GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA naš Občni zbori eo asa as®!. Odbori Mi ih sindikalnih organizacij ▼ Soteski, na žagi v Straži, na spravi, v TD?, ▼ TV? ia v park* tami - sedaj tovarni etil' noga pohištva, ao dali obračun o ssvoj®* dala« 1 šega Soteska Ha Sagi v Soteski oo predvsem delali na to*, da ao dosegli vidne uspeh« kljub talki« pogojen sa delo in so mnogo razprav Ijftli e sveJi bodočnosti. fred-ve«a jih sanisa to, kaj bo tedaj v Soteski, ko besso opustili Sago in kake bodo »aposleul lju-dja, ki sedaj delajo taa, ?oleg tega Je ta* tudi pero bi s* oskrbovanja okoliških vasi s električno energijo, ki jo sedaj dobivajo is centrale v Soteski, lani*« jih tadl, kaj bo s tisti-Ki« ki a±»jo končano popolno oseraletks. S& ven ta vprašanja sta Ji* od-gsvarila tovariša Smo šali ia ing« Ido Tavčar, ki eta povedal* to 39 t teku priprave *a izdelavo dokončnega načrta o te*, kaj bo v Soteski po ukinitvi iage, da je ša dogovorjeno a elektro podjetj era z* priključitev okoliških vasi r» njegovo ostrešje in da je tudi zaredi onih, ki nimajo popolne oeealetke ukren-jeno vse potrebno. Ka vsak način p® so vsi navzoči zvedeli vse, sindikat k*r jih j« zanimalo in uvideli, d® uprav* podjetja skrbi za zadovoljivo rešitev problemov, ki Jih in* njihov kolektiv. Občnega zbora se je udeležil tudi pređe® 0S3 tov. Adolf Šuštar, ki je priporočil Čla~ nora, da naj sodelujejo pri eea~ tavi pravilnika in e te* pridno s izvajanjem sklepov 6. kongres* sindikatov Jugoslavije: Uprava Odbor te podružnice ja bil tudi zelo d®laven. Sodeloval je s vodstvom podjetja pri reševanja raznih problemov. ?ol®g tega Je organiziral proslavo in zakusko sa šene ob Dnevu šena S.marcu, za socialno šibke in zdravstveno ogrožen« otroke delavcev Je dobil s posredovanja® obč. odbora M v Nove* mestu od centralnega odbora sindikata 5ooo,oo din, s o«n»r J® podprl otroke naših delavcev na ta način, da so šli letovat na Debeli rtič in v Fazan pri ?crtoro~ Eu. letovalo Je 14 otrok, z& kar so porabili 3.333,4o din, a starši pa so skupaj prispevali 56o»oo din. Obratni kuhinji je odbor pomagal pri nabavi živil. Frizadeval si ja tudi za upokojitev stalno bolehnih in alkoholikov, v sodelovanju z zdravstveno službo in medicino , del«, je bilo pregledanih lani 91 delavcev, ki delajo na zdrav ju Škodljivih delovnih mestih in na podlagi teh izvidov j* bilo projioščsnih 6 delavcev na druga delovna »esta. Ob novam letu so odborniki sini. podružnica obitkall vse tiste, JriL boluje jo Ec nad 3o dni in Ji* izročili po loc.oo din ter ji* zaželeli zdravja ir. zadovoljstva v letu 1965. Srav tako Je odbor sodeloval tudi pri obdaritvi otrok m praznik SKESA MBASA -obdarovanih je bil« 622 otrok, ki ao stazi od © - 9 l*i» Odbor tudi mani, da ssaj bi v bodoča odpadlo silvestrovanje po obratih in naj bi samoeto tega (nadaljevanja m f. risani) olistali so ras V strto: , g. januarja, bo nar obiskali podpredsednik IS SRS dr. Premce Hočevar, člana IS dr. !.9 rte o Bračič, Av, Krasot Patrlč ter pred-rednik obe.skupščine "0vo mesto Franci Kuhar, podpredsednik Avbar Avgust, sekretar obč. 31D3j Lupine in član obč. komi to Ja SIS Fr«nc Beg. Ogledali oo si obrate v spremstvu našoga direktorja J02e ta Kneza. Zanimali so ee za naše m črto ;» dolo v bodoče in za razno probleme, ki jih iramo o proizvodnjo. Bili so zadovoljni s vsem kar eo videli in sličali. Svojo pot co nadaljevali v Bovo mesto, kjer so obiskali še drure uctanove in podjetja. 5 MINUT S SAMOUPRAVLJAL' ! Jožo VIDIC jo dolgoletni olanTfovo-lesa" in prav t« dni odhaja v aaslu-ženi pokoj. - Kako dolgo se dalate pri podjetju? - Neprekinjeno od leta 195o, vendar sem delal že 1 loto prej s prekinitvijo. - Kako je bilo takrat in kakšni ao bili dolovni pogoji? - C« oe spomnim našaj, na start) žagalni co, sa mi zdi skoraj nemogoče, da smo mogli vzdržati tako težko delo v takih pogojih in ob takratni preskrbi z živijenskimi potrebščinami. Vzdržali pa smo, ker smo vedeli, da mora nekoč biti dingače. - Kako pa je sedaj? - S preureditvijo Žagalnice se je marsikaj ispremenilo. Posebna sprememba pa je na novih obratih, kpr je proizvodnja prirejena tako, da zahteva nanj fizičnih moči, več j» umskega napora. V takih pogojih smo lažje dvignili storilnost, kar se pozna na zaslužku s tem pa tudi na standardu. Če pomislim nazaj se mi zdi, da sedaj v takih pogojih kot smo jih imali prej, sploh ne bi mogli delati. - 3 čim si boš krajšal čas v pokoju? - 2e Bedaj rud zahajam na delo v vinograd, potem bom pu še bolj. Skrbi me samo pot, ker imam kolo že dotrajano kot je dotrajala moja služba. 2 I I i P.S.v Jredniatvo želi JOŽETU VIDICU, da bi užival dolgo let sadove svojega dela in da bi m vinograd dajal polne sode dobre kapljice, da jo bo užival, ko bo v pokoju. Pogovor z IVANOM KRAMUtŠIČBM - Ali bi mi hoteli pcvedati, kdaj ste pričeli delati v naši tovarni? - Na Sagi v S traži sera pričel delati točno 23. decembra 1946.leta. - Kako ja bilo takrat m toj žagi ? - Takrat nas je bilo zaposlenih le petdeset (50) in smo delali na dveh polnojarmenikih v dveh izmenah. Vedno smo stre-mali za tem, da bi doeeg-li čim večje uspehe, Ugo— j tavljam pa to, da se je j proces proizvodnje na tej žagi zelo tnalo spremenil, posebno še ri» krlišču hlodovine. Toda kljub vsemu smo dosegli kar lepe uspehe s svojim neumornim in požrtvovalnim delom. - Kaj menite še o žagi in o podjetju? - Lahko rečem, da je žaga v Straži zibelka celotnega podjetja. 0 "Novolesu" pa nisem niti v sanjah sanjal, ! da bo postal lesno-indu-strljski center na Dolenj- skem. (Nadaljevanje na 3. strani) ŠTEFKA URIL ja povedala.., V naši tovarni j« zaposlenih precej ljudi.Med njimi je tudi velike takih,ki eo že dalj časa zapo sleni.Ena izmed teh je tudi tovarišica Štefka GRILOVA.Naprosila sem jo za kratek razgovor in je za» stavila naslednja vpršanja,na katera je prijazno odgovorila: - Kdaj sta pričeli delati v tovarni? - Po vojni ja bila v Ljubljani tovarna igrač. V tej tovarni sem oe tudi Jaz zaposlila 5/6-1947. Istega leta jeseni, ae je tovarna preselila v Novo mesto. Kmalu nato se je priključila ta tovarna k Dolenjski lesni industriji "Nn/oles" in dolila ime Tovarna drobnega pohištva. Nekateri člani kolektiva so zapustili tovarna ob preselitvi, jaz pa sem odšla z njo, ker sem dom* iz Regerčo vasi pri Novem mestu in sem bila zato bliže domu. Tudi v Novem mestu ao se pokazale potrebe za večjimi prostori, zato so preselili tovarno v Stražo, kjer obratuje sedaj v novih prostorih. - Kako je bilo in česa oe najrajši spominjate? - Naša tovarna in stroji v njej , kolikor smo jih pač imeli se pred II.svetovno vojno so bili med vojno uničeni in poškodovani. Začeti je bilo treba vse znova. Tovarniški prostori eo bili majhni, v njih pa tudi slabi zastareli stroji. Z leti se je večalo število tovarniških strojev in mno- (Naduljovar*jo ra strani ) ciwiMWMii»MiiniaiMMg>» 5 minut*««**® '^SSSSSSSSi gTSFKA GRIL (Hsdaljtvanje z 2. strani) ga dela so bila avtomatizirana« S takimi stroji je bilo delo olajšano, zahtevo za delo pa so se večale. Kljub temu pa je še ostalo dosti starih strojev in delo ob njih teče po starem. Ha tovarno me vežejo dobri in slabi spomini, ča bi jih naštevala, bi porabila precej časa, rajši bom spregovorila o delu. Najsrečnejša sem bila takrat, kadar mi jo mojster dal delo pri montiranju elementov. To delo še danes rada opravljam, če se mi ponudi. - Kako se počutite sadaj? - V tovarni se dobro počutim. Je pa tudi nekaj slabih strani, ki kvarijo dobro počutje. Za mene je velika ovira vožnja z avtobusom. Vožnja m delo in z dela me zelo utruja. Vsak človek si ob svojem vsakdanjem delu nabere delovne izkušnje in z njimi izboljšuje svoje delo. Po tem je tudi nagrajen. Pri nas pa opažam, da so novinke bolje nagrajene kot starejše delavke s svojimi izkušnjami pri delu. Človok lahko več naredi, če ni lačen. Ne morem reči, da smo ob naših enolončnicah lačni, lahko pa povem, da se nam zdijo preveč enolične. želim, da bi se tudi slabo strani, ki sem jih omenila izboljšale, ker bi so s tom izboljšalo tudi počutje delavcev v naši tovarni. Tovarišici Štefki se za njene odgovor® najlepše zahvaljujem. Želim ji, da bi se med nami v naši tovarni še dolgo počutila arečso in zadovoljno. U.O. (Razgovor vodila Nada Oblak) IVAH KRAMARŠIČ (Nadaljovanjo z 2. strani) - Kako jo pa z dolom? - s svojim delom sem zado-voljon in ga rad opravljam, ker sem ga zalo vajen. Prav tako rad spremljam vsako novost, posebno novo mehanizacijo, kL nam bo olajšala delo. No, v kolikor ga ne bo meni in mojim sodelavcem, bo pa koristila našim potomcem. - in kako gledate v bodočnost? - Razmišljam, kako bo z na*-Šim kolektivom na naši žagi potem, ko bomo zgra-doli novo žago. Upam, da bomo dobili vsi ustrezna delovna mesta, kar tudi zaslužimo. želim, da bi se oglasil še kak moj sovrstnik. Služba ima v svojom sestavu kadrovsko de javnost s persona.-lno evidenco, varnostno, izobraževalno in socialno dejav* nost. Že površan pregled nam povo, da jo oddelek sestavljen iz popolno;;« različnih področij dola, ki pa sc vca ukvarjajo z izboljšanjem pogojev dela delavcev, s dvigom storilnosti in izobrazbenega nivoja zaposlenih in z izboljšanjem Bodalnih raz nar zaposlenih. Oglejmo si nekoliko dejavnosti posameznih referatov v preteklem letu: Referat za kadre jo bil zadolžen, za hitro in kvalitetno preskrbo delovne sile. V preteklem lo tu je priskrbel 156 delavcev, ki so bili pri psihologu preizkušeni ali so sposobni za delo ob vse večji mehani- vhod v Hiš: PODJETJE NOVO DRLO KADROVSKE SLU2BS V LETU 1969 "PRAVEGA ČLOVEKA PA BtAVO DELOVNO TESTO" je geslo kadrovske službe v podjetju. Pomena tega so se zavedali tudi vsi odgovorni delavci, ki so v letu 1963 osnovali službo kot samostojni oddelek v okviru splošne službe na upravi kombinata, Le v prvem le tu co ce pokazali rezultati teh predvidevanj, ki jih želimo prikazati v tem članku• VRATARNICO v kombinatu. Že same ocene poizkusnega dela delavcev povedo, da je bil izbor v večini primerov pravilen, saj so ao delavci hitro vključili v proizvodnjo in dosegli,primeren nivo storilnosti. Vsi no vo sprejeti in premeščeni delav ci 30 pravočasno prejemali odločbe o sprejemu in osebnih dohodkih in bili tako pravočasno seznanjeni z osebnimi dohodki na svojih delovnih mestih. Referent je posebno pozornost posvetil zaposlovanju mladoletnih delavcev iz okolico kombinata, ki jih je zaposloval na manj zahtevnih delovnih mestih eaj bi v nasprotnem primeru bili brezposelni prav mlajši ljudje, ki šole stopajo v življo- (Hadal je vanje na 4. straiu.^^ D S L O noRorsKi SLUŽBE (g»dsl javaaj« s 3° strani) Varstvo pri aelu se jc lam izredno razmahnilo® Število ne z-god pri delu Je sicer nekoliko poraslo, kar pa Ja mogoče opravičiti s povečanim številom zaposlenih In povečanim številom strojev„ ki se Je povečalo približno za lo-15 % in s tem, ker 3padaJo naši obdelovalni stroji med bolj nevarne v Industriji® V podjetju ju oil dosežen precejšen napredek v disciplini glede upoštevanja varnostnih predpisov® Posebno pozornost smo posvetili tehnični zaščiti strojev, ki je pogoj za varno delo in rednim zdravstvo nim pregledom delavcev,' ki delajo m najbolj izpostavljenih delovnih mestih« Izobraževanje lani smo Izobraževali nad 48o delavcev, kar pomeni, da je bil v Izobraževalni proces vključen povprečno vsak drugi delavec v kombinatu. Poseben povdarelc je bil na izobraževanju pri delu - 3oo delavcev, osemletnem šolanju - 44 delavcev, šolanju na izrednih šolah - 24 delavcev in uvajalnih seminarjih 9o delavcev. Pri tem moramo povdaiiti, da smo imeli pri svojem delu izredno razumevanje pri vodjih oddelkov in obratovodjih, saj bi brez njihove pomoči ne mogli izvajati izobraževalnih akcij« pogoje dela, pri- katerih ssa delavci hitreje opošajo, kot pa v ostali industriji. V letu 1968 smo prevzeli od sindikata tudi organizacijo dopustov in organizirali letovanja za preko loo naših delavcev® Zavedamo se, da je bilo pri našem delu storjenih tudi več napa]: in pomanjkljivosti in da bomo morali v bodočo še veliko storiti, da bo delo še boljše in uspešnejše. Našega dela se sicer ne da meriti s številkami in dinarji, menimo pa, da bodo bralci iz članka lahko razbrali da smo tudi mi prispevali. 3 svojim delom določen delež k poslovnemu uspehu podjetja, o katerem so v prejšnjih dveh številkah poročale ostale službo in delovne enote v kombinatu. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali z rsami in nam pomagali pri reševanju naših problemov se najlepše zahvaljujemo in jih prosimo za sodelovanje še v bodoče« Slavko Vidmar Vodja kadroske službe sai-mziG so ms sms jeli ur POGOSTILI Ves nas upokojence "NOVOLBaA", je selo presenetilo obvestila z vabilom, da naj si 27.12.68 ogledamo podjetje. Predvsem pa še zaradi tsga, ker je bil t® prvi tak primar odkar obstoja "KOVCEJtS”. Zato smo se pa v pretežni večini tudi odzvali,' saj nas je bilo kar 65, Ob vhodu v podjetje js še sam, tako tepel in prisrčen sprejem vodja kadrovske služba Vidmar Slavka, pomočnika direktorja Brna Šali in glave osa direktorja J„žeta Ene za., na nas blagodejne vplival, ko sme sl iskreno segali v rake drug drugemu« So krajšem pozdravnem nagovoru Srna Šalija, nas je naš dobre poznani Francelj Saje vse skupaj fotografiral, ter nam be lep in trajen opomin« V spresetvn te Balija in Slavka Vidmarja smo si »gledali podjetje« Po wteh del® enotah sta nam oba na sel® ra® sumljiv in prij&ssn ra Sin razlagal* proizvodna procese, na« predak in gospodarjenje, kakor tudi predvideni bodoči gigantski razvoj podjetja, kateri s® bo uresničil v prihodnjih letih. Seznanila sta nas tudi a prehojenim! težavami in ra* Birni problemi v času gradnje in opreme novih tovarn* Tesanih plošč in drobnega pohištva Vri ogledu vezanih plošč so se tudi nas 90»!» obudili sposdsi iz čas©v, ko smo gradili to tovarno. Nešteto ur prestave— 1jnega dela »o opravili člani delovnega kolektiva podjetja« Šolali- smo noč in dan« Žara«, bilo j« pravo tekmomnja. Bi mm šal ampak celo v ponos, da smo sa udeleževali takratnih delovnih akcij „ teter« je di* rektor J®še Knez n* eamo organiziral ampak je tudi delal s n*mi0 Dobro se še spominjamo, ko sjao°polnoči imeli z& malico klobaso, aa »m® jih težko ec«. {Nadaljevanja a« 8, strani) Socialno dalo Tudi na področju socialnega dela smo opravili procej® Skupaj z zdravstveno službo smo predlagali 20 delavcev za invalidsko upokojitev, pri tem delu pa smo naleteli na težavo pri zavodu za socialno zavarovanje, ki je premalo upošteval naše NAŠI UPOKOJSNCI NA KR1IŠČ0 T 7 P Prisluhniti besedi, Vi Jo J« napisni človek ./im. Ji us tv;, -finega hotenja, zaradi umetniške nuje in želje, da dl čolr> o-nln življ«neklm od tenk us trnjro vredu.et, ni točko. Če pn r. to becede človeka - pisatelja, Vi je živel v rjaSU k.-ujih In prav intenzivno dojanal življenje okrog tele, ga cicu5ul razumeti in ? njim obogatiti slovensko kulturo, je branja "e ; ul.1 zanimivo. V rubriki "Pisateljeva beseda govori o 8 traženi h in njihovi!;, eosodih" bomo poekušnll izbrati nekatere odlomke 1? Trdinovih in Dularjevih del , v katerih neposredno opisujeta Stra-žana in njihova soaede. lia bomo razčlenjavali ne ocenjeval' življenja, ampak to nalogo prepustili pisateljevi becodl. ,naj je ta najbolj prvotna, najbolj pristna. Preberimo Jo, verjetno bomo našli v njej tudi del svoje podobe. In če ni bomo odkrito priznali, do se pisateljeve besede namenjene tudi nam, bo naše življenje za spoznanje boratsjš«. Preberimo najprej Trdinovo pripoved "StraŠanl", « i jo ,/* pisatelj uvrstil v "Bajke in pove«tl o Gorjancih*. Z: • 11 • n A .'a AN 8tari čendmževec pripoveduje sinovom is zgodovine prekrasna dolenjske pokrajine. "Velika vae Straža nekdaj ni stala pod goro nego na visokem hribu nad Xrko, ki Je tod Sa precej deroča. Bila je silno utrjena z rovi, nasipi in stolpi, kajti njeni prebivalci so branili kranjsko deželo vražjih Turkov, ki ro jo hoteli pustošiti in najbrž tudi obvladati. Kadar so je prikazal sovražnik na pedturanskem polju, so zakričali Stražanl tako grrače in grozeče nanj, da bo Jih Je vselej zbal, pobral pete in pobegnil. Zaradi tega Junaštva so rloveli na daleč pri vseh svojih rojakih, ki ro pa jako častili tudi njihovo modrost in moštvo,kajti iz ust jim ni prišla nikoli nobena grda in nespodobna beseda. Ljudje so jih imeli takrat -n važne než.ans, rc pa zn proste kmeta. Tu elav« o njih bo Je razširilo po dobrem razlog, kor brambovci trdnjave Straže niso delali gospodi tlake in nosili težkih bremen, ki so pritiskala slovenskega poljedelca. Ali ti arečni čael so že davno minili. Krščanski cetarji tn kralji so ukrotili Turčina, da nam ni mogel več zahajati v škodo in Je bil vesel, če so ga pustili doma na rairu. Grajska gospoda so poro- dil SIračanom, da se morajo umakniti s hrlim, ker nikomur ničesar n* koristijo. Naj se naselijo zdola j pod strmo višavo in obdelujejo polje in gorice z intimi dolžnostmi kakor dragi doler.jrki kmetje. Starih pravic jim nihče ni zagovarjal in čuval, trebalo je poslušati. Zgradili ao si pod brdom dolgo vrsto hiš, cerkev 7. zvonikom in dvorec ra župnika, Prva župna vas Ja ostala 3troše nekoliko vekov ter si ohranila s tam mimo inih bližnjih vasi in svojih podružnic še vedno kolikor toliko oblasti, važnosti In veljave. Prad sto in nekaj leti pa se je domislil neki revšečen župnik, da bi se stanovalo in živelo prijetneje kje drugje, Preceni sa Je s svojim kaplanom iz prisojnega Podgorja v blatno in odljudno Prcčino, Z njegovim odhodon ja izgubila St* ža vso čast in vee ugled, ki c* Je imala prej na Dolenjckaa. Sosedje in po njih zgledu tudi daljni zcml.jaki so se Ji Jrli poHiaehovatl in rogati, Godilo so ji Jo kakor vsakemu mogočniku, ki pade po naerači ali svoji krivdi s svoje viso-čine v brezno uboštva in prc-etote. Ljudje po spletli in naklepetali o njih vsakovrstne bajke in marnje, v katerih Je morda nekaj resnice, gotorvo pa veliko več laži in hudobnosti. 3 temi omašnlc&mi Jih dražijo Se dandanes, Nihče Jim (Itedaljevaaje na 6. stremi) (llaaeljovanjs a 5* strani) ne more zameriti, da se Jaza na zabavljice in jih o priliki tudi obunkajo in naklestijo« Kad Stražo se vzdiguje strma, na mesta skoraj navpična reber. Tu gre tudi drča, po kateri se prožijo v dolino hlodi« Vaščanje žive v večnem strahu podnevi in ponoči. 0 deževnem vremenu se trga s strmine kamenje in skalovje, ki leti naravnost proti vasi. če koraka v tak čas pod hribom kak tujec, ki ne pozna kraja, se mu zdi, da ga hočejo kamenovati nevidni lopovi. Pripetilo se je že, da se je zrušila v dolino štirideset centov težka pečina. In kadar eo drvarji spuščali po drči rklje, se je tudi že zgodilo ne kolikokrat, da je treščil velikanski hlod z vso silo v kako hišo in ji prebušil ne le sprednjo ampak tudi zadnjo steno. Radi teh nevarnosti so sklicali Stražani premnogo shodov pod staro občinsko vrbo, kateri nihče ni smel sskati vej za kolje , da ni izgubila potrebne sence in hlada. Po korenitem posvetovanju so spoznali možje, da treba prenesti drugam ali pogubijivi hrib, ali pa nesrečno vas, drugače se na izkopljejo iz te nadloge. Razdelili so se na dve stranki. Sna je zahtevala, da se odmakne gora; druga, da se prestavi vas. Ker sta obe stranki zmerom enako močni« se ni moglo dokončati nio koristnega. Vprašanje je ostalo nerešeno, zato stoji Straža še zdaj tam, kjer je stala pred sto in prsi dve sto leti, in kakor prej se usiplje nanje še danes kamenje in skalovje in jo etrajij o po drči leteči hlodi. Od zaloške graščine so dobili Stražani prav malo polja, nič hoste in neke goličave, na katerih so Bi smeli narediti vinograde. Porabili bo dobro vsak pedenj zemlje. Okoli hiš so posadili vse polno češpelj In orehov, po strmcih pa breskev in trsja. Ra njive so sejali le pšenico, ječmen, bob in repo. Grajski in državni davki so jim jemali celo polovico skopih pridelkov. To je bila velika nezgoda, kateri se je pridružila skoro še hujša. Gospod Bog ja peljal proti Toplicam Lakoto, V Straži s® mu je voz potrl. Zadnja prema in z njo silen kos Lakote sta ostala v ti vasi in je nista hotela več zapustiti. Po takem so životarili vrli Stražani borno, grozno borno, do malega Se slabše nego berači. Ali svojo revščino so prenašali moško kot pravi nasledniki viteških brambovcev slovensko domovine, nikdar jih nihče ni slišal, da bi bili zaradi nje po babje žalovali in javkali. Žita niso imeli toliko, da bi si bili pekli kruh vrak teden ali vsaj vsak mesec, to jim je bilo mogoča samo trikrat v letu. Bistroumni Stražani pa so znali tako ukreniti, da jira je naklonila baš ta neskončna beda neunrlo imenitnost in slavo. Kruli so si namenili peči samo take dni, ko jih niti Bog ne bo mogel videtll Te umetnosti ni izumil še noben narod, kar svet stoji. Že ta edina iznajdba povzdiguje Stražo visoko nad vse druge zemeljske vasi. Pekli eo torej pred božičem, preden se Bog DELO ČLOVEKA PO'LADI Prareorlsrm novinarju Bernardu Peronu se je Tito ndel izredno mlad. Piše, da bi nu kljub 75 letom človek na prvi pogled p-isodil nekaj čez 50 let. Zato je Tita zaprosil,' raj nu razodene skrivnost, ki ga ohranja tako mladega. Tito mu je odgovoril: Delo. rodi, pred veliko nočjo, ko leži mrtev v grobu In o vnebohodu, ko odide e tega sveta v nebesa, tedaj res vselej ob takem času, ko jih ne mora videti poleg kratke človeška pameti. Navzlic Bvojemu uboštvu so si omislili pobožni Stražani dva zvona, ki sta visela v zvoniku vsak za svoj trak in pela glasno in resko:"RIčet -repa, ričet - repa!" Vaščanje so se togotill na ta ričet, ki se je mrzel že od nekdaj dolenjskim kmetom ali se niso mogli domielitl, kako bi se ga znebili. Pomora jim blago naključje. Večjemu zvojiu se ja utrgal trak, Iz zračnih lin j« telebnil na skalnata tla in se ubil. Srenja se zbere pod vrbo, da presodi ta dogodek in se dogovori, kaj bi ji bilo storiti, Nekateri so dejali, da treba ubiti zvon prodati in kupiti novega. Zmicelni cerkovnik pa se oglasiš "Čemu? Ubit zvon sam po sebi ni nikaka nesreča ali sramota, ker visi tako visoko, da mu zdolaj noben človek ne vidi poke, Poglavitna reč mu je pravi glas. Denimo torej ovoj zvon zopet tja, kjer je bil dozdaj, in ako nam bo pel povšeči, pustimo ga, naj binglja med svojimi linami, če hoče do sodnega dne." Veleum- ff nemu cerkovniku zbor pritrdi. Da bi pretrgani trak bolj držal, ga zganejo v dve gube, privežejo zanj ubiti zvon in začno zvoniti z obema. Zapela sta krepko in ponosno: "Bob pa repa - bob pa repa!" Oduševljeno zaploskajo vsi vaščanje in zavrisnejo: "živio, živio! Ta ubiti zvon, ki smo ga mislili že zavreči, oznanjuje zdaj s svojim tovarišem vsem zavidnim sosedom gromoglasno našo čast in diko, kajti bob pomenja našo jakost, repa pa zdravja. Bob daje junaško moč truplu in duši, repa jima pa ohranjuje zdravje, saj so jo spoznali vsi doktorji za tako lahko in dobro jed, da jo ene (Nadaljevanja na 7« strani) STRAŽA IH SOSEDJE (nadaljevanja o 6» strani) uživati vsak bolnik. l ova; aaki zvonovi o® bahajo« "Vino, prala pa salata - vino, prata pa cula ta ! " S to širokductno hvale no povišujejo slava rovos.ačča-nom, nogo poročajo Dolanj con lo njihovo sramotno mehhužnoot in zapravljivost« Lepo in modro Jim odgovarjata nača dva svonovas "Dob pa repa - bob pa repa," kakor bi betela reči« Vi meščanJe ste babo In Lllavci; kdor bi videl rad pametne, čvrste in Čile može, pridi v Sira- i p o r t------- FRICKOV —-POKAL V Dolenjske® simsko-čportnass središču v firaošnjloah Jo bila v nedeljo 12.1.1969 tradicionalno smučarsko tekmovanjo gozdarjev, lesarjev in lovcev Is Dolenjsko s& Prloov pokal. V prekrasne« oončnom vremenu se Jo prijavilo štartorju 20 tekmovalcev, ki so se pomerili v veleslalomu. Progo Je bila dolgo 300 a, imela pa je 10 vrati«. Tekmovalei bo Jo morali presmučati dvakrat. V prvea teku sta delila prvo mesto Aš Matevž is "Hovoleea" in Ruatja Jones is GO K0vo mesto. Rebernik Drago is "Hovoleoa0, ki je bil favorit tekmovanja, ja bil s&radi ponovljenog® starta v prvem teku diskvalificiran, čeprav je v drugem teku postavil najboljši Čaa tekmovanja« zo!" - Ir. res, mori ca priznati, da ro prebivalci te vasi na lo i:o"cr.jnki, ampak trdi istu.ljive glavico, ki na posnemajo nikoli tujcev, nego pokažejo v vraki sili in o vsaki priliki izredni in sar o-bitni svoj razum. Drugi ljudje bo izurili in rabijo zdaj sploh vozove, ki eo okovani z železom. Stre Sari pa eo aa že davno dcjiiclill, da ee dajo narediti kola tudi od osnega lesti, na katerih ne bo železa ni toliko, kar je za nohtom črnega, Taki vozovi no so Jim sieli po pravici iznogo cenejši in umetnejai, ker jim e evojin voščim škripanjem pripovedujejo povcod, kako treba voziti in kaj Jim jo storiti. Po ravro;» pravijo« "Le počasi, 1« po- -n-.it" S tem jih opominjajo» da eo as ornaJo prenagliti. Slušaj« jih ca nikoli na prevrnejo In ne povozijo. Kadar ee gre navkreber, Jiia zacvilijo molitev« "Log poiaozi - Bog poaozll" Z njo vzpodbujajo voznike na krščansko pobožnost, e katero rl naklonijo milost božjo in srečen pot. N& trdih novomeških ulicah velevajo gospodarju« "že soli - še solil" ali pa« "Še tobak - še tobakl" in tako precej ve, kaj more kupiti. Ifazaj grade poprašujejo ga na strmem laancu pred mestom« "Si kupil Špeha - si kupil Špeha?" Če j« bil preveč zamišljen, da je to pozabil, skoči lahko nazaj in se preskrbi tudi z zabelo. f Aš in Ruatja sta tudi v drugem teku presmučala progo v enakem Sasu tor si tako rasdolila prvo in drugo maoto. Končni vrstni rodi 1.-2. - Aš Matevž - “Knvoles" 1.-2. - Rastja Janez - GG H*sa. 3. - Sarini žižo - GG N o at. 4. - Japelj Boštjan « GG H„«» 5» - Golež Janko - "Hovolara" 6, - Vidmar Slavko - 8 ki jo sestavljata dv« totasoval-ca, je Sol tokrat JPricarv .pokal v vitrino GG Sovo aosto. Osvojila ata ga Rustja in Sorinl, ki sta 3 minimalno malike 2 desetink sekunde preiss^-ila ekipo "Hovolesa" (AS, Goleg). So tekmovanju je ing. Pečar ra*-glasil roKultato tekmovanje tor podal ekipi GO kričav pokril, najboljšim posameznikom pm čeotital in r&adelil spominske nagrade. Ker »e sa zmagovalca Rricovoga pokala šteje le plaemsm ekipe, tfB S3ŠSS ©kipa Aš tntevž, Golež Janko, Ing, Pečar Mirko, Kebe muc Drago , Vi&ESir Slavko. 7 w*w) misama ff K fif “” a ODiOCii V uredništvo našega glasila ja do rednoga roka poslalo križanke 51 reševalcev. Komisija je poslane križanke pregledala in ugotovila 47 pravilnih in le 4 križanke so bila nepravilno rešene® V soboto 11« jan. pa je bilo žrebanje® Žrebanju sta prisostvovala Žnidaršič Andrej in Piro J0že kot Člana komisije ter Zdenka Krštinc in Jaklič Štefan« listka je vlekla Zdenka Krštinc in izvlekla rešitve naslednjih treh reševalcev* 1. nagrada - krampe1j Jure-TDP 2. nagrada - Zoretio Jože -TDP 3« nagrada - Tisoveo Jože -TVP Nagrajencem čestitamo, vsem ostalim pa želimo veliko sreče pri sledečih križankah! Pravilna rešitev novoletne križanke je sledeča* VODORAVNO: 1« in. 120. Vsem bralcem in bralkam želi uredništvo veliko uspeha v novem letu, 16. tir, 17. pa, 18. Ava, 19. tat, 2o. še, 21. os 22. up, 24. Ktv, 26. estet, 28. KT, 29. TS, 31. TT, 32. HR, 33. lan, 35. tok, 36. kri, 37. RT, 38. AK, 4o. en 41. AT, 42. enak, 44« bron, 45. GO, 46. mir, 48. ki, 49. potok, 51. vrata, 52. enota, 53. akcija, 58. so, 59. Rusija, 61» korak, 64. EŽ, 66. Avala, 67. TAM, 68. pika, 69. er, 7o. ravan, 71. uk, 72. aj» 73. Ston, 74. kol, 75. verz, 77a. nahajališča, 80« kravata, 82. BS, 84. Boa, 85. IX, 86. Ivo, 88. ES, 69. 8 margarina, 95« okno, 98. P$» loo. ceno, 1»2« 00, lo3. Avar I04« BRV, lo5. OR, I06. Atanka, I08. načrt, llo« APO, 111. Či, 112. TD, 113. OV, 114. RO, 116. UM, 117. Alpe. NAVPIČNO: 1. veselja, 7. naklep, 14. letina, 15. dnevnik, nad 38« samokolnica, 44» britje, 68. porto, 74« kapitan, 77. zastave, 81. april. Prijazno j SO NAS SPREJELI (Nadaljevanje 3 4. strani) jj jedli zaradi preutrujenosti« J To je občutil tudi direktor Ene z sam, ker je bil med nami« \ Saj gre njemu največje prizna- | nje za to, da jo bila tovarna zgrajena v tako rekordnem času, v kolikor sa še spominjam, kar v 6 mosecih. Pri ogledu TDP smo bili kar presenečeni zaradi njenega ta« i ko naglega napredka* Vsem nam so bile dalj časa usmerjene oči v novi portalnl žerjav na lesnem skladišču« V prostorih TP smo z velikim zadovoljstvom poslušali razlago o uvedbi novega obrata za stilno pohištvo. Ear z veseljem smo poslušali, da bo v kratkem času zgrajena nova ! modema žaga, ker je sedanja tako v Straši, kakor tudi v Soteski že odslužila svojemu namenu. Upokojenec iz žage se j ja dobesedno izrazil takole* | "Moja najveoja želja je, da bi si ogledal novo žago, ko ba jj zgrajena. To pa zaradi tega, | ker sem bil od začetka delov- jj nega razmerja pa vse do upo- jj kojitve, zaposlen samo na ža- jT g&rskem obratu." V vseh delovnih enotah, predvsem pa v TVP in TDP smo z vesoljem opazovali- delavce na delovnih mestih ter občudovali njihovo spretnost piri delu. Se pravi, opazili amo znatni napredek strokovne usposobljenosti delavcev, kakor tudi glede varnosti za človeka pri delu« To znamo pravilno videti in oceniti najbolj mi upokojenci, ker so mm dobro v spominu prejšnja leta in takratni slabi pogoji dela, ko ni bilo take skrbi za človeka na delovnem mestu. Na kratko povedano, pogoji dela danes ali nekdaj ,se razlikuje kot noč pa dan* Na podlagi našega opazovanja lahko trdimo, da se vloženi kapital za varnost človeka na delovnem mestu in strokovno usposobljenost za delovno mesto, že danes lepe obrestujeta . Z ozirom na vsekar smo videli in sem v grobem opisal, pred vsem pa tako uspešen gospodarski razvoj podjetja, menim, da mora vladati zadovoljstvo med zaposlenimi. Namreč, s takim sposobnim vodstvom, predvsem na čelu a S3danjim direktorjem, je nadaljnl uspeh podjetja popolnoma zagotovljen. Naše razpoloženje pa je bilo na vrhuncu v tovarniški kuhinji, ko smo po skromnem vendar dobrem kosilu popili nekoliko kozarcev vina tako dobrega, da je iz naših grl zadonelo veš lepih domačih pesmi. Ta ogled in sestanek nam bo zares ostal v lepem spominu« Saj nam ni mogoče najti pravih besed, s katerimi bi se vam zahvalili, ker niste pozabili na nas. Celotnemu kolektivu želimo, da bi tudi v latu 1969 premagoval vse težave in napore ter dosegal začrtane gospodarske uspehe. Franc J0žef Nekateri na izbirajo sredstev, da bi prišli do cilja, drugi ne izbirajo cilja, da bi prišli do sredstev. Nas — s ind skat 4rKrTxaaaesLvmtu.iMiimm m— (T?ad8ilJsvsnje s 1. strani) organizirali sskupao srečanje polsti ra proštom. Blagajnik j« poročal, da ja bile vseh dohodkov 11.84®,43 din s izdatkov pa 11.222,281 tako Je v blagajni. V razgovora so razpravijali o novem delovnem Saoit, o otročka m varstvu, o letnih dopustih in o disciplini. t- • TOVA RIU VB7AHIH plo8C Potaklo J« drugo leto mandatne dobe dosedanjega odbora Sindikalna podruSnioe Tovorne vozanih plošč. Poglej«® kaj je bilo in Sesa ni bilo v pr« tkalo® lot«I Odbor e« j« eeet&jal as svojih rednih sejah po potrebi, ki Jih je narekoval koledar lata 1967/ /68» Organiziral in rcžsrml je ■kupaj s 3§ ve® po do notar«, ti Sni poti e anketa®! ia poovatovaaji. Tako eto tdli pripreviJani dva silvestrovanji in počastitev CSSTA lim, priredili ono ialet na Gorjana« e aafe&vo in oMekra proslave v Beri Gorici* Raspravo e proinvodnji in plana bo bile v Sara rofaraa® krize. Bile so tudi zbiralne akcija j, kot denarna poaoS sa lotevanje otrok, sbiresj® denarne pomoči sa pogorevoa lovatite, zbiranj« krvodajaleev in podobno« Občni zbor je Ml 17.XII. 1968, v prostorih Tovarne veganih ploSS. Zbora Je prisostvoval tudi Boris Galič, s&stopaifc obč.sladi* sveta ia B0v©g® uesta. Glede na to, de eo Mil vni dela prosti dnevi uporabijsni zaradi Btrokovnih pred&veaJ in nadurnega dela, eno so morali zbrati med delovnim Sasom. Z ozirom na t.o je bilo tudi zborovanje prikrojeno času, ki bmo go imeli na razpolago, e« pravi, da J® bilo kratko. Po predsednikovem in blagajniška« poročilu je poročal tov. Sdo Tavčar o proizvodnji, planu in investicijah. Pod točko aRA7JfO" ni bilo živahnejša razprave , kar dokazuj*, d« člani. ' nimajo posebnih problemov. Mnenja c a bi 5 de s® maramo zahvaliti vodstvu podjetja, že posebno pa našemu obratovnerou »ato, ker o vsoh spremembah in vedno novih problemih takoj obvešča kolektiv ter so zavzema za it-j boljšaaje delavnih pogojev in | splošnega standarda. Ha občnem zbora Je bilo predlaganih 16 kandidatov za nov odbor. Izvoljeni, so bilii Kritino Jakob sa predsednika, Barberi5 Slavko sz tajnika, tar Jaklič Stefan, Boh Joče, PovSe Albin, Bom Karta, Koncilja Anton sa Člnno, Z* nadzorni odbor eo bili izvoljeni t ftanloa Valčka sa pred-senlo®, Asi Vera in Medlo Jože sa Slana. Ki predlog Ob.aind.sveta in CO oiiid. podruinio “Novolesa*, je bdi sprejet oklep, dfi. eo CO poveča zato, ker šelino omogočiti regsranje problemov, ki bo šir- šega pon*m in se tičejo vseh članov našega podjetja. CO bo tako zasedal v obliki KORPKRBNC«, v katari bodo zastopani ved obrati, 33«legati za konference Sindikalna podružnic® "flovoleon* iz našega obrata ao izvoljeni! Jaklič Štefan , BarborlČ Slavko, Boh Jože, Kritine Jakob, “ovšs Albin, Rom Rada, Koncilja Ante®, Mervar Štefka, Ženica Stane (strugar), Novo a odbora želim mnogo nepe-li» pri delu In sadovoljstva vbub! članom kolektiva. Jakob Kritino \ Ka vseh občnih zborih eo isv»-] lili nov« člane svojih odborov j in tudi člane nadzornih odbore-0 tem, kaj «o delali v ostalih organizacijah pa bomo poročali tedaj, ko nora bodo kaj napisali odborniki prizadetih odborov. Jenss TAVČŠ R TBŽAVB PRI RA Si VI SUROVIH ------—----------------------- Ž® v letnem planu j® točno določeno, koliko hlodovina base predelali v tistem letu, zgodi e® tudi, da se po poteku pel let* napravi rebalans plana, Točno Je tudi odrejen* ew-oečn* dobav* po vrstah hlodo- (nadaljevanj* na lo. strani) Ksjdebelejši hlod Iz gozd* GG KARLOVAC GO Krašič - eečišč« BLA&SVO BRDO 4,8o m"* - let* 1968 TfliAVg... (NadgQ j, r, 9» etrasi) vina. Prik«zali vam bomo z* zadnjih 6 mesecev, teko Je potekala dobava in odstopanje od plana s Vezane plošče + VII. VIII. IX. X. XI. 33 - 1, 1.817 119 .070 337 396 Žaga Straža 4 - VII. - 100 VIII. - 197 IX. 131 - X. c* 296 XI. - 414 XII. 554 - 4 — VII. 508 « VIII. 624 - IX. - 373. X. 255 - XI. mm 1.278 XII. - 102 SKUBVJ VP ž,Straža žfrSoteska 4 4 + - 185o 193o 685 loo7 1397 1751 -80 -322 -364 Skupaj Ja bilo premalo nabavljeno 766 m3 lesa. nekaj misli-« Vest im montirana najobčutljivejša mikrofona. Brez dala tudi samoupravljanje ne pomaga. Včasih je bog imel tako šibo, da je vsakega dosegel, zdaj pa vsakega dosežeš z brezžičnim mikrofonom« 10 želim prikazati težave, ki se pojavljajo pri nabavi in dobavi hlodovina s 1» V septembru «e navadno začno nabava bukov« hlodovine v večjih količinah. Jeseni 1963 leta gozdna gospodarstva niso hotela napraviti pogodb, ker se Je cena hlodovine sprostila in so ponudili hlodovino pc tako visoki ceni, da nismo mogli nikjer kupiti. Šele v decembru 1968 smo se dogovorili z gozdnim gospodarstvom Novo mesto, Zagrebom in Brežicam, aa. odkup po soraz-meroma visoki ceni.. 2. Tudi letna dobava bukove hlodovine ni bila taka, kakor jo bila planirana, to pa zato, ker je bila cesta Črnomelj - Vinica zaprta in 1» Ogulina nieo mogli voziti. Tudi asfaltiranje ceste od Samobor« do Bočine Drage asm je otežkočalo dovoz bukove hlodovine la zato 00 nam dobavili 500 m3 manj» kakor pa smo bili dogovorjeni. Imeli smo tudi pogodbo z GG Bifcač, ki pa Je v novembru 1968 že nehalo voziti , ker Je zapadel sneg. Tudi tu smo dobili l.ooo m3 manj. V Jeseni 1968 j« dalo GG Novo mesto 2*ooo m3 bukovih hlodov nanj, kakor smo bili dogovorjeni in je razumljivo, da nam sedaj hlodovina primanjkuje. Največji problemi pri dobavi bukovine soj 1. Ceno hočejo gozdarji precej dvigniti in nastopajo orga- (Nadaljevanja na 11. strani) CZ ifcz SMO / HI OZOV/MO v / ZTC//9ĆJL X ‘H Ul J/O U/Ofe»L. o k* C~ Cj A/* 4/O o 18*, A'/ /8c * m, 7*?** Z^CCr ffr 548 Cf P /? } A>»60, . SS7&; 3 V'^ " * 3/L€S2fov/4 " " “ * * J> e>/*> * * <0 4*. — s48^P<4) (o O JT2 * " >1 ll