Proizvodnje, niti ni H- Zatn oj30 -,a v industri-ifersjc- Jj0.. pogledali gospo-Poročno tržaške Zbor-
Cn»*w ^sec november in de. 11 Podna!- katerem so navede-I &rtih Tl1, °. lzkoriščanju teh-toimq )?in?sti Posameznih Gruber °,°Je zn mesec de-
■LM s skr ■ da je delaUl *Mtjo U^j polno zmocjlji-
* ie	mpmu- Prav ta-fe AguilJi mdi pol°ža.j čistil-
' ^ S uolTn ^ decembra de-®! slab; zmogljivostjo. Do-^nstriip	le Položaj ostale
^ in s™,! predvsem ma-
> i SbSSf: Tako * ™ P>-;-
lr“ delni M mila v decem-
* tmoo LSaJ-° s 15 odst■ svo-‘HllXl- aGaslinh,. eno < 0 ,eh), ki je bilo *> bile ,.P°. wim in
lkrJe- ll°zen
ob-
v katero
'Kmt YtJnJ ogromne vsote, ^na rfnf	0	lir>- ie 20.
*°a ^Pcf•J!inQTn re<^u. 7e me S® Zbornice0 ln]elo-P° Poro’ PpOsiitp,, , » ?elg «diskretno» ?a0°	-	ko Je delalo za dr-
S?6 Kot	17’56 odstot-
■■ «OaiiiJ nmcne zmogljivo-z° katerega sc
*-	*•	ua	je	u--	-
T°«pičen ktonČ ?J^enlhfo„dor
Primerjav j" z" 800,
danes samo ISO
,0 Pa
biti
zaposleni pred voj-
A*4
da bodo odpuščeni, je položaj male in-" obfuj ~ypet omenjamo red-
Sred;
zbor
njih
Združenja malih Podjetnikov, ki da je mala in
*«£'larili
SIS*?«** ti krizi pred.
.. -- na močno kon-llmjanskih tvrdk.
£ wJCSr dajei° todjedel-7,a tvrdkam, v ino-K'itožuje^ti se podjetnico it<10
«1Iten,-
so navedeni podat-
1% J Industrijske proiz-
šl%:au navajamo: jeklo
R-J11-000 ^ (V poro-
5 v n? ?? cei° '’S-I5i tO»).
11,000 ton, su-I 5!tro,._ fi5-000 tern, predelati ton mineralno olje 530 j.SDn Podelano semensko 1 ton kj
tlSfr'/sfco pristanišče v v Zavija h
Pfi' *'rO''. f
k^fca ‘u Poudarjajo, da je M^ava posvetila veli-
min:i a mo k temu, da se je v decembru stanje ' nekoliko poslabšalo in znaša za 500 oseb manj, medtem ko je srednje letno stanje zaposlenosti znašalo 37.000 oseb.
Zelo pa nas začudi trditev o brezposelnosti. V poročilu je rečeno dobesedno: «Kljub temu Pa je bilo ob koncu leta še 20 tisoč prijavljenih brezposelnih. To pomeni, da se je fr 12 mesecih zmanjšalo to število le za 2000.» Na drugi strani pa VU sama v tremesečnem gospodarskem poročilu navaja sledeče podatke za gibanje brezposelnosti:	(srednji letni podatki)
1948. leta 24.500, 1949. leta 18 tisoč 600, 1950, leta 20.000. Podatki tromesečnega gospodarskega poročila v glavnem tudi odgovarjajo številkami, ki jih daje poročilo Trgovske zbornice. Brezposelnost je torej porasla za 2000, ne P® padla. Prav tako se nam zdi neutemeljena trditev, da so se mnogi prijavil i za\ nezaposlene v pričakovanju raznih podpor.
85 LET
oonrnuE biliie
CIRIL-METODOVA
družba pred novimi nalogami
(Nadaljevanje na 4. strani)
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani 55. redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe. Ker med prvo ir.1 drugo svetov, no vojno občnih zborov ni bilo, številka 55 ne predstavlja dobe družbenega obstoja. Naša slo. venska narodnoobrambna družba deluje že .65 let. njeno delo pa se je razvijalo v treh različnih obdobjih.
1. V avstroogrski monarhiji. Nemški imperializem na severu in italijanski na jugozahodu sta pri uresničenju svojih hegemo-nistionih ciljev videla v obstoju slovenskega naroda največjo oviro. Da bi pospešili proces potujčevanja, so Nemci leta 1880 ustanovili šolsko društvo «Schulverein», ki je ustanavljalo nemške šole v slovenskih krajih t£r vabilo.v te šole slovenske otroke s podkupovanjem in z grožnjami staršem, ki so bili odvisni od nemškega kapitala. Na nevarnost ponemčevanja slovenske ‘ dece po «Schulvereinu» je ‘leta 1880 prvi opozoril s posebnim člankom v časopisju pisatelj Josip Jur-
čič. Kljub številnim slovenskim I katerem lih je opoze .1 na po-
protestom, ne glede na interpe. lacijo slovenskih poslancev v avstrijskem parlamentu leta 1882, je «SchulVerein» nadaljeval z ustanavljanjem nemških šol in nemških vrtcev po raznih krajih Slovenije.
Enako so delali Italijani med primorskimi Slovenci in Hrvati s pomočjo svojega društva «Pro Patria«, ki je obstajalo do 16. julija 1890, nato pa s pomočjo njegovega naslednika «Lega na-zioEiale«.
Treba je bilo seči torej' po samopomoči. Dne 28. novembra 1884 je izšel v časopisih javen peživ na ustanovitev narodnoobrambne družbe, ki ga je sestav'! zgodovinar Ivan Vrhovnik, 28. decembra 1884 pa se je sestavil pripravljalni odbor z načelnikom Luko Svetcem. Ker je bilo to ob tisočletnici smrti slovanskega apostola Metoda, so ustanovitelji dali organizaciji ime Družba sv. Cirila in Metoda, Ko je 1. 1885 oblast potrdila pravila, se je ustanovni odbor 20. oktobra 1885 obrni) z razglasom na vse Slovence, v
I gubne delovanje aSchulverei-na» in društva «Pro Patria» ter [jih pozval na obrambo. Za cilj si je družba postavila: vzbujati in utrjevati narodno zavest Slo. vencev ter rešitev ogrožene slovenske ‘mladine.
Na prvi redni veliki skupščini 5. julija 1886 v Ljubljani je bilo zastopanih že 25 podružnic. Slovenski nared se je zavedal, kakšen je pomen te Družbe. Ze leta 1910 so letni prispevki presegali milijon kron. Tedaj so sklenili zidati v Trstu novo šolo, s stroški pol milijona kron, ki je bila že 12. oktobra 1912 odprta pri Sv. Jakobu v Trstu. Družba je ustanovila in vzdrževala v Trstu petrazredno deško šolo s paralelkami, šest-razredrio dekliško šolo z dvema vzporednicama, štirirazred-no dekliško šolo poleg trgovske šole. V šolskem letu 1913-14 je obiskovalo družbene osnovne šole v Trstu 4227 otrok. Poleg tega je vzdrževala še 5 otroških vrtcev.
V letu 1914 je imela Družba 25 otroških vrtcev in 55 oddel-
kov osnovnih šol na slovenskem ozemlju. Število podružnic je do prve svetovne vojne naraslo na 286.
2. V stari Jugoslaviji. Reakcionarni režimi stare Jugoslavije so na stotisoče Slovencev za mejo pozabili; ceio več! Niti Slovencem cb mejah v notranjosti države niso posvečali dovolj pozornosti in jim niso nudili potrebnd pomoči. Tako je morala Ciril-Metodova družba na ogroženih obmejnih postojankah ob jugoslovansko-av-strijski meji sama skrbeti za zidanje šol. S svojimi sredstvi je zidala šolo v Gradišču in pri Sv. Treh kiraljih nad Marenber-gom, v načrtu pa je imela zidavo ene šole v Prekmurju. Šolsko mladino v Sloveniji in v zamejstvu je zalagala z mladinskimi knjigami in šolskimi potrebščinami.
3. V novi Jugoslaviji je država na znotraj sama prevzela in rešila naloge ,ki jih je Iprej opravljala družba. Naloga oživ. ljene Ciril-Metodove družbe je ostala le, skrbeti za naše brate zunaj meja države.
Imperialistična politika interesnih sfer je z mirovno pogodbo z Italijo ,z Madžarsko in s pariškim sklepom glede severnih mej Slovenije zasekala slo-venskemu narodu novo skelečo rano. Zunaj meja domovine je ostalo v coni A Tržaškega ozemlja 80.000, v Italiji (na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini) 80.000, na Slovenskem Koroškem 120.000, ob jugcslovandko-avstrijski meji na Štajerskem 10.000 in v Slovenskem Porabju na Madžarskem nad 9000 Slovencev.
Naloga na novo oživljene Ciril-Metodove družbe bo izdatno pomagati zamejnim Slovencem pri zidanju Kulturnih domov v Trstu, Gorici in na Koroškem. Vsak član te družbe pa, kakor je poutlarii njen predsednik Bevk, naj bo aktivist v narod-no-obrambnem smislu, ki bo znal svojo okolico zainteresirati za zamejska vprašanja in jo pridobiti za pomoč. Tako bo Ciril-Metodova dražba najuspešneje izpolnjevala svoje naloge in čaetno nadaljevala sve ja svetla izročila preteklosti.
Dr. JULIJ FELAHER
Karlo Rupel in Marijan Li povsefc med izvajanjem
Bosdan Grom:
PRI ŠTUDIJU
Vritegnitv o rv.j Ramenom
ati Vi,
ka- ^0 Je Gospodarsko več-manj odvisno od todustrije, Za no-
k po Vri S 'e dnto na mz' kJ? hoten	0 n,Hijonov Ur.
K	l'lhm	®P*toariti, da zelo
a«.	toiciativo ,Voja-
vendar bi hoteli
Ji nove m-da bi po-
jsr*-
SiJ da
SP*.
ni v odboru pri-
^Jdstavnikov lastni
dlasiJ nitl s posvetoval-*e »n°va »n?. fcateri b°do gra-dietja svoje obra-S ^ar srf!o 0 tom Pi-jh M kr; ?02arjmno še en~
4 J
%
k k? bew*am°
v, St°<?Sed<>
»>■
in to po zemljo in ima-i nduslrijci, Pa nimajo v.a-Hfc '‘oilens to na ta način '■ rJl'°5e	e	c?*°	°b
c* uk°dnb,0S(^Vo 'za
N ts,J
k i so
■’lede/n/ce
V)
. J bilo rekord-J'hl}x 6Š mstvo. Skupaj so lnH !,od bmttotregistr-l’hK dnja- (Večja tona-
' ’* bČ,Tžend ms
ton.) To tli,, ,ij'i velike ladje: (lini5-000 tov), «Aa-Mto„; ton), «Oceania» p J «Nept-unia» (13
tP'V0 orade za druž-■da ostale tri za Tr-aJJPtoj smo pri J L° fonaJ J1 in Pri po-?«, v: } ERP menili da SC- k0 orade v Trku, r\y,Juke l,P°tove, v itali-0* Os je 1 temn da je JSj j°Unih }ev/a eden iz-
f^hiaikegaZrokoii za sUlb Ja Pristaniškega
1Janjš^a' da bode ver.
VponjflGrati O sta-
Vk^nd»nic ni ni-zbo ! iz poro-
v1 U«	<00rniro	w
vi ^edeZrTtnice. da je Maj	Jndustri-
\ lati Jor.osiJtodicionalno,
,Vn ZatdMelnl?r- nnd-
^ h*t(Ly> 0	'lnčlustri-
S2‘s*
‘•>1,
ladij
letovalca
n~ Strnete
»X °Vne
L
A z.0 » J- NadniL kak°r ob
^^leml^nbru ST1- da
uaistrira'
bilo
'Sefo„~- ,ci ie
ezeno. Pripo-
BOGDAN GROM
v galeriji „Scorpione"
Bogdan Grom se je znal v razmeroma kratkem času uveljaviti pred tržaškim občinstvom in tudi zunaj meja našega tesnega ozemlja. O tem pričajo zlasti prizriavalne izjave celovških časopisov ob tamkajšnji razstavi slovenskih tržaških umetnikov.
S sedanjo razstavo nas Grom ni presenetil, to pa zato ne, ker se njegova umetnost harmonično razvija iz že osvojenih in trdno postavljenih temeljev. Na razstavi so zastopane tri panoge, ki jih s pridem in s stal. nim poglabljanjem goji ta ir.no-gost ran-ki umetnik.. In sicer olje in tempera, narodna ornamentika in knjižna ilustracija. Značilno za Groma je, da drži te tri panoge ločene med seboj in da nikjer ne prehajajo druga v drago. Njegovi narodni ornamenti kažejo na izrazit čut za dekorativnost, toda njegova olja in tempere ne učinkujejo dekorativno, marveč vsebujejo Izrazite slikarske elemente, ki dajejo Gromovim slikam težo in kažejo na trdo disciplino v oblikovanju predmetov.
V olju prevladujejo motivi s Krasa. Grom si ni v ničemer skušal olajšati dela, ko je hotel pronikniti skozi obliko in barve v dušo kraške pokrajine in zlasti kraške vasi. Njegov pogled je realističen s kemaj opaznimi elementi impresionizma. Izognil se je stilizaciji v obliki in v barvi ter skuša podati naš Kras tako, kot ga gleda naš človek, ki ni šel skozi različne slikarske šole in moderne teorije. Zato je njegova umetnost razumljiva tudi preprostejšemu gledalcu. Njegove barve so težke, to so barve kraške zemlje, kraškib tal in skal in iz njih sezidanih hiš. Prevladujejo rumenkasti, rjavi in sivi toni. Slika «Na Proseku« izraža tipiko kraške vasi,. njeno patriarhalno preprostost in njeno trdno zasidranost v skalnatih tleh, ki se zdi, kot da je i*z njih izrastla. Na sliki ((Zimska pokrajina« ni videti snega. Vendar vzbujajo' golt,' okleščene veje in gola skalnata tla občutje rezočega mraza. Izrazito kraška je slika «Na dvorišču« s tipičnim vodnjakom v ospredju, s pujskom, ki čofa po koritu, in s
kokošjo v sredini, z ženo, ki pere in z rešetkastimi železnimi vrati v ozadju. Preko dvorišča sta razprostrti svetloba in senca sončnega dne. Na razstavi je še ((Pogled na Prosek« v svetlejših barvah in živo učinkujoča slika ((Kraške hiše«
s temnim, golim drevesom v ospredju.
Razstavljene, slike kajpada niso vse najnovejšega datuma. Nekatere smo že videli, tako n. pr. «Mcža pri čitanju časopisa«, ki sedita poleg štedilnika in nudita obiskovalcu razstave tipičen prizor iz življenja naših ljudi na Krasu. Lepa figuralna študija je tudi študirajoči ntladiemič, ki sedi zatopljen pri mizi sredi knjig in si nekaj beleži na papir pred sabo. Tudi ((Ivam«, mož, ki sedeč obrezuje šibo, učinkuje kot dobra karakterna študija.
Štiri tempere, manjše kompozicije deklet v šoli in portretne študije, dopolnjujejo okvir te panoge Gromovega umetniškega udejstvovanja. — Zlasti mi ugaja slika ((Kritični pogled« deklice v rdeči jopici, ki si pozorno ogleduje risbo.
Nekaj povsem svojevrstnega so Gromove ilustracije za «Rdečo kapico«. Slikar se je intuitivno približal otroškemu gledanju in čustvovanju. Oblike so preproste, barve s> žive, kontrasti ra joče, a najzammi-vejša je perspektiva, s katere gleda slikar na objekt, ki je zdaj pod, zdaj nad njegovim očesom. Slike dihajo pravljičnost z rahlim prizvokom humorja.
Ilustracije za Mark Twaino-vega «Toma Sawyerja» so preproste, a z izredho sigurnostjo
izvedene. Iz njih odseva prikupno delujoč humor.
Tretja panoga Gromovega umetniškega udejstvovanja je narodni ornament. Opozorili smo že ob drugi priliki na nje govo knjigo ((Slovenski narodni ornament« in na razstavi nam daje Grom poleg skic tudi nekaj praktičnih primerov uporabljivosti svojih osnutkov. Tu vidimo klepfco z dvema trakema za vegal v izbi, okrašeno z njegovo lepo dekorativno učinkujočo ornamentiko. Dalje vidimo prt z vezenimi narodnima okraski, a najizvir-neje učinkujejo vrata, ki so ckrašeina s slikami iz naše folklorne tematike na steklu. (V zaporedju od zgoraj navzdol vidimo; Zlatoroga, Kralja Matjaža z vojske; Zmaja v Postojnski jami; Tri sestre — Dravo, Savo in Sočo, ki tekmujejo, katera bo prva pri morju.
Razstava Bogdana Groma je zanimiva in pestra ter zasluži vsestransko pozornost tržaškega občinstva.
VLADIMIR BARTOL
POPRAVEK
V nedeljskem poročilu o koncertu bi se moral stavek «Naš glasbeni poročevalec se ne bo spuščal v podrobnosti...« glasiti pravilno: «V podrobnosti izvajanja se bo spuščal naš glasbeni poročevalec...«.
Jiullufma chidtm * dhMkteifolii oic^ani piaoadmih tujkih kmi(j
Sovjetska kultura
v Severni Koreji
Mesec dni pred spopadom na Koreji je imel pomočnik ministra za kulturo in propagando v Severni Koreji govor, v katerem' je med dragim izjavil: ((Samo s prebiranjem napredne sovjetske književnosti bemo lahko razvijali našo nacionalno kulturo. Zato moramo pospešiti naše napore, c’a bi še močneje vsrkavali zglede napredne sovjetske kulture in tako lahko razvili in dvignili naše na-
Gledališče v krogu na Broadwayu
Ameriški dopisnik angleške revije ((Gledališki svet«, Maw-bi Green. poroča v eni zadnjih številk. (Ja .je nova metoda dramskih uprizoritev, hi jo imenujejo ((gledališče v krogu«, dosegla v Ameriki zelo velik uspeh. Najprej so jo preizkusili na podeželskih odrih, potem. ,pa so pričeli nastopati v New Yorlku pod vodstvom Davida Heiweila in Derricka Lynn-Thomaea. V .sredo bivše plesne dVorane hotela ((Edison«, ki ima ugodno lego sredi gledališkega okjrolja, je zgradil lastnik nizko ploščad za oder in ga z vseh štirih strani obdal s tri sto sedeži. S tem. da so odpravili inscenacijo, obdržali pa kostume; rekvizite in samo zgornjo, osvetlitev, so dosegli, da ustvari ta arenski tip gledališča tesnejši stik med občinstvom in igralci. Istočasno pa ima gledalec možnost, da s svojega sedeža razdira učinke predstave na obrazih treh četrtin gledalcev, če ga predstava dolgočasi. V takšnih pogojih nas prav nič ne preseneti, če opazimo med odmori, da so navajeni gledalci «v krogu« mnogo bolj samozavestni kakor pa nastopajoči igralci «v krogu«. Da bi krstili to novo prikazen, so si izbrali v New Yor-ku za prvo predstavo komedijo Georga K^Dja «Tht Show-off«, ki ie	primer	roko-
delstva komedij dvajsetih let našega stoletja. Ko so vprašali glavno igralko Jane Seymiour, kakšno je njeno mnenje o tej novi metodi, dramskih uprizoritev. je izjavila: «Ta metoda mi vzame mnogo več koncentracije. Mnogo več naporov potrebujete, da ne bi mislili na občinstvo in se delali, kakor da ga sploh ni okoli vas.« To slabo delo so predvajali tri tedne in uspeh prvega tedna je zagotovil isto ostalima dvema. Ameriški publicist, ki ga redno zanimajo dramske predstave s finančne plati, je tudi to pot zabeležil številko:. čistega dobička 6500 dolarjev.
cionalne sile na višjo raven ter si s tem ustvarili bogato in močno deželo«. Te besede pa niso bile šele uvod v sistematično prodiranje sovjetske kulture v Severno Korejo, pač pa objektivno že zaključna ugotovitev dejstev ((kulturnega imperializma« sovjetov. Sovjeti so se poslužili v Severni Koreji iste taktite kot povsod drugod. Niso štediii sil in sredstev pri svojem vsiljevanju dogem in pogledov na svet, pri čemer so se poslužili najbolj preizkušenega načina — ((vzgojnega sistema«. Leta 1945 so ustanovili v Severni Koreji 20 ((Sovjetsko, korejskih kulturnih društev« s 3700 člani. Število teh društev je, leta 1949 naraslp na 120 s
1.300.000 člani. Namen in naloga teh društev je bilo redno prirejati koncerte, predavanja, dramske predstave in razstave, ki naj bi pele hvalo sovjetskemu načinu življenja. Sovjetski profesorji, predavatelji, umetniki in drugi javni delavci so kar preplavljali deželo in samo v letu 1948 «odlajnali» nad
70.000 predavanj. ((Kulturna« društva uporabljajo sovjeti za distribucijske organe prevede, nih ruskih knjig. Trprevodi, ki so večinoma propagandne bib-šure, Leninova in Stalinova de. la, izhajajo skoraj obvezno v nakladi pol milijona izvodov. Najbolj učinkovita ustanova v tem «vzgojnem sistemu« pa je vsekakor Institut za ruski jezik.
ki so ga sovjeti ustanovili v Severni Koreji. Povsem jasno je, da tako imenovani »ruski jezik« ni glavni predmet instituta, pač pa še vrsta drugih «predmetov», ki obravnavajo najnovejše modrosti «0 odnosih med socialističnimi državami« in o ((prvenstveni vlogi SZ na svetu«. Leta 1949 je izšlo iz tega instituta 1200 profesorjev srednjih šol. ki so jih razposlali šilom po Sev. Kcieji. Plav tako so dalj 600 korejskim dijakom štipendije za študij v Moskvi. Tako uporablja Kremelj tudi v Severni Koreji svoj «vzgajni sistem« in kulturno aktivnost« za zasužnjevanje in zastrupljanje mišljenja zaostalega ljudstva.
SOLISTIČNI KONCERT
Glasbene Matice u Avditoriju
Bogdan Grom:
NA DVORIŠČU
,V vrsto koncertov,-, ki jih prireja centralna slovenska glasbena ustanova v Trstu, se je lepo vključil sobotni kemorni Večer v Avditoriju, na katerem. so sodelovali sopranistka Ondina Otta, violinist Karlo Rupel m pianist Marijan Lipovšek. Spored je bil tokrat stilno zahtevnejši in upamo, da je doprinesel k izoblikovanju okusa našega koncertnega občinstva, ki na splošno še ni dovolj vzgojeno, da bi znalo pravilno cenit i resnične vrednote. Koncert je nudil res pravi umetniški užitek in potrdil pravilno pot, ki si jo je zadala tržaška Glasbena Matica s prirejanjem javnih koncertov.
Violinist Karlo Rupel nam je predstavil najprej pyrekrasno sonato v A-duru francoskega skladatelja Cesarja Francka, eno najdovršenejših del iz literature Za violino in klavir (kajti klavir nima v tej skladbi podrejenega pcmenip marveč je njegova udeležba enakovredna1 violini) zanimiv^ zlasti po svojevrstni ciklični strukturi, da se namreč temeljni motiv pojavi v vseh štirih stavkih. V drugem delu Pa je violinist po segel po krajših delih. Poleg «Ncctuma» slovenskega skladatelja Marija Škerjanca, ki ne zatdji avtorjene naslonitve na francoski impresionizem, smo slišali dve deli izmed tako ime-nbvanih «efektnih» komadov violinske literature: Wieniaw-skega «Scherzo * tarantellon in Nachezove «Ciganske napeven. Karlo Rupel tehnično dovršeno obvlada svoj instrument, kar je dokazal zlasti v drugem delu koncerta ter pri komadih, ki jih je moral na željo poslušalstva dodati: «Spanski ples« De Fdlle in znano «Indijsko pesem» iz Rimski - Korsaikova opere «Sadko». Franckova sonata je čudovito grajena umetnina, polna melodičnega in harmonskega bogastva, ki zahteva od izvajalca ogromne izrazne sile, pogojene iz rtotranjega doživetja ter plastično oblikovanje posameznih stavkov za dosego močne umetniške celote. Pri Ruplovi interpretaciji Francko-ve sonate, ki je bila tehnično in stilno brezhibna, smo mestoma pogrešali nekoliko več izrazne poglobitve, kar bi še povečalo kvaliteto izvedbe (delnemu pomanjkanju sonornosti je morda vzrok tudi instrument , ki ne «nese»). Omenjenega nedostatka pa nismo ob-
Pianist Marijan Lipovšek
čutili pri 111. stavku, ki ga je violinist zelo lepo izoblikoval. Sodelovanje pianista Marijana Lipovška, ki pri Frančku ne pomeni spremljave, marveč samostojno udeležbo, je bilo v vsakem pogledu brezhibno. Tehnično zahteven klavirski part je pianist obvladal z občudovanja vredno lahkoto, njegova igra kaže muzikalnost globoko občutenega izvajalca, ki je v polni meri dojel oblikovne in vsebinske posebnosti Franckove umetnine, ki bi še v večji meri prišle do izraza, če bi imel pianist na razpolago boljši klavir.
Sopranistka Ondina Otta nam je v svojem sporedu predstavila zanimiv izbor samospevov Milojeviča, Hatzeja, Simoni, ja in Pavčiča Pevka tehnično odlično obvlada svoj 'glas, ki je v vseh legah pravilno izenačen. Njena posebna odlika je izvrstna interpretacija ki. je znak izredne muzikalne inteligence. Otta pravilno podaja skladateljevo zamisel in posamezna dela izoblikuje doživeto ter na način, ki je značilen za karakter posamezne pesmi. Globoko občuteno je Pevka podala zlasti tri prekrasne samospeve srbskega skladatelja Mitoje Milojeviča: ((Molitva majke Jugoviča zvezdi Danich, (dJspavan-ka» in «Japan» in pri vseh do najmanjših potankosti izdelala dinamične nianse. Svojo veliko sposobnost za oblikovanje razpoloženja pa je pokazala v preprostih a prisrčnih Simoni-jevih samospevih: «Polž», «Naša Putka« in «Kukavica». Sposobnosti njenega koloraturnega soprana pa smo občudovali pri treh znanih Pavšičevih samo-
spevih: «Mehurčki», «Kaj mi pravi ptiček» in ((Ciciban, Ciei-fu’j» Pevko, ki. je na željo publike dodala še Devovo «Kanglico«1, je pri klavirju, diskretno in brezhibno spremljal pianist Marijan Lipovšek.
Koncerta se je udeležilo lepo število ljubiteljev glasbe, ki so požrtvovalne umetnike ponovno klicali na oder in se od njih nikakor niso mogli ločiti.
Sobotni koncert je lepo odjeknil v naši kulturni javnosti ter doprinesel svoj delež k tru-dapolnemu in požrtvovalnemu delu naših domačih glasbeni- 1 spevali
kov, ki v dokaj težjih pogojih kakor gostje iz Jugoslavije orjejo ledino našega glasbenega življenja, kar sla pokazala nedavna uspela nastopa komornega in svetoivanskega pevskega zbora.	 r.
Prejeli smo:
Sodobna pedagogika 2-3, leto Ha, Ljubljana, 1951. Vsebina-: Bogomir Stupan! Nauk višjih tečajnih izpitov. Dr. Vlado Schmidt; K problematiki našega pedagoškega tiska. Dr. Iva Šegula: Ob inšpekcijah, iz šol. ske in vzgojne prakse: Ivo Kalin, ing: Vladimir Mušič, Miroslav Vidmar:	Pomanjkljivo
znanje matematike in geometrije pri dijakih, ki prihajajo na srednje strokovne šole. Dr. Stanko Gogala: Ugovori proti potrebnosti študija didaktike in metodike. Ivan Andcljšek: Problemi spisovnih vaj v osnovni šoli. Šolsko življenje v FLRJ: K. Skalko:. Najvažnejša vzgojno-prosvetna in šolska problematika v LRH. Dušan Gvozde-nevič: Poročilo o pedagoškem delu v LR Črni gori. Šolsko življenje po svetu: Ada Zgur: Angleško šolstvo Kritike >n ocene: Dr. Stanko Gogala; Odgovor D. Frankoviču. Dr, L. Žlebnik:	«Savremena škola«
7-8. Poročilo, o (bčnem zboru Pedagoškega društva na Bledu 21. oktobra 1950. Bibliografija-.
Inchiesta su aleune opinioni personali, Dmaggio deHTstituto Nazi' nale A-ilturuzioni. - Ze ob sliki na naslovni strani postane Vi.-okr.d meči -ovsM.V nekoliko »sumljiv« Ko pa knjigo odipremo, nas preseneti cela galerija fotegrafij dojenčkov, ki ((izražajo svoja osebna mnenja« s posebnimi pozami. Pre d vsako sliko, ki so vso celostranske, je vmesna stran, na kateri je več ali manj po?.reč: no vprašanje, slika otroka pa predstavlja njegov odgovor na vprašanje. Človeka knjiga prijetno razvedri.
Zdravstveni vestnik. Stickcv. no glasilo slovenskega zdravništva. XX. letnik. 1951, Sl. 3-4. Tone Ravnikar piše v članku «Deset let jt za nami« (cb desetletnici OF) o napredovanju slovenskega zdravstva v tej dobi. O partizanskem zdravstvu piše dr. Janez Milčinski v članku «Mi pa nismo ie uklonili...«. Članku je dodana tudi priloga 4 strani slik. Strokovne članke. ocene in drugo pa, so pri-dr. Damjana Bebler,
dr. Mila Kovač. dir. Sonja Sovdat, dr. Branko Volavšek, dr. Jože Bohinjec, dr, Vid Grošelj, dr. Ivan Černe, dr. H.' Heferle, dr. Marij Avčin, tj:r. ph. Janez Kromar in dr. Nada Križnik.
m	OLMSl	KI	
»Oscarjeve« nagrade 1951
Najvišje filmsko priznanje Hoilywooda za 1. 1950 sta prejela satirična filma »Al Abcut Eve« in »Sunset Boulevard«.
Film «A11 About Eve«, ki je satira na gledališko življenje, je dobil kar 14 «Oscarjev» in to med drugimi za najboljši sce. narij in za najboljšo režijo (Josef Mankievvitsch). Film «Sunset Boulevard« zgodba bivše slavne filmske zvezde nemega filma, ki jo je doba zvočnega filma prezrla in pozabila, je dobil enajst nagrad: za najboljšo fotografijo, Billy Wilder za najboljšo režijo, Charles Bruckett in D. M. Marshman pa za scenarij.
Med igralci so dobili nag,ra-de: Louis Calhern za vlogo v filmu «The Magnificent Yan-ke», Jose Ferer za vlogo v filmu «Cyrano de Bergerac«. Wil. liam Holden (Sunset Boulevard), James Stewart (Harvey) in Spencer Trecy za vlogo v filmu Pather of The Rride. Igralki An n Baxter in Bette Davis sta prejeli nagrado za vlogi, v filmu »Alj About Eve«, Gloria Svanson za vlog0 v filmu ((Sunset Boulevard« in igralka Judy Jolliday za film Born Yester-*Jay». Za vloge v posameznih filmih so bili nagrajeni še: Jeff Chandler, Edrnund Gwen, Sam Jaffe, Tjleorge Sanders, (Ali About Eve), Erich von Stro-heim (Sunset Boulevard), HoPe Emerson, Celeste Holm (Ali About Eve), Josephine HuM, Noncy, Olson (Sunset Boule- j
vard) m Thelma Ritter (A d About Eve).
Med režiserji so dobili «0-scarja«: Joseph Mankiewitsch (Ali About Eve), John Huston (The Asphalt Jungle), George Cukor (Bern Yesterday), Billy Wilder (Sunset Boulevard) in Carol Redd za režijo filma «The Third Mann«.	*
Nagrade, ki jih je priznalo 1850 članov hollywoodske fi>-ske akademije, so oficielno razglasili 22, marca letos ^ Panta-gasovem gledališču. "
O
Zgodovina filma v slikah. V
Ameriki je pred kratkim Izšla nova knjiga s področja filmske kulture ((Zgodovina filma v slikah«. Knjigo je spisal in zbral material James Taylar, izdala pa jo je znana založba «Sin;on in Schuster« v New Yorku. Knjiga prikazuje razvoj filmske umetnosti v Ameriki in po svetu z bogatim slikovnim gradivom im z odlomki iz scenarijev od najstarejših filmov pa do leta 1949.
O
Paul Muni bo po vsej ver-)
jetnosti zopet igral v filmu in sicer bo nastopil v filmu «Asy-lum« mladega režiserja Richarda Barea.
O
V Edinburgu, Anglija, so odprli kinematograf, ki je namenjen samo gledalcem podi 15 letom,. Sporedi vsebuljeljo filme o življenju živali, zabavne filme in pravljice. Vstop v kinematograf je prepovedan odraslim brez otrok.
1 /n r 1 i 1"	Včeraj je	bil ob 19. uri zračni
If Ir p* l%/l p	pritisk 758.8, toplota 13.00 (naj-
f I\LIY1L	y’šja ™ed	drjevom 16.1, najniž-
ja 9.8), vlaga 78 odst., veter, severovzhodnik, 12 km, nebo pokrito, morje lahko razgibano, vidljivost 12 km, tpplota morja 12.2. Barometrska	depresija,	ki je nad Francijo
in se pomika še vedno proti vzhodu bo prinesla darjes pooblačitev z možnostjo krajevnih padavin.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
10. APRILA 1951
i
' P
: ■ 11
& ra
i;
jii; li
lili
m*
■t:
lit*!?::	:::
liiHtttHiffliiiiHaHiraBWmniniinTmnag^^^ii^iininiiiliui)!iiiilih^!^»aiH^^iiaa^tiw^iii3iaaa^aaigaaiiiiiaiH8a>UBMiMiBHBBngiaBBfli<ffliH»wawniH^^^^B^^
n si
1 1
Anriol odletel domov
Predsednik francoske vlade Queuille bo v najbrže četrtek postavil v parlamentu vprašanje zaupnice glede deficita in volitev
MONTREAL, 9. — Letalo predsednika francoske republike je zapustilo Montreal danes ob 21.45. Letalo je na poti v Francijo.
PARIZ, 9. — Sedanji franco.
«ki ministrski predsednik je v | precej težkem položaju zaradi
nesporazumov v svoji koalicijski vladi in zaradi obetajočega se velikega 'deficita v državnem proračunu. Zato bo zahteval pred parlamentom glasova, nje o zaupnici vladi.
Zaupnico bo zahtevaj med plenarnim razpravljanjem o zunanji politiki vlade, ki se bo pričelo v četrtek ali petek. Takrat bo imel Queuille važen politični govor in bo verjetno zahteval, naj bi razpisali sploš. ne volitve 11. junija. Menijo, da bo Queuille tudi v tem vprašanju zahteval odobritev parlamenta.
Queuille je kot znano sestavil svojo novo vlado 10. marca in od takrat naprej ji groze z rineva v dan nove krize zaradi nasprotovanj med ministri. Zaradi odsotnosti predsednika republike Auriola, ki je na obi. sku v ZDA in Kanadi, so se stranke zmenile med seboj za nekakšno premirje v tem ob-dob ju.
Vendar se bo jutri Auriol vrnil v Pariz in to bo znak no. ve polemične kampanje v frait-ccski prestolnici in s tem pričetek nove nevarnosti za seda. njo Queuillovo vlado.
Queuille je sedaj pred dve-' mi glavnimi vprašanji: 1. vplu vati mora na stranke, da se zadovolje z dnevom volitev in sistemom, po katerem bodo se. daj volili. 2. Prepričati mora svoje ministre in parlament, vsaj dva meseca pred volitvami, o potrebi novih davkov, s katerimj namerava zakrpati luknjo v državnem proračunu.
Doslej je Queuille uspel v tem, da je prepričal večino svo.jih ministrov, da bi bile Volitve v juniju. Samo nekateri socialisti odlašajo in menijo, da bi bilo bolje, če bi bile šele jeseni. Narodna skupščina je pretekli teden odobrila zakon o volivni reformi, po katerem bodo volili po večinskem in proporcionalnem sistemu. Ven., 'dar se prav lahko dogodi, da ne bodo tega načrta odobrili v republiškem svetu (Visoka zbornica) in s tem nastaja nevarnost, da bi bilo nemogoče popraviti in še enkrat odobriti nov volivni načrt.
V tem primeru bi morale biti bližnje volitve po starem proporcionalnem sistemu in v novi skupščini bi bilo verjetno še vedno precej kominformi. stičnih poslancev. Vsa ta borba za novo volivno reformo ima samo en namen: namreč čimbolj zmanjšati njih število.
Nič važnejše vprašanje ni vprašanje deficita v franco. skem državnem proračunu. FL nančni minister Maurice Petsche je prejšnji teden zaradi sedanjega težkega francoskega položaja že grozil z ostavko. Petsche hoče. da bi izglasovali nove davke, s čimer bi prišlo v njegovo blagajno najmanj 100 milijard frankov. Deficit se je namreč povečal zaradi novih poviškov plač, ki jih je mogla vlada sprejeti med stav. kovnim valom koncem marca. Queuille, ni istega mnenja kot njegov finančni minister. Prepričan je, da bi francoski par. lament odobril le polovico to. liko davkov, kolikor jih zahteva Petsche. Volitve so namreč pred vrati jn Queuille prav dobro ve, da bi odobritev novih davkov dovedla do nepopularnosti večinskih strank v Parlamentu jn zato bi stranke glasovale proti povišku.
Queuille in Petsche sta danes popoldne razpravljala o tem vprašanju. V sredo dopoldne se bo vladni svet ponovno sestal na plenarni seji pod predsedstvom Auriola. Na tej seji bo Queurlle zahteval pooblastilo vladnega sveta, da predloži v parlamentu na četrt, kovem zasedanju vprašanje zaupnice. Ne ve se še, če bodo glasovali samo o načrtu za no. Ve davke, ali pa bodo to vprašanje združili tudi z vprašanjih volitev.
Stavka študentov
v Maroku
FEZ, 9. — Študentje univerze Karauiyne v Fezu so v soboto stavkali v zr.ak protesta zaradi obsodbe njih profesorja na 11 mesecev zapora, ker je «zavzel stališče z namenom, da krši javni red». Danes so ponovno stavkali, ker so vrgli iz univerze pet profesorjev.
Nesreča letala «B 25»
WASHINGTON„ 9. — Voja. ško letalo «B-25» je padlo na neko hišo v predmestju Mor-ningside. Trije piloti so se re-
šili s padalom. Letalo, ki je padlo na zemljo, je nadaljevalo svojo pot po neki cesti in je le malo manjkalo, da ni ubilo otrok, ki so se igrali. Končalo je v hiši zakoncev Snyder. Hiša se je porušila in zgorela. Mrtve so bile tri osebe.
Angleško ljudsko štetje
LONDON, 9. — Danes so imeli štetje v Angliji. Šestdeset tisoč uradnikov je obiskalo 15 milijonov družin in jih popi. salo. Štetje bo stalo 1 milijon 250 tisoč funtov šterlingov. Prvi rezultati bodo znani šele v juniju. Družine so morale izpolniti 17 vprašanj, za vsako
lažnivo informacijo bodo tno-
...............‘A
rale plačati 1Q funtov šterlingov Dobljene informacije bo prou. Sevalo 5 let 650 strokovnjakov.
Krastače oblegale maroško mesto
RABAT, 9. — Zaradi dežja so zelo narasle reke v Maroku Pred poplavami so se rešile tudi krastače, ki žive v teh običajno suhih koritih Z njimi so imeli posebne težave prebivalci malega mesteca Sa-le v bližini Rabata. Tam je približno 100.000 krastad poplavilo mesto, posebno okraj Mellah, feodfer otroci diva dtaii niso mogli v izraelsko šolo. Organizirali so takoj sanitetno službo, ki je morala poraibiti precej strupa, da je rešila mesto pred nezaželenimi napadalci.
Bolgarski kapitan
priplaval v Turčijo
ANKARA, 9. — Teodor Ra. kef, kapitan bolgarske tovorne ladje «Radiha» je skočil pred Carigradom v morje in splaval na obalo. Turškim oblastem je izjavil, da se je odločil poiskati zatočišče v Turčiji, ker ne more prenašati življenja v Bolgariji.
Belgiji so ustavili Marshallovo pomoč
To je represalija zaradi sekvestra sedem milijonov dolarjev na račun plačila nekega grškega dolga Belgiji
WASHINGTON, 9. - Danes je najavil podraivnatelj ECA, Paul Porter. da bodo ustavili Marshallovo pomoč Belgiji. S pomočjo bodlo nadaljevali šele, ko se bo zaključil v prid ECA sodni postopek, s katerim je dobila neka privatna belgijska tvrdka dovoljenje, da sefcvesti-ra 6 milijonov dolarjev, naloženih v neki belgijski banki na račun Marshallove pomoči zia Grčijo.
Podraivnatelj ECA Paul Por ter, je dejal, da je zavzela bel-gijska vlada ((neopravičljivo« stališče, ko je podprla sodni postopek, ki ga jie predlagala bet giijafca, tvrdka«. Porter je dal to izjavo potem (ko je razpravljal
o tem vprašanju s parlamentarno podkomisijo, kj jo vodi demokratski senator Ribikoff. Ribikoff je izjavil, da ao bili člani te podkomisije soglasni v obsodbi «neprevidnega in žaljivega« stališča belgijske vlade.
Vsota, naložena v belgijski bainfci (6 milijonov dolarjev ECA pomoči in 1 milijon dolarjev, ki ,ga je položila evropska plačilna zveza) je bila namenjena za plačilo železniških tračnic, ki bi jih morali izročiti Grčiji, Neka belgijska tvrdka Pa je po sodnem postopku dosegla sekvestrirainje te'vsote na račun plačila nekega grškega dolga, starega 15 let.
«ECA nismo ustanovili, da bi
plačevala privatne dolgove« je izjavil Ribikoff. Ta zadeva diši po prevari in ni nikakor v smislu namenov, ki so jih hotele doseči ZDA z ustanovitvijo ECA«.
Zg davčno leto, ki se bo končalo junija meseca, je ECa nakazala belgijski vladi pomoči v vrednosti 54 milijonov dolarjev. Menijo, da je mislila Belgija zahtevati za. prihodnje davčno leto nakazilo približno 100 milijonov dolarjev pomoči.
PARIZ, 9. — Preid palačo Chailloi je nrišlo do protifran-kističnih demonstracij med predstavo španskih folklorističnih plesov in pesmi. Aretirali so 8 mladincev.	«
ŠPORTNI DNEVNIK
Ifalija-Porfugalska 4:1 (2:0)
Proti odlični igri gostov Portugalci niso imeli učinkovitega zdravila
ITALIJA: Casari, Silvestri, Cer- stil Capello.
atn- A nnnv377i ninvonnini To. iivi;:__________t
vato; Annovazzi, Giovannini, To-gnon; Amadei, Boniperti, Cappel-io, Pandolfini, Burmi.
PORTUGALSKA: Capela; Virgi-lio, Carvalho; Canario, Felix, Se-rafin; Correja, Vasquez, Patalino, Travassos, Albano.
Sodnik: W. Ling (Anglija).
Nogometna tekma med Italijo in Portugalsko, kateri je prisostvovalo 90 tisoč gledalcev, se je končala z visoko zmago Italije z rezultatom 4:1.
Igra je bila živahna in zanimiva, ves prvi in velik del drugega polčasa so dominirali na igrišču Italijani. Končala se je z rezultatom, ki po mnenju nekaterih pravično osvetljuje moči na igrišču, midtem ko drugi menijo, da je zmaga Italije morda nekoliko previsoka.
Prvi gol je prišel v sedmi minuti; zaslugo ima Pandolfini, ki je iz gneče v katero se. je vmešal tudi vratar Capela dal gol iz razdalje 10 metrov, 7 minut nato je Italija ponovno realizirala. Cappello se je osvobodil treh nasprotnikov, poslal žogo na center, kjer jo je sprejel Pandolfini, ter jo poslal proti vratarju. Capela' jo je z roko od bil proti levi. od koder je pritekel Burini in porinil žogo v mrežo.
Nenavadna hitrost italijanskih napadalcev je potisnila rdeče Portugalce v' obrambo, le sem pa tja so njih napadi, ki so se rodili iz navadno grdih akcij, prišli do vrat Gasarija. Veter je bil naklonjen Italijanom, ki so bili popolni gospodarji situacije.
V drugem polčasu je igrišče zapustil leva zveza Travassos, ki Qa je nadomestil Rogerio. Ta sprememba pa ni mogla preprečiti Italijanom, da ne bi v 14’ še povečali svoje prednosti. To je bil pravi mojstrskt gol, zares veledelo. Silvestri je podal Bonipertiju, ki je z nenavadno intuicijo našel med mnogimi nasprotniki Cappella; ta se je žoge samo dotaknil, jo poslal na center, kjer jo je zagrabil Amadei in kot blisk tekel proti golu, predriblal dva nasprotnika, nato še vratarja in se z njo vred zapeljal v mrežo, Občinstvo je tedaj postalo nervozno in je čestokrat z obilnim žvi žganjen podčrtovalo svojo slabo voljo nad igro domačih. Portugalci so medtem, menjali še drugega svojega moža; vratar Ernesto je nadome-
Italijanska dominacija se je nadaljevala. Četrti gol je prišel iz enajstmetrovke, ki. jo je pretvoril Cappello. V 40’ minuti je Jessus Coreia dal častni gol za svoje barve.
Igrišče je bilo dobro, občinstvo fair, nebo jasno, pihal pa je veter, v nadomestilo dežja, ki je padal vs0 noč. Sodil je odlično Ling od angleške federacije, pomagala sta mu Delloc in Murdock (oba Anglija).
Italija B - Grčija 3:0 (2:0)
S tekmo proti Grčiji je italijanska B reprezentanca pokazala, da bo iz nemalo igralcev njenih vrst čez nekaj časa lahko uspešno nastopilo v A enajsterice. Razvese-
ljiva je bila zlasti igra mlajših moči, ki imajo pred seboj odprto vso bodočnost. Grki so bili preveč individualistični.
Bevilacqua zmagovalec
dirke Pariz-Rubaix
Na 49. dirki Pariz-Roubaix, ki so jo imeli v nedeljo na obi. čajni progi 240 km, je med 205. dirkači zmagal nadmočno Italijan Toni Bevilacqua, ki je ob visoki povprečni brzini, ki je mestoma tudi presegla 50 km na uro, dosegel do konca dirke preko eno minuto in pol naskoka pred Francozom Bo-betom ter Belgijcem Van Steenbergenom. Favorit Magni ni prispel med prvimi, ker mu je padec odvzel to možnost.
S FINALNE TEKME MED MONTEBELLOM IN SV. JUSTOM
Nedelja presenečenj v jug. ligi
Mačva-Crvena zvezda 2:1; Sarajevo-Partizan 1:0; Dinamo Hajduk 3:0
Četrto kolo jugoslovanskega prvenstva je prineslo rezultate, ki jih verjetno noben ljubitelj jugoslovanske nogometne stave (nekakšen Totocalcio) ni pogodil. Tri vodeča moštva: Crvena zvezda, Partizan in Hajduk so zapustile igrišča poražena. Delno bi se dalo opravičiti poraz Hajduka, ki je izgubil v Zagrebu proti Dinamu. Ta poraz pravzaprav ni preveliko presenečenje, le prehud. Trije goli, ki jih je spustil Beara v svojo mrežo kažejo na trenutno slabo formo Hajduka.
Najhujše razočaranje ali presenečenje, s kakršnega stališča pač gledate na stvar, se je dogodilo v Beogradu. Pred 25.000 gledalci je Mačva iz Sabca, ki letos pfvič nastopa v prvi ligi in katere igra kaže tipično provincialnost, premagala proslavljeno Crveno zvezdo, ki je tokrat bila zaradi sramote še bolj rdeča. V začetku so gostje nevajeni velikomestnih manir dokaj spoštljivo traktirali s slavnimi nasprotniki, čim bolj pa se je kazalec na urah pomikal naprej, tem manj rešpekta so kazali dečki iz Sabca. Ob koncu tekme so navijači gostov, ki so jih v Beograd pripeljale posebne ladje in kamio-
objemali svoje igralce, ki so jim pripravili tako sijajno darilo.
Sarajevo je odpravilo Partizana z najtesnejšim mogočim rezultatom: 1:0. V Novem Sadu je Vojvodina premagala Na. predak, v Zagrebu pa Borec Spartaka. Tudi ti dve tekmi sta se končali z 1:0.
Današnji porazi vodilnih ekip bi se nam lahko zdeli samo prijetna presenečenja moštev iz spodnje skupine, ki so si po dolgem času privoščile ta užitek, ako ne bi imeli pred očmi mednarodne tekme, ki jo bodo Jugoslovani čez 25 dni igrali v Milanu proti Italiji. Forma posameznih klubov je mnogokrat najboljše merilo, po katerem lahko presodimo igro državne reprezentance. To nedeljo je šlo slabo. Po našem telefonskem poročilu nismo sicer natančno izvedeli, kdo od kandidatov za državno moštvo je zadovolil in kdo ne.
Se ena zanimivost. Hajduku je v Zagrebu bilo mnogo do tega, da bi njegov igralec Ma-tošič dal svoj gol; to bi bil stoti gol,- ki bi ga dal za svoje klubske barve na državnih prvenstvih. Ni uspel, mogoče bo
vodili na igrišče kot nori ’ imel daugič več sreče.
V Planici
je bil prvi Brutscher
Na planiški skakalnici so v nedeljo zadnjič za letos plapolale na drogovih inozemske zastave. S ponedeljkom tudi Planica nastopi svoj letni dopust. 35 skakalcev se je zbralo, od teh 11 Jugoslovanov, prav toliko Avstrijcev, 8 Nemcev ter 5 Italijanov. Prišlo je izredno visoko število inozemcev, med katerimi nekateri tekmovalci svetovnega razreda.
Zmagal je Brutscher (Nemčija), ki je s svojima skokoma, dolgima 63 in 74 m nabral 195 točk. 9 točk manj so sodniki dali domačinu Janezu Poldi. Tretji je bil Dengger (Nemčija) sledita pa mu Avstrijca Leo-dolter in Dietrich. Kako močna je bila zasedba, kaže najbolje dejstvo, da se je prvi Italijan Caneva plasiral šele na e-najstvo mesto. Vreme je tekmo-vanju precej škodovalo; padal je dež, ki ni dovoljeval pričakovanih razdalj, poleg tega pa je slaba vidljivost dopustila vsakemu tekmovalcu samo dva skoka.
Piran-Arrigoni: neodločeno
Montebello Je premagal Sv. Just
Arrigoni - Piran 1:1 (1:1)
Enajsterica Pirana si je danes v Izoli zasluženo osvojila dragoceno točko, ki bo prav gotovo velike važnosti za končni piasman.
Moštvo Arrigonija je igralo zelo slabo in daleč izpod svojih sposobnosti, saj razen o-brambe, ki je zares bila odlična, nihče ne zasluži pohvale. Nepričakovano zanič so igrali predvsem niaipadaLci, ki sle na igrišču niso znašli in so skozi vseh 90’ igrali nepovezano in svojeglavo. Dokaz tega je dejstvo, dia v obeh polčasih nismo videli niti enega dobro organiziranega in povezanega napada Izolanov. ki so životarili bolj Qb iznajdljivosti pesamer-nikov, kot Pa na koordinirani igri. Piransko moštvo, .ki je večidel igre bilo v obrambi, jie tako z lahkoto odbijalo nasprotnikove napade, ki povrhu vsega niso nikdar resno ogrožali vrat.
Rezultat tekme bi bil morda drugačen in še boljši za Pirančane. če ne bi ti v 30’ izgubili srednjega napadalca. Re-mionija. ki je bil huje poškodovan in jie maral zapustiti igrišče, ne dla bi se potem vrnil.
V začetku igre so Izalami navalili na piranska vrata in že v 3’ in 5’ sta centerfor Ma-rche. san in desna krilo Dudine za-streljala ugodne prilike.
Potek tekme pa se je po teh prvih napadih docela spremenil. Piran/čarni so namreč prevzeli vajeti, se preselili na na-. protnikovo polovico igrišča ter v 15’ dosegli gol. Desno krilo Daipretto II je preigral zaporedoma kar tri nasnrotinike in iz 10 m streljal močno v vrata; žoga se je odbila od prečke in prišla db levega krila Križmana, ki jo je brez vsake težave porinil v nasprotnikovo mrežo.
Arrigoni je po tem golu prešel v protinapad in izsilil več kotov, ki jih pa ni znal izkoristiti. V nenadnem' protinapadu ibi' Pirančani .-karaj podvojili rezultat z Remorjem, ki je iz težke pozicije streljal v vrata. V 30’ sta se v polnem teku zaletela Remor in Corbatto; prvega so morali pozneje odpeljati v bolnico.
Arrigoniju je po dolgotrajnih napadih vendar le uspelo izenačiti v 37’ z Marchesanom.
V drugem polčasu so Pirančani bili v obrambi in niso dopustili, da bi nasprotniki dospeli z žogo v kazenski prostor;
teko so lahko obdržali nespremenjen rezultat do konca'
Montebello-Sv. Just 2:0 (0:0)
Nedeljski tržaški derby med Montebellom in Sv. J ustom je privabil na igrišče na Opčinah številno navijačev enega in drugega moštva, žal pa rji mogel priklicati pravočasno vseh igralcev Sv. Justa, ki so le počasi prihajali drug za drugem; tako se je tekma začela s precejšnjo zamudo, a še tedaj je imel Sv. Just samo deset mož, med njimi nekaj rezerv. Slab začetek torej, kateremu pa je sledil boljši konec, kot je bilo pričakovati. Desetorica Sv. Justa je namreč ves prvi polčas ohranila svojo mrežo nedotaknjeno irj je šele utrujenost v drugem delu igre pripomogla Montebellu do zmage.
Pokal Istre
V nedeljo so odigrali IX. in zadnje kolo nogometnega prvenstva Istrskega okrožja, na katerem je zasluženo zmagal Nardone iz Izole, ki si je tako pridobil pravico, da bo igral prihodnje leto v tekmovanju za prvenstvo Tržaškega ozemlja.
Izidi zadnjega kola:
Soline . Aurora B 2-1 (1-1); Arrigoni B - Rdeča zvezda 5-1 (2-0); Meduza B - Nardone 1-3; Ampe-lea - Piran 2-0; Partizan - Strunjan 2-0.
Dokončna lestvica: Nardone 31 točk, Arrigoni B 24, Rdeča zvezda 23, Aurora B in Meduza B 22, Soline 19, Partizan 13, Ampelea 8, Strunjan 3, Piran 0.
0HR0ŽN0 PRVENSTVO V KOŠARKI
KK Trst - JA 53:37 (33:18) Polet (Trst) Aurora 21:18 (15:9)
Kljub slabemu vremenu so v nedieljo odigrali v. Kopru dve tekmi v košarki; v obeh sta tržaški moštvi premagali istrski.
Posebno zanimiva je bila tekma med tržaškim košarkarskim klu-hom in petorico JA. Ti so se kljub stalni premoči Tržačanov požrtvovalno borili in dosegli časten rezultat. Med Tržačani so bili najboljši Mikol, Bosco, Vallon in Brus.
V drugi tekmi med koprsko Auroro in tržaškim Poletom so Istrani izgubili možnosti zmage že pred koncem prvega polčasa, ko je sodnik izključil najboljšega Koprčana Simeonija. Med Tržačani sta se odlikovala Švara in Babič, med domačini pa Vascotto, Oli-vieri m Corrado.
Najvažnejše naše oddaje: Radio Slovenija: 14.00 Igra vaški kvintet; 22.30 Nočni koncert del slovenskih avtorjev. Radio jugoslovanske cone Trsta: 18.15 Chopinove balade izvaja Alfred Cortot; 21.00 Simfonični Trst II.:	20.00 Srečanje z znanimi me odijarni'
22.00 Dvoržak Simfonija št. 2 v štirih stavkih; i™ I.: 17.30 Mendelsorjova glasba: 23.30 Plesna glasi*.
Lakota na Kitajskem
HONG KONG, 9. — Lisf «Hong Kong Standard« piše o zamenjavi med indijsko juto m kitajskem rižem. List pravi, da Lodo žito, poslano Indiji dejansko obvzeli kitajskemu ljudv sko odvzeli da strada 50 tisoč Kitajcev v pokfajinj Honan, 1 milijon pa v pokrajinah Upeh, Kvantung jn Kvangsi.
List «Overseas Daily News», ki prav tako izhaja v Hong Kongu pa piše, da so v pokra, lini Kvaogsi ustrelili pretekli mesec 30 tisoč oseb.
Zopet stavka
londonskih pristaniščnikov
LONDON, 9. — Približno 10 tisoč londonskih pristarjiščni. koy je danes stavkalo v znak protesta proti procesu, ki se je pričel danes proti sedmim sindikalnim voditeljem, pod obtožbo, da so ščuvali na ilegalno stavko. To je bila že šesta stavka, odkar so 7 sindikalnih voditeljev aretirali v februarju. Ti so bili že štirikrat pred pioliicijslkimi sodiščem, ki je odt ločilo, da bo to zadevo rešilo porotno sodišče.
Nesreča letala
pred Hong Kongom
HONG KONG, 9. — Letalo, ki je danes iz Bangkoka odletelo v Hong Kong, tam ni moglo pristati zaradi goste megle. V letalu je bilo 11 potnikov. Pozneje je poskusilo pristati ponovno v Bangkoku, potem v Tajpehu in Tajnanu na Formozi — ver.dar brez u-speha. Pred Hongkongom je padlo v morje in eksplodiralo^ Reševalne dela otežkoča veter in dež.
ZadnjeAireyevo poročilo
0
in delovnih razmerah
Nadaljevanje s 3. strani)
O zaposlenosti smo sicer že obširno razpravljali, ko smo poročali o tromesečnem. gospodarskem poročilu. vendar je potrebno, da poudarimo še enkrat, da znaša med zaposlenimi število jatvnih uslužbencev okrog 32.000. Točnega števila ne moremo reči, ker ni v poročilu na Varnostni svet omenjeno nika-ko število — ni pač razčlenitve zaposlenih po strokah — in ker se podatki Trgovske zbornice in podatki tromesečnega gospodarskega poročila ne ujemajo.
Vojaško uprava je odpravila 15. marca zadnje denarne prispevke za živila in se je zato zvišala cena kruhu od 82 na 88 lir za kg in cena testenin od 100 na 110 lir za kg. Poleg tega so v prvem četrtletju 1950. ukinili denarne prispevke za električni tek in plin, kar je privedlo k podražitvi plina za 50 odst. in električnega toka za 13 odst. V zadnjem četrtletju so bde povišane nekatere vrste najemnin. Indeks življenjskih stroškov (če označimo življenjske stroške v letu 1938 s 100), je decembra 1949. znašal 4557, junija 1950. 4662, a konec novembra 4640. V poročilu je dragoceno priznanje, da so se cene osnovnih vrst bldga zadnje mesece bistveno povišale in da se bo to povišanje verjetno klmalu odražalo v nadrobni prodaji na trgu. Kot vidimo je bilo to žalostno prerokovanje v zadnjih mesecih uresničeno. Zato se ne moremo strinjati s trditvijo, da se je dejanski dohodek delavcev izboljšal, ker da so se mezde v splošnem dvigale, o čemer je najzgovornejša priča rimski sporazum, ki je v glavnem razširjen tudi na Trst.
Pripominjamo, da sedanji indeks življenjskih stroškov, ki ga izračunavajo tukajšnje oblasti za tipično družino petih oseb, med njimi so trije otroci treh. sedmih in desetih let starosti, ne odgovarja dejanskim življenjskim stroškom, saj s 36.391 lirami na mesec ni mogoče dostojno vzdrževati tako družino
KIN
V TBSTt
Rassetti. 21.00:	Revija
družba Dapporto.
Excelsior. 16.30: «Mate žene*.
Allison, P- Lavvford. Nazionale. 16.00: »Nekončan'^ Margaret 0’Brien, Cyd Ohar«-
Arcobaleno. 15.3IL,
ža», Maureen O’ Hara, nald Carey.	w
Fenice. 16.30: «Zaseda», »•
I°r, John Hodlal!fi(!0. .H**
Filodrammatico. 16.00.	mv,
življenja«, B. Crosby, C ^ «Trije niu#
Alabarda. 15.30: ji«, Lana Turner.	-
Armonia. 15.30: «Bledi obf ' Hope, J. Russell.	^
Garibaldi. 15.00: «Vrag V « Vera Ralson, John Carr0' Ideale. 15.30: «Korak 'V Impero. 16.30: «Ne želi žene«.
Italia. 16.00: «Bombe na * I Ida Lupino, P. Henreid.
Kino ob morju. Danes
zaprt°'
; sever*
Savona. 15.00: «JužnjaK s ^ Viale. 16.00: ((Razdrta P®
. C. Colbert.
Vittorio Veneto. 16.00: «V ^ duše«, M. Morgan, H. »-.-J Azzurro. 16.00: ((UpornHe Belvedere. 16,00: ((Ime mi f ja Ross«.
Marconi. 16.00: «Zlata M3 , Massimo. 16,00: ((Potepuh * vem mestu«, R. Voting.
Novo Cine. 16.00: «NepnjWtL 12», W. Chiari, S. pamPL„ Odeon. 16.00: «Nedolžien Sidney,
Radio. 15.30: ((Banditova
Vittoria. 16.00: «Dom naših s* .
Venezia. «Kralj Afrike«,
v eoBid
Verdi. 17.00: «Pot se
reki«, A. Čhecchi in va Vittoria. 17.00: ((Saga
:
G. Garsoii in E. Flyr>»'
ynn. -
Centrale. 17,00: «PrljX>vedW $
ca Toma« in barvni Disneya.	.	f
Moderno. 17.00: «Fedora»,
ri(ia'	go#
le-B®
Eden. 17.00: ((Sablja Kih«"' M. Wrixon.
[i
I
RADIO
.ItdOSlOVA*^
CONE T K S 1 Torek 10. aprila l»sl' -
ohfj
Poročila v slovenšči® ajd. 13.00, 19.30, 23.05; v hr^5,1**
18.45; v italijanščini ob 19.15, 23.00.	^	lJ{
7.15: Jutranja SlaSba«anil)1,U 12.00: Nasi solisti, ansa»
zbori pojo narodne rfj Glasbena medigra, 13-15:^, jt|f
. medigra,	ks
sloke. 13.45:	Glasba	RL	ji'
(ital.) 14.30: Pregled, in slov.) nosti (ital,
17.30‘^oUtič^M
melo d i j e. ”l ib 00 /1 judsk*
(ital.) 18.15:	Balade / Cog
Chopina izvaja Alfre4|<ete0()
orkester . (Sij 19.45:	Kulturni	pre8*e,o:
e-1..
19.00:	Igra
jak
20.00: Pestra glasba. K°;Vjgtffr plesnih orkestrov. 21-00- v£i< p ni koncert. 22.30: Labs glasba. 23.15: Plesne mr lahko noč do 23.30.
TB8T I**	i).(S
Poročila ob 7.15, 12,4 m in 23.15.
Od 7.30 do 8,™
12.00: Okno v
8.30 jutrahj? svet-	(j
naani koncert, i3.00: “jgltjiJj 14.15: Dnevni P-„ P.
željah. 14.la: Dnevi-ska. 15.30: Plesna 6la . Čajkovski: Mala RuSiJ?9 ja št. 2 v c-molu. 1,8-«' lA (priredil Roy Dougla5'’- 1’
I' <
suita: ((Neptunova zrnaJ3i5:
Mamica pripoveduje * LflijLf ni svet, 19.35: Znam^j
20.00: Srečanje z zn’"','vet. jami. 20.30: Okno v *.r.j vt/ Vesela glasba. 21.00: Vit« iV ni. Člani radijske	18	,vočn‘5tK
e bodo	prikazali	v	,
ah prizore iz življenji.O Aškerca;	nato dve	r,	Ki
Dvorak:	Simfonija	št., sd3-	f
kih. 22.37: Večerna Ameriški pevski zbor'-nočna glasba do 24.ou-
l)
Poročila in 23.10.
TKST *	f
ob 7.30,	*	I
Od 7.15 do 8.30: jUtr.
$ž!H
12.00: Trio Alegiani- * j5: Sjjj Fred VVaringa. H' .
14'A°t,Rirnife 4
ster Fred VVaringa-glasovi. 14.10:
Amerike. 14.30: pon -Rj __ ster. 17.30: VVestmi01 pod vodstvom ^ 19>K I
ster pou vrosivvio ^ jvj)r. Mendelssohnom ^Ja
ymnnnmmnmnminnunuimmmnnmHmmnnmmnnmuininnnmmimm i»iiiitiiiuniiiiiiiiiiiiHii»iii«iiiHHiiniii»»iiniii»|ii»iji»H»»Hii»»»»«»»»uni»imm|»»i»»iiiii»«L».»i«H»i»»-iH!Li.
I Mosuv UAidf }
T^UdtdlObrMM
noj \JW
u <uxeUk»Of
II. DEL
126.:
FllVKDKL P B O V. D B. EBAN BBADit
L (J H T It 1 It A L I> B.	BOBEBT Hl/AVATT
Pomolil je pred svetim Janezom in mu govoril: ,To ti je vroče! Zakaj se vsaj malo ne napiješ? Na soncu si, zelo se potiš.’ Pa je potresel svojo vojaško čutaro, se napil in rekel: ,Tudi tebi sem pustil požirek, sveti Janez Nepomuski-’ Toda prestrašil se je, izpil vse in za Janeza ni ostalo nif. .Jezesmarija’. je rekel, ,sveti Janez Nepomuški, tole mi moraš odpustiti, odškodoval te bom za to. Vzel te bom s seboj v taborišče in te tako napojil, da ne boš mogel stati na nogah.’ Im ljubi Svic je iz sočutja do 6vetega Janeza Nepomuškega razbil steklo, vzel kipec svetnika ven, ga skril pod bluzo ter odnesel v taborišče. Potem je sveti Janez Nepomuški spal z njim na slami, nosil ga je s seboj v telečnjaku na pohodih in imel srečo pri kvartanju. Kjer smo taborili, tam je dobival v igri, dokler nismo prišli v Drahenice im je vse zaigral. Ko smo zjutraj odkorakali, je na hruški kraj ceste visel sveti Janez Nepomuški obešen. To je tista zgodba -in zdaj spet povesim slušalko.»
Medtem Je nadporočnik Lukas študiral v svoji sobici pravkar mu od štaba polka dostavljene Šifre z navodilom, kako jih je
Računski narednik Vanjek je imel docela prav pravil, da se nikamor me mudi.
kester Savina. 22.25. -g-nista Fiorentina. ^23-3 Russo in njegov jaz2* glasba do 24.00.
nmnumiii iiiiiiiiiiii»i«iiii>ii««»i»»»U-.M,llllllllll,lllilll,llllllllllllllll>>llllll>ltllllllllllllllllllllllllllll,lll>l,,^llll,llllllllllllill-lllllllllllllllll>,llll,lllllllllll,lll,-IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIilMIIIIIIIIIIIIIIIIIII>lillllilJJt»»««»»»i«»»«»iiM 111 n m11111
treba razreševati, in hkrati šifrirano povelje o smeri, v katero	Računski	naroRniir	vaniok	io	im-i	Hn-oio	nrav.	ko	ie
pojde maršbataljon na meji Galicije (prva etapa):
7217 —	1238	— 475 — 2121 —	33	=	Mošon
8922 —	375	— 7282 =	Rab
4432 —	1238	— 7219 —	33 — 8922	— 35 = Komaren
7282 —	9299	— 310 —	375 —	7881	— 298	—	475	— 7979 =
Budimpešta.
Rešujoč tele cifre, je vzdihnil nadporočnik Luka-; «Der Teufel soli das buserieren!»*
Preden je napočil trenutek, da so vojaki lezli v „vt
1 * vUUAi JC	l/JL	CflulCn,	Ud	OU	VOJftlvl	AN.«**	y	.jj,
preteklo več dni in se je pri tem neprenehoma sov011^#^ servah; izkušeni Vanjek pa je izjavil, da je vse to gola■ j e . Kakšne neki konserve?! Takole vojaška maša že se> - s° y pred odhodom prvega maršbataljona tudi tako-	i*1
serve, ni vojaške maše. V nasprotnem primeru je V°J j nadomestek za konserve.	’	-ojGf	}
In tako je prišel namesto golaševih' konserv višji v „0 tf1 f
■ " voJa* vil
TRETJI DEL
i.
CEZ OGRSKO
Slednjič so vsi dočakali trenutek, ko so jih natlačili v vagone v razmerju dvainštirideset mož : osem konj. Konjem se je seveda vozilo bolj udobno kakor moštvu, ker so lahko spali stojč, kar jih ni motilo. Vojaški vlak je zopet peljal v Galicijo novo skupino ljudi, gnanih na klavnico.
Vobče pa je kajpada ljudem in konjem vendarle odleglo; to je bilo že nekaj gotovega, ko se je vlak premaknil, medtem ko je bila prej sama mučna negotovost, panika, ali se bodo odpeljali že danes ali pa jutri ali pojutršnjem. Nekaterim je bilo kakor tistim, ki so na smrt obsojeni in s strahom čakajo, kdaj pride ponje rabelj. In potem se obsojenec pomiri, češ da bo to že vendar slednjič opravljeno.
Zato je nel?i vojak rjovel iz vagona, ko da se mu je zmešalo: «Ze gremo, že gremo!»
Ibel, ki je ubil tri muhe na en mah. Odslužil je V^0sltf naenkrat za tri bataljone; dva izmed njih je Wa	f
Srbijo, enega pa za Rusijo.	je,
Pri tem je imel zelo navdušen govor; poznalo	jV t<>-
jemal snov iz vojaških koledarjev. Bil je tako	v ifl>y
da se je Svejk, ki je bil z Vanjkom skupaj v vago	j
vizirani pisarni, spomnil na ta govor in rekel raLU^	K0 s j
redniku: «To bo lepo — kakor je dejal feldkurat	’	j
dan nagnil k večeru in bo sonce s svojimi zlatimi ,ftapje J\ za gore ter se bo na bojišču slišalo poslednje ^ tam | rajočih in rezgetanje konj pa stokanje ranjenih mo	|
prebivalstva, ko mu bodo strehe gorele nad glav°- pr®, Vanjek je soglasno pokimal z glavo: «To Je	a
s® V
ganljiv primer.«	r
«Bilo je zelo lepo in poučno«, je dejal Sve-’ki_nl	o	\
dobro spominjam in, ko se bom vrnil iz vojne, b	J’
povedoval ,Pri kelihu’: Gospod kurat se je talc0 sP° ,ed l je to razlagal, da sem se bal, da bi mu ena nogd jep in bi padel na vojaški oltar. Dajal nam je tak ^ so zgodovine naše armade, ko je se služil RadeckJ
• Vrag naj to buzerira-
skednji na bojišču, kakor da vse to vidi.« ^adayev&P
*
...	..mmtk mui « h III Iiaa — Telefon Štev »3-SOS *.n 94-638. - Roštnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
UREDNIŠTVO: ULILA MON^TEL	8'30.121n	od 15_18 . Xe|, 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Šlrlnl jl stolpca: trgovski 60. finančno-
»t. 20. — Telefonska št. 73-38. Odg. urednik STANISLAV
upravni 100 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolnca za vse vrste oglasov po 10 din.
' RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco I-II., Tel. 11-32 • Koper, U„ Battlsti 30la-I, TeL 70.
' *-so’ k?
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod - p ■ Poštni tekoči ra^un za STO-ZVU- Založmšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln(>zern^0^, > Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska