Š'ev. 29 T Llcbllanl, t soboto, 30. flecemtra 1911. Leto XXXIX. == Velja po po&tl: s Za oelo leto naprej . E J8'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 8'50 za eg meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno „ 29-— sa ostalo Inozemstvo „ 39'— V LJnbljanl na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ za en meseo „ f oprati prejem« nesefin« K 1*S0 • n 6'— . r. 2'- IfcsT Drednlfitro Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Rokopisi so ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. r Inserati:-1 Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 » sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano In reki. notice: •aoatolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnar|ev. : Izhaja:; vaak dan, Izvzemšl nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8. toj Avatr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št 26.511. — Opravnlškega telelona št 188. Današnja številka obsega 24 strani. V novo leto! Katoliški Slovenci gledamo lahko mirnim srcem na preteklo leto in pričakujemo polni upanja vzhajajočega solnce na dan Novega leta. Tudi letošnje leto ni šlo brez sadov memo nas in našega ljudstva, na: edili smo tudi [letos velik korak na poljih slovenske narodne kulture. Delo je lepo zastavljeno bodisi politično, gospodarsko ali j izobraževalno, povsod velik napredek in vnema. Letošnje leto je bilo doba poskuš-nje naše moči in smelo rečemo, to po-skušnjo je slovensko ljudstvo dobro prestalo. Državnozborske volitve so pokazale, da je slovenski narod v ogromni večini v taboru ljudske in krščanske misli, da je naš človek iskren in zvest načelom krščanske ve.e in materine besede. In tega smo veseli. Zrastli smo, silno smo zrastli. Gospodarske in politične misli, ki so zrastle na naših tleh, dobivajo vedno več terena in najdejo vedno več upoštevanja. Dobro nam je sicer znano, da naše ljudstvo ne more imeti prve besede v državi, to je pa tudi gotovo, da bi se lahko marsikdo pri nas učil, kako je treba prijeti, da se ljudstvo umstveno in pravno dvigne, se oh ani zdravo, pošteno in se izogne dušnemu in gospodarskemu propadu. Če nam je tudi včasih vsega pomanjkovalo, enega nam ni manjkalo nikdar: ljubezni in dobre volje. Naj bo tudi v bodoče tako. Z liberal-ci se ne bomo Bog ve kako več rokavili; liberalna misel je prišla ob kredit, posebno še pri nas. To kar nastopa novejši čas pri nas kot neka reprezentanca liberalne misli, je menj kot nič. Razporoka, sežiganje mrličev, svobodna šola in naravnost otročje-smešno pojmovanje krščanstva so stvari, ki pripravijo kakega liberalnega inteligenta včasih v dobro voljo, ampak za našega človeka so to španske vasi in kdor misli s tako politiko pri nas naprej priti, je zelo udarjen. Pač pa je začela z večjo energijo snubiti jugoslovan. soc. demokracija; osobito po industrialnih krajih išče tal med našim delavstvom. Kako se bo ta obnesla, je vprašanje bodočnosti. Socializmu p orokujejo nekateri veliko bodočnost, toda lahko rečemo po krivici. Socializem se ni obnesel ne na Francoskem, no na Angleškem, ne v Zedinjenih državah in tudi tam, kjer je dosegel na zunaj politično moč, se jc začelo neko mrtvilo. Fraze so tudi med delavstvom izgubile privlačno moč in delavec hoče predvsem praktične in hitre pomoči in delavske reforme, ne pa modrijanskih razprav o socialističnih časih. Pač pa jo socializem s svojim cifiičnim brezverstvom posurovil delavske sloje, zastrupil javnost in s tem napravii še hujši razdor in poglobil protislojni boj. Toda klub vsem naporom in žrtvam so uspehi soeialnodemokraške propagande med nami zelo majhni. Njihova strokovna organizacija je tudi tam, kjer imajo nekaj politične moči, kakor v Idriji in Zagorju, silno majhna. Ali mlajša inteligenca se čini-dalje bolj odtujuje libe alizmu in se izgublja v socialni demokraciji. Zato nam bo treba več pozornosti obračati na to stran! Vojska bo torej tudi v novem letu! Verska, gospodarska in kulturna vojska. Naš list je za katoliške Slovence središče, okoli katerega se zbirajo vsi katoliško misleči Slovenci. Naš list je bil vedno neko ognjišče, na katerem vedno žare goreči plameni, ki mečejo svoj odsvit na bojni metež in bojno polje, na katerem se bori naše ljudstvo za svoje ideale. Ves katoliški p e-porod na naši zemlji je tesno združen z zgodovino našega lista. Ne pozabimo tedaj na agitacijo za razširjenje »Slovenca«. Če vse naše organizacije rastejo in napredujejo, ne sme tudi naš list zaostati. Brez lista je sploh vsako politično delo nemogoče. Moderni človek brez političnega lista niti živeti ne more. Česar ni v listu, o tem ne ve ničesar, to sploh zanj ne eksistira. Človek naših dni jo nestrpen, nervozen, nepočakan, želi hitrega odgovo a, hitrih informacij. In kdo zna bolje ustreči tem pojavom našega življenja kakor ravno časopisi. In kako se človek priklene na svoj list. Človek zakoplje vanj vse svoje misli in svoje dušno življenje. List zanj misli in list zanj živi. Seveda je t o pomanjkljivost, osobito če se človek slabega lista oklene, a to je sedaj dejstvo. Vrzimo se torej v teli dneh na agitacijo za »Slovenca«. Vsak človek, ki mu količkaj razmere dopuščajo, naj se na list naroči. Naša stranka se je zadnje čase tako tesno spojila v eno samo četo, da je postal naš list nek centralni organ vsega katoliškega ljudstva. Vendar je kljub temu še mnopo občin in župnij, osobito po obmejnih deželah, kjer je naš list še bela v.ana. Zato opozarjamo posebno te kroge, naj spravijo naš list LIS' Josip Lavtifar: 8. New Yirk. Ko sem gledal s parnika kip prostosti (Statue of Liberty), ki se vzdigu-je iz morja 90 m visoko, preletelo me je nekaj kakor mravljinci. Sedaj si tukaj! Kam se hočeš dejati? Kdo te bo sprejel, ko nimaš nobenega prijatelja? Kako srečen, če bi imel tukaj kakega strica! Toda nikogar ni. Ljudi je sicer Tia milijone, a mene ne pozna nihče. O lakih prilikah uvideva človek, kako huda je osamljenost, toda v ravno tisti meri se mu utrjuje tudi zaupanj? v lastno moč. Ako me vsi zapuste. sam ae ne bom zapustil. Odložili so nas na desnem bregu reke Hudson v mestu Hioboken. Šele ko sem se prepeljal čez reko, bil sem v New Yorku. Z dobro vestjo in jasno I Slavo sem stopil na tla zedinjenih držav. Ne kakor defravdant, ki se ustraši vsakega glasnega govorjenja. Tudi ne kakor ubog izseljenec, ki je prišel iskat tu som kruha. Trdo sem korakal po največji ulici New Yorka, po Broad-Way-u, saj mi ne bo d8la Amerika do- v naše gostilne, v naša društva in naše družine. Družina, ki ima «Slovenca«, jc hkratu tudi steber naše stranke. 13rez dobrega lista, ki je vsakdanji gost naših družin in ki odbija napade in laži naših nasprotnikov, jc ohranitev krščanske kulture nemogoča. Ka-koršne liste bomo imeli, takšna bo tudi naša prihodnjost! Trsi. Reči moramo, da vladajo na Tržaškem še vedno mnogi predsodki glede vprašanja o potrebi in smotrih katoliških organizacij, predsodki, ki se ne dajo opravičiti. Komu ni znano, da je organizacija, zlasti mladinska organizacija, bistven del današnjega duhovnega pastirstva in conditio sine qua non uspešnega duhovnega delovanja? Zadnji čas je, tla se tudi tržaški katoliški Slovenci popolnoma zavemo absolutne nujnosti katoLške organizacije. So tudi v Trstu nekatere katoliške organizacije, ženska katoliška organizacija napreduje neprestano, pa se vendar najdejo ljudje, ki so sicer dobri, a sc vendar tresejo pred vsakim pojavom katoliške misli v javnosti; po njihovem mnenju zadostuje, da duhovnik piše matrike ali opravlja druge slične posle, bere sveto mašo in čaka, da pridejo ljudje k spovedi in k pridigi. Skrajni čas je, da se tudi na Tržaškem spozna brhka resnost današnjega časa in naših tržaških razmer, čas tudi, da se spozna veliki pomen katoliških društev za napredek verskega življenja, čas, da se spozna potreba katoliškega izobraževalnega, gospodarskega dela in jasne, načelne katoliške politike. Treba začeti delo po gotovem, resno premišljenem načrtu z združenimi močmi, treba nastopiti proti povodnji nevere in bolj ali manj prikritemu brezbožtvu, ki se širi vedno bolj in bolj, proti pogubi in duševni prevari, ki se širi in oznanja potom raznih organizacij, časopisov, knjig, bolj ali manj sirovih zabav, gledišč itd. Ali delamo prav in v zmislu prenovitve človeštva v Kristusu, ako prepuščamo mladino in ljudstvo v roke sovražnikov vere in Cerkve ter trpimo, da se duševno in gmotno usužnji neverni kom in sovražnikom naroda? Ali naj k temu molčimo, cla se trnje polagoma naše slovensko ljudstvo, da se skuša zanetiti mrž-njo clo vsake slovenske katoliške organizacije in do katoliškega imena sploh? Kam pridemo, če pojde tako dalje? Slovenski duhovnik sovražen ocl Itali- janov, zasledovan in opazovan od ma-gistratovcev korak na korak, prezirali od nekat/oliško mislečih Slovencev in frazarskih prijateljev »sveičeništva«, preobložen z ogromnim delom (za 70 tisoč tržaških Slovencev mora skrbeti samo 27 slovenskih duhovnov), — kako naj bo potem mogoče ustvarjati in uspešno vodili organizacije, če se jih vsestransko ne podpira, če se — rekli bi 2 dr. Mahničem — duhovno starešinstvo samo krepko ne organizuje in si morda iz kakšnih nemerodajnih vzrokov veže prostost, če se dalje naša mlajša posvetna inteligenca tako malo briga, za loli važno mesto, kakor jc ravno Trst?: — Trst potrebuje junakov! Ne udajmo se vserazjedajoBp.mu cinizmu, duševni zablodi in političnemu makiavelizmu! Ali naj se tako borimo za pravica da postanemo servilni? Nasprotni?!? nas ne bo upošteval, nasprotno, smejal sc nam bo. Bodimo tedaj odločnejši in napravimo konec duševni servil nosti! Ne zahtevamo, cla naj se ovif.m. ki žalijo in zasramujejo katoliško ime odgovarja /, žalitvijo. Nc učimo, d,a je treba brezbožce in učitelje nevere,i ma-terijaliste, sovražiti, kajti tudi med njimi je lahko, zlasti dandanes, mnogo dobrih ljudi. Če se imenujemo katolike, ne trdimo, da smo osebno boljši kot drugi; zavedati se moramo,, da sme kot katoliki odgovorni tudi za zmote drugih, če ne delamo, da bi jih popravili in če smo sami malomarni. Zate iščimo z ljubeznijo one, kat,eri so se Cerkvi odtujili; to pa dosežemo le, č< iztrgamo sami sebe iz svoje osebm duševne izoliranosti ter začnemo delati v korist s p i/o š n o s ti kar najlepše vršimo le polhom organi z a c i j. Toda ne glejmo lc temnili, strani in svojih osebnih težav, 'ne samo ozkih ulic in umazanih duš, obmimo pogled tudi tja na široko, jasno cesto, kjei sije solnce in se širi srce. Kdo si upa trditi, da tržaško slo> vensko ljudstvo nima pravice dc zdravja, luči in moča? (Minske ppcUsrslvo v meslu Celin. V C e 1 j u , dne 27. dec. 1911. Nemški in nemškutarski lisli se vedno zadnje čase zaganjajo v občinsko gospodarstvo v celjski okolici. Resnicc jc na tem le toliko, da si slovenski občinski odbori v zadnjih desetih letih vsled prevelike šledljivosti in varčnosti niso upali zvišati občinskih doklad. Zato niso bile mogoče večje investicije in primanjkljaj v celjski larjev, ampak jaz njej. Imam jih za potrebo, vendar ne preveč. Zato jih nc; bom razmetoval, ampak vsakega dobro ogledal, preden gre med gentlemene. Ulica B r o a d w a y pelje od juga i proti severu nekako skozi sredo mesta ter je 30 km dolga. Marsikak neveren Tomaž bo zmajeval z glavo, češ: »Ne dam so tako potegniti.« Toda veruj ali ne, res je pa vendar, in ako dvomiš, pojdi sam pogledat. Prav zato jc Bro-adway največja trgovska ulica sveta. V daljavi prvih pet kilometrov vidiš hiše, ki jim vrhovi segajo p*> občezna-ni prisliovici »clo oblakov«. Na nekaterih krajih je ulica širša, na nekaterih pa ožja, da sc vidi skozi njo kakor skozi skalnato sotesko. Reči moram, cla so ta silovita poslopja res oblačni velikani, ki bi jim ne dobil prispodobe drugje kakor v babilonskem stolpu, ampak vse skupaj je suho, mrtvo skalovje. Noben pesnik se menda še ni navduševal za te stavbe, ki so ros velikanske, toda brez vse poezije. Mrzel je ta kraj, toda bogat. Hiše, banke, prodajalne, skoro bi rekel tudi zrak: vse diši po milijonih. Da bi videl New York tudi iz tičjo perspektive, dal sem se vzdigniti za en dolar na vrh najvišjega poslopja, ki mu pravijo »The Metropolitan Life Building«. Ako povem, cln prestara šc za nekaj metrov stolp sv. Štefana na4 Dunaju, napravlja naj si čitatelj sam sodbo, kakšna je ta višina. Amerika jo res dežela neverjetnosti, ali kakor pravijo: dežela neomejenih mogočnosti. Da jc razgled s takega vrha čudapoln, pravzaprav grozen, .10 samoumevno. Toda kdor ni trden v glavi, naj nikar ne hodi ob ograji semintja, sicer ga napade omotica. V <14. nadstropju so mi predložili knjigo, ki se vpisujejo tujci vanjo. Seveda sem ovekovečil v njej svoje slavno ime, in sicer pod številko 26 824. Toliko obiskovalcev je imelo namreč to poslopje clo 25. avgusta 1910. New York imenujejo mesto iz železa in jekla. Vse je ograjeno močno ter bi v slučaju potresa morebiti ne občutilo prehudo podzemeljskih sunkov. Morebiti. Ako pride silna moč, kdo se jej bo ustavil? Kakor nenavadne so za evropsko oko le stavbe, tako nenavadna so pa tudi ljudstva, ki je srečujemo po ulicah. Zbrane so vse pasme sveta ter je vredno študirati, kateremu plemenu ljudje pripadajo. Frenologija ima tukaj obširno polje za proučavanje narodov, pa tudi navaden človek, ki opazuje obraze, vidi na njih čudne oblike. Srečeval sem čistokrvne Kitajce, Ja-noncc. Indijance, črnce iz centralne Amerike itd. ter izvedel, da imajo lastne mestne oddelke, kjer skupna prebivajo vsi, ki pripadajo isti narodnosti. Poleg teh je še veliko mešanih plemen, ki imajo nekaj potez od ene, nekaj od druge pasme. Poseben utis, toda neprijazen, so delale na-me zamorke, ki so nosile čisto belo obleko ter prikrojeno po najnovejši modi. Žc obraz zamork je po naših r>ojmili radi širokih kosti v obrazu in potlačenega nosa nekaj ne-lepega, in če se pridruži črni barvi Se snežnobela obleka, vidimo nasprotje, ki se ne cla lahko ublažiti. Sedaj vprašanje: Kaj delajo te množico. tukaj? Zakaj so prišle v Ameriko? Moj Bog, elela je dovolj, saj vidiš, kako se vse drvi semintja. Vsakemu se mudi, zato hodi le tisti peš, ki mora. Radi ugodne lege ob atlančkem morju je potegnil New York toliko narodov na-se. Tu niso osredotočene samo dežele zedinjenih držav, temveč jc središče vsega sveta. Želja po denarju — to je tista sila, ki vleče ljudi skupaj in zato se valijo po suhem in po morju take trume tušem. Dosti je poštenih, ki va-nu spisati le kakšen vagabuncl. Najhujše je pa bilo na dan volitve. Dopoldne je bilo še precej mirno, toda ko so naši nasprotniki zagledali cele vrste naših volilcev, so začeli besneti in divjati. Vlačili so naše votiice v gosdine, jim tam zamenjavali glasovnice, agitirali po trgu pred volilnim lokalom in celo v istem in nam tako ugrabili veliko volilcev. Uprizarjali so iudi velike izgrede. Najprej jo prišla žaljive pesmi pojoč pred volišče tolpa pijanih liberalcev, ki se je tako drla, da so sc ljudje kar zgražali. Nato so se u taborili ti divjaki pred Mežnaršičevo gostilno, razgrajali, upili in pili tako, da je kar od mize teklo. Ko so se do dobra napili, napotili so se s harmoniko in huron-skim upi t jem pred župnišče, kjer so dali duška svojim čutom s preklinjanjem in petjem žaljivih pesmi. Ko se jo zmračilo, se jo prikazalo več tolp pijanih liberalcev. Na vseh voglih in ulicah so rjoveli in zmerjali naše pristaše s: čuki, farovški podrepniki itd. Okoli 6. ure zvečer sta šla po mestu tu na dopustu bivajoči župnik Nomanič in župan občine Lokvica Mihelčič. Ko so ju liberalci zagledali, so jo. vsulo kamenje na nju in le temi so imata, zahvaliti, da ju niso liberalci na tla pobili. Župnik Nemanič je bil s kamnom v ramo zadet, župan Mihelčič v roko. Ena izmed teh pijanih tolp so je podala pred konsumno društvo. Okoli sedme ure zvečer sta padla v prodajal-niške prostore dva strela. En centimeter debele šipe so popolnoma razdrobljene in kosi stekla in svinčene šibre so frčale po prodajalni, v kateri se je nahajalo več ljudij. Strela sta nesla seboj črepinje 9 m daleč v blago. V prodajalni je bilo takrat devet oseb; bili so vsi v smrtni nevarnosti. Strela, sta frčala mimo glave sod. kanclista Vovka. V prodajalni je nastal nepopisen strah in jokanje otrok; vsi so poskakali za tržne mize, misleč, da se bode streljanje nadaljevalo. Ker se ni upal nikdo iz društva vun iri ker je orožnik šele čez 5 minut dospel na lice mesta, so zločinci pobegnili in se poskrili v zadnji ulici v pripravne prostore. Šole pozno v noč je žandarmerija red napravila. Celo zadevo ima sedaj v rokah sodišče, katero je dalo pobita okna tudi uradno zapečatiti. Sedaj pa nastane drugo vprašanje: Kdo pa je odgovoren za vse izgrede in vsa nasilstva, katera uprizarjajo podivjani metliški liberalci? Odgovorni so voditelji metliških liberalcev, ki so celo volilno akcijo vodili. Mi smo popolnoma prepričani, da se tega ne bi bilo zgodilo, ako bi bili voditel|i pazili na to druhal in ako bi je nalašč ne napajali. Pravijo, da so samo v eni gost I ni izpili čez 200 litrov vina. Sicer so pa tudi drugač postale v Metliki nevzdržlji-vo razmere. Kako metliški policaji svojo službo opravljajo, jo vsakemu znano. Župan p;i svoji najboljši volji ne more ničesar storiti, ker mu odbor nasprotuje. Občinski odbor v dosedanji obliki kakor tudi novo izvoljeni odbor nista sposobna vladati naše občine in miru napraviti, zato jc želja poštenih občanov, da se isti razpusti ter se nam da gerenta. kateremu naj pomaga žandarmerija. Samo na ta način bi bilo mogoče v občini napraviti zaželjeni mir in red. Proli volitvam, katere so pokazale naše liberalce v pravi luči in pri katerih smo nabrali toliko materijala, da bo še marsikateri liberalec dobil kar mu gre, smo vložili pritožbo. OBČINSKE VOLITVE V TRNOVEM NA NOTRANJSKEM. V Trnovem so sc vršile, kakor je »Slovenec« že kratko poročal, dne 21. decembra občinske volitve. Trnovo je ena največjih občin na Notranjskem. Pri zadnjih volitvah leta 1904 si je priborila naša stranka z naporno agitacijo absolutno večino. V I. razredu je odločil žreb. Naša stranka je imela 16, liberalna pa 10 odbornikov, med temi 3 iz podobčin. — Letos se je pa vršil odločilen boj za prvenstvo ene ali druge stranke. Končni izid volitve se je dognal šele 23. decembra. Liberalci so propadli na celi črti. V prvem razredu je dobila naša lista od 109 do 126 glasov. Liberalni kandidatje so dobili pa od 43 do 65 glasov. V drugem razredu so dobili naši kandidatje po 221 glasov. Liberalci pa od 42 do 44 glasov. V tretjem razredu so dobili naši kandidatje od 403 do 405 glasov. Liberalni pa od 100 do 106 glasov. — V podobčinah je prodrla povsod lista S. L. S., izvzemši Dobrepolje, kjer je oficielni kandidat propadel s 3 glasovi, zmagal je pa vseeno mož naše stranke. Vseh glasov je bilo oddanih v podobčinah 442, od teh je glasovalo za listo S. L. S. 371. OBČINSKE VOLITVE V ŽUŽEMBERKU. Iz Žužemberka. Občinske volitve so se pri nas izvršile s popolno zmago S. L. S. V razredih in vseh osmerih podobčinah je do pičice prodrla lista, ki jo je bila sestavila naša stranka. Udeležba je bila ogromna, nad 800 volilcev jc oddalo svoje glasove, dasi ni bilo posebno intenzivne agitacije; zna-mnenje, kako se je ljudstvo samo začelo zavedati važnosti volitev! Zaradi velike razsežnosti občine se je volilo na dveh voliščih, v Hinjah in v Žužemberku. Ko so liberalei zvedeli, da je Krajina skoraj soglasno volila može naše stranke, se tudi v Žužemberku niso upali resno nastopiti in so zato pomagali samo v podobčinah mešati. Zlasti so se vrgli na Šmihel, kjer je veliko ne-zadovoljnežev zaradi nove cerkve. Naj- bolj sta se za le-te trudila trgovec Podboj, ki kar ne muie preboleti velike rane, ki mu jo je prizadela izguba šnop-sarije, katera je ravno v šmihelskdi »puntarjih« imela najpridnejše obiskovalce, in pa njegov vredni sodrug, ko-njač Ponikvar, ki je. dasi novolilcr, vendar prišel reševat liberalno pogorišče. Pa tudi ta dva »dohiarja < nista mogla pomagati; naša lista jo uiOi v šmihelski podobnim zmagala z ogromno večino. Uradniki se volitve niso udeležili. Izjemo je naredil le mladi davčni asistent, Ribnikar, ki mu ni dalo li-bcialno sire, da nc bi bil ob tej priliki Siamotil gospoda kaplana, katerega kandidatura ga je izmed vseli najbolj grist la. No, tistih par, od njega popisanih glasovnic gospodu kaplanu ni nič škodilo, kakor tudi no nekaj drugih v isti hiši baje od »nežnih rok« popisanih, naše najboljše može surovo žale-čih glasovnic, ki so vse le znamenje onemogle liberalne jeze, pač pa je moral čudne pojme dobiti o oliki tega podrejenega mu uradnika gospod okrajni glavar. Sicer pa dična trojica Pod bo j-Ribnikar-Ponikvar niti v tem niso imeli sreče. Eden njihovih »zvestih«, ki je bil tudi oborožen s tako duhtečo glasovnico, sc je od veselja, da. jo sprejet v to odlično druščino, tako navlekel »geruša«, da se je ravno pred oddajo glasovnice po dolgem in širokem zvrnil na volišču po tleh in tako ni mogel pomagati Ribnikarju k večji njegovi slavi No, je bil pa vsaj v vidno znamenje, na kakšnih nogah stoji tukajšnji liberalizem! OBČINSKE VOLITVE NA VIPAVSKEM. Iz Vipave. Volitve v Podragi, kjer je zmagala S. L. S., so razveljavljene, icer se glasovnice med odmorom skru-tinija niso zapečatile, ampak samo zaklenile v volilnem lokalu. Volilna komisija je bila v liberalnih rokah. Zraven je bil tudi komisar od okrajnega glavarstva. — Rekurz zoper volitve v Vipavi, ki so se vršilo pred štirimi meseci in so razmeroma dobro izpadle za liberalno stranko pa še ni rešen. 23. novembra je goriomenjeni komisar imel uradni dan v Vipavi in zaslišal trško volilno komisijo glede nepostavnosti, ki jih navaja rekurz od naše strani. Zaupnika stranke, ki je vložil tudi rekurz. je komisar na poziv člana zaslišane komisije kratko odslovil, da nima ničesar iskati pri zaslišanju. Omenimo, da je predsednik volilne komisije župan Petrovčič ignoriral, ako je naš zaupnik opozoril na kako nepostavnost pri volitvi, enako je bilo v Podragi. Iz tega posnemamo: 1. Tudi na vladnega komisarja se ne moremo zanesti, da bi se 110 dogodile jasne nepostavnosti. 2. Zaupniki, ki jih imenuje zakon »priče volil, opravila« se smatrajo za neme priče, kakor zid. katere se ne zasliši niti kot priče niti kol. tožnike - pritoži-telje. 3. Komisija more vedorna zagrešili nepostavnosti, tudi če je opozorjena, in ima stranka, kateri pripada komisija, vedno lahko stranska vratica, da ovrže volitve, ako zanjo neugodno izpadejo. Zdi se nam potreben paragraf, da je predsednik komisije pod določeno visoko globo dolžan upoštevati, ako za- upnik ali kak član komisije opozori na kako nepostavnost. To bi zabranilo mnogo povodov za ugovore in bi bilo nemogoče umetno podaljševanje življenja zlasti liberalnih županov. usedanje deienecll. Avstrijska delegacija. Dunaj, 29. decembra. (Kor. urad.) Po delegatu dr. Korošcu (glej včerajšnje Slovenčevo telefonično poročalo) govori dr. Krama f, ki pravi, da ne gre v Avstriji voditi nojeve politike, osobito ne, ker je radi Nemčije, ki tvori središče svetovne politike, bolj odvisna od svetovne politike, kakor jo potreba. Glede na armado sodi, da ni tako slabo, kakor je izvajal vojni minister. Glede na trozvezo pravi, da «e o njej komaj šc govori, da nas v Italiji več ne ljubijo in da je ljudsko mnenje močnejše kakor diplomacija. Morebiti se trozvezna pogodba zopet podpiše, a tako pri nas kakor v Italiji sc boao nadaljevala, oborože-nja in gradile trdnjave. Želi, da, se vsemu izogne, kar bi še bolj škodilo našemu razmerju z Rusijo. Del. F ti c h s izjavi, da mora odgovoriti z ne na vprašanje, če je bil zadovoljiv Aehrenthalov ekspoze. Marsikaj, kar je aktualno važJno, minister ni povedal in ni govoril o niasprotstvih med Italijo in Avstrijo na eni in med Nemčijo in Avstrijo na drugi štreni. Del. dr. Ellen-bogen odobrava Aehrenthalovo mirovno politiko, Nemec želi, da se Avstrija notranje utrdi. Bilinski odobrava politiko zunanjega ministra. Klofajč izjavi, da Čehi ne odobravajo Aehrenthalove politike, ker si ni znal pridobiti zaupanja in ljubezni balkanskih narodov. Dr. Lecher hvali politiko Aehrenthalovo. Zauoa tudi vr»fni upravi in se prereka s Kramarem, ker je to ponižava! vrednost tror.veze. Povedal je, da so avstrijski Nemci iako radi zvezani z Nemčijo. Masafyk izjavi, da glasuje proti začasnemu proračunu. Udržal konstatira, da je postala Avstrija pod geslom agrarne carine bogatejša, kakor je kdaj bila. Del. dr. Wassilko tudi pohvali Aehrenthalovo mirovno politiko. Ko govori še končno poročevalec dr. Grabmayer, se sprejme začasni proračun v drugem branju. Železniška proga Banjaluka—Jajce. Po sprejetju začasnega prorafuna sprejme delegacija dr. Barnreitherjev nujni predlog, da naj se prične graditi proga Banjaluka—Jajce. Govore predlagatelj Barnreither, dr. Ellenbogen, ki se zavzema za Barnreitherjev predlog in zahteva, da se izpopolni tudi dalmatinsko železniško omrežje in vpraša, kdaj bo že držala Ogrska sklenjeno pogodbo. Predlaga dodatek' Barnreitherjevemu predlogu, po katerem izdelaj skupna vlada spomenico glede na bosanske in dalmatinske železnice. Skupni finančni minister Burian se izjavi za predlog, nakar se sprejme Barnreitherjev predlog z Ellenbognovim dodatkom. Tretje branje začasnega proračuna. Zvečer ob 8. se je zopet vršila seja avstrijske delegacije, v kateri se je odobril začasni proračun tudi v tretjem branju, nakar zaključi predsednik Dobernig sejo in naznani, da skliče bodočo sejo pismeno. Ogrska delegacija. V včerajšnji seji so se izjavljali govorniki za trozvezo. Politiko Aehrenthala so odobravali, a neki opozicionalni govornik je naglašal, da si nasprotujejo Aehren- »Jemene, jemene! Kua jm pa je, gespud dohtar, de ste tku zelen in shujšan, kokr de b že tri dni na mel gorke žlice u želodce?« sm se začudu gespud dohtar Taučari, ke sm ga za-gledu un dan u Štelnarjh pr tist kapele, ke ja je pustu še gespud Ivan Hribar pustaut, de Iblančanem kaže, kdaj žiher marela duma pesteja. Gespud dohtar Taučar je biu pa. tku zavervan u ureme, de me še slišu ni, ke sm ga prašu, ampak je kar naprej mrm puveja, gespud dohtar; ! murde jm um jest kej pametnga lohka ' nasvetvu.« »Ja tu je ena čudna štorija. IS o, pa teb ja že lohka puvern, ko s moj prjatu; se uš saj vodu merkat, če uš pršou ker-kat tku not kokr sm jest pršou dol u Ribnc--« »A. u Ribnc je biu tu?« »Ja, u Ribnc; tku p ed ene dobrem petem letem jo biu tu u Arkutuvem salone na enmo mojmo shode.« »Aha, zdej se m pa že mal dani! Uni sa mende glih tku za kašna reč soja glava, zastavi, kokr ja je gspud Ivan Hribar za »Sukolsk dum«; zdej jm pa prede, ke se je reč drgač zasukala. A ne?« »Tku nekok jo biu ja. Veš, jest sm mou enkat tam u Ribnc, u Arkutuvem salone en shod in tekat, sm uzeu Dobrapolce na muha in sm zabaulu na use kriple čezne. Pusebn na dobrapolsk kmetsk društu sm se skopu in trdu, de predn u menil pet let, de u šou ra-kam žvižgat. Soja glava sm ublubu Dobrapolcem, če se na u res tku zgudl, de prideja žiher čez pet let pujna h men na dum u Iblana na Breg numa-ra 8. Viš, Pepe, zdej enkat je pa menil glih pet let ud tistga shoda, dobrapolsk kmetsk društu je pa glih tku še ustou, kokr je biu pred petem letem. šc bi ga pihne zdej, kokr tekat--- - « »Ojcj, tu je pa zdej narodu!« »Sevede je narodn pa navarn tud. Jest sm že zdauni na tu puzabu, kokr ^unavad mi leberalci na vse naše ub-je puzabma, al un dan —• tu je biu kukr nalaš glih tist dan, ke sem se za iblanskega žepana zvolu — m pa pride ud enga mojga zaupnka iz Pudsten pr Ribnc en puručil, de sa s Dobrapolci že izpusudil ud gespuda Verouška tista besaga, ke ja je mou ket Martin Kerpan za čluveške glave not nost; in de uja pršli te dni enkat h men u Iblana na Breg numara 8, in de uja puger-val moja glava, ko sm ja iz soja stava iz Dobrapolcem zgubu. Viš, Pepe, tu nisa mačkene souze! Iblansk žepan pa brez glave! Scer glih na morm trdot, dc sa mel usi cLozdejšn žepani glave, saj na ta pravem kone glave nisa mel, tu se je stukat dukazal; al tkula prou čist, brez glave pa iblansk žepan use glih na more bt. Glih pusebne naum-nast na u mogu noben iblansk žepan več nardet, ke sa že du zdej ble use na-umnast narjene. al sm pa ke ja pa še zmeri lohka kera vn spelem. ke na u za nekamer. No. pa naumnast še nisa ta nar več nasreča. ampak prauja, de tud buli, če enmu gla\ a preč udrežeja. Jest scer na vem, ke še nism puskusu, al tulk pa že vem, kuku salamihlsk že buli. če s pesti eden zob dret.« »Ja, pol nej uja pa le previdn, de jh kašna nesreča na duheti!« »Sej sm, kulkr morm! Še dam na grem zdej nekol preh, de se za/čne že danit; ke sm zmeram u strahe, de uja enkat pu noč prruguvilel Dobrapolci dam, ke se uja troštal, de me uja ta nar bi gvišn duma dubl. Pu dneu pa holt tku ukul kuluvratem, de jm mal sled mešam. Na dulejnsk šrang sm tud iblajtarjem naroču, de nej mal pugle-daja, če b narajmal kašne kmete, ke b mel Verouškuva besaga iz saba in tli thalova in Auffenbergova Izvajanja. Vojnemu ministru so očitali, da Mažari niso navdušeni za nova bremena, ki da so nevarna celo sedanji brambni preosnovi. Začasen proračun so odobrili z vsemi proti dvema glasovoma in izjavili Aehrenthalu zaupanje. Časopisje o zasedanju delegacij. »Die Žeit« je pisala o Aehrenthalovem mirovnem programu, da je sličen nožu brez jekla in suvala. Če nima Aehrenthal boljšega programa, bodo reševali vprašanja topovi. Aehrenthalova izvajanja so pa zelo zadovoljila laško časopisje, ki ga zelo hvali in kot prijatelja Italije prišteva med najboljše evropske diplomate. * Idrijske novice. i Proračunsko sejo je imel občinski odbor dne 15. docembra. Županstvo predlaga tudi letos zvišanje plač vsem uslužbencem, das»i bi moral občinski odbor po členu Ii. službene pragmatike sklepati najprej o spremembi pragmatike. Čudno je bilo, da ni župan nič omenil odloka deželnega odbora z dno 29. novembra t. i., ki smo ga v zadnjem »Slovencu« po glavni vsebini navedli, dasi je v tesni zvezi s proračunom za leto 1912. Omenjalo st1 je samo, da sc bode službena pragmatika preuredila. V ta namen so volili poseben odsek štirih odbornikov, ki bo pragmatiko pregledal. Napredni gospodje so mnenja, da se premeni samo odstavek <> plačah, pa bo gotovo težko šlo. Sedaj jc primerno, da se pragmatika tako revidira, da bo krila občinske uslužbence, pa tudi — občince. — Po nepotrebnem so se navzoči obrtniki razburili, ko se je vprašalo, zakaj se predlaga ločeno »obrtniški bolniški blagajni« 200 K in združenju samostojnih obrtnikov v Idriji 200 kron. Kar slepo naj se glasuje za vse! Nftjmanje, do česar ima. vsak odbornik pravico, je pač to, da se informira, kaj so podpira z občinskim denarjem. Če je stvar potrebna, ne bo nihče ugovarjal. — Za obrtno-nadaljevalno šolo predlaga županstvo vedno višje zneske. Leta 1909 in 1910 je izhajala imenovana, šola s 1000 K, za 1. 1911 je bilo proračunjonih H00 K, za 1. 1912 je županstvo predlagalo že 2100 K. Krivo je temu, k«t šolski odbor nc privoli, da bi se poučeval tudi veronauk. Zato deželni odbor tudi nc da podpore, ki bi pomogla pokriti primanjkljaj. Opazk nekaterih odbornikov no omenjamo. ker so neslano; pač pa pojasnimo gospodu županu, kor mu zadeva ni videti prav znana, da je bilo za Idrijo domenjeno, naj se uvede, na teden ena ura veronauka in v nedeljo prično pouk ob devetih mesto ob osmih, da bodo vajenci lahko pri maši, ki se prestavi v ta namen na četrt na 9. uro. Če bi bilo tako uvedeno, bi dobila občina podporo. Omenjamo še mimogrede pri tem. cla je dvomljivo, ali je bila sploh veljavna kaka. seja šolskega odbora obrtne-nadaljevalne šole, odkar ne vabijo tudi zastopnika deželnega odbora. Med blagotvornirni troški ie bilo pred- jt iz no preke mest, de nej men li|tr pošta pošleja, de se um skrou.« »Tu sa. že use pametn za soj va stu ukrenil; al zmeri u takmo strahe žiut,, pa tud ni nč luštnga. Če b mel že uni devet glau, ket kakšen lintvern, b se nazadne ena že gor ofrala; al uni maja sam ena glava iu če jm Dobrapolci še ta uzameja. za božja, volu, kam uja pa pol uni klubuk nateknil?! Jest mislem, de b biu ta nar bulš. če b se uni iz Do-brapolcem na. kašna. viža iz lepa ugli-hal. Jest mislem, če b dal uni Dobra -polcem tkula ene h stu zeunateh glau, namest. nhne, b bli še bi cefridn Dobrapolci!« »Oh, dvestu zeunateh glau jm dam fad, dvestu, sam če moja pr gmah pc-steja; pr te prič jm jh d im! Oh, Pepe, ti maš zmeri zdrave ideje! Lej, jest že en ceu teden premešlujem, kuku b se iz tega lebeta vn zrezu, viš pa m šo nisa pršle zeunate glave u glava! Ti ja maš pa prec; še premišlvou nis dost, pa s ta prava zadeu! Oh, kua je biu men takat u glau, ke sma kandedate za ubčinsk svet gor pustaulal, de nism tebe pustavu? Kuku b mou jest zdela lohek slališe ket žepan, če b mou tebe na soj plat! Zdej mam pa takele, ket je dohtar Trillar, Franketi. A m je iz tem kej pumagan? Puvej no, a m je kej pumagan?! Jest t kar pu pravic puvem, mene že močnu skrbi, kuku u pol, ke u treba začet funkejunirat! Jest t pu p avic puvem, de b biu desetkrat, raj za birta. u hutel »Tibuli«, kokr pa iblansk žepan!« »Nč nej jh nekar preveč na skrbi, u že nekok!Če b pa pršli Že glih u kašna pusebna zadrega, nej se pa kar zaupn ubrneja na Boltatnga Pepeta iz Kudeluga. laganih 300 K podpornemu društvu na idrijski realki iu ravno (oliko za obleko revnim učencem na ljudskih šolah poleg dosedanje podpore. Umesften je bil predlog odbornika Iv. Kavčič J da se dajo te podpore iz postavk pod imenom »razni, troški« in podobnimi naslovi. Večina je bila proti temu. Odbornik dr. Beuk je bil mnenja, da mora župan imeti tudi nekak razpoloživi zaklad. Zakaj pa naj se ta. skriva pod »razne« t roške? V proračunu za leto 1912 bereš med redno potrebščino: I. 11. Razni troški 400 K; II. h) razni troški 100 K; II. 3. razni troški 100 K; III. e) razni troški 200 K; IV. 1. b) razni troški 50 K: IV. 1. f) druge potrebščine 100 K; IX. 2. e) razni troški 200 K; IV. 2. f) drugi blago-tvorni troški 200 Iv; V. 1. c) ostale potrebščine 200 K; V. 3. d) razni troški 200 kron; VI. razni troški 200 K. Skupno torej je proračunjenih 1950 K pod »raznimi« troški. Če se k temu molči, utegne se res podpirati »razne« stvari, ki nimajo posebnega stika z občino. — Kot izredno potrebščino predlaga županstvo za prezidanje občinskega poslopja št. 905 — 20.000 K. Vse kaže, cla nekateri še mislijo, kako bi napravili udobno čitalnico. — V pokritje je predlagalo županstvo doklade zvišati za 7 odstotkov, kakor smo zadnjič poročali. Zupan je dal končno predloženi proračun z navedenima dopolniloma podpornemu društvu in revnim učencem v skupnem znesku 600 K na glasovanje. Za proračun v celoti so glasovali soc. demokrati in naprednjaki, proti predlogu odborniki S. L. S. BeraoBslri® primarija dr. Mmti na mesečnem zborovanja »Druš va zdravnikov« 15. dec. 1911. Primeri j dr. Derganc je demonstriral sledeče bolnike, ki jih je z uspehom operiral v zadnjih šestih mesecih: najprej pokaže tri operacije na možganih, dva bolnika sta bila operirana radi božjasti in stanje obeh se je zbolj-šalo; tretji bolnik s krvavitvijo nad možgansko mreno je ozdravil popolnoma. Za tem predstavi bolnika, kateremu je steklo prerezalo ž1 vec na podlah tu, tako da. deček ni mogel rabiti roke. Pi-i operaciji se jo prerezan živec zopet sešil, čez šivano mesto se je potegnila telečja žila, da živec ne zrase z okolico. Po treh tednih je bolnik že lahko naplavil pest. Nastopi bolnik z uspešno operacijo v nosu, ki ni mogel dihali skozi levo nosnico radi izbočenega pre-tina. Prineso trimesečnega otroka, ki je bil operiran radi obojestranske zajčje Čeljusti in pri katerem je bila lhed-čeljustnica v obliki rilčka pri aščena na koncu nosa. Sledi demonstracija operacije radi gnojenja v ušesu in na • bradavičnem podaljšku (kost za ušesom); bolnik je ozdravel popolnoma in pravi, da sliši z operiranim ušesom bolje, nego z zdravim. Predstavi se slučaj operirane velike golše (krof); bolnik je n. dan zapustil ozdravljen bolnišni co. Nato pride deček, kate emu je oče v blaznosti prerezal grlo. Vsled poškodbe se jo grlo tako zaraslo, cla otrok ni mogel dihati skozi usta ali nos^Po operaciji deček zopet normalno diha. Pokaže se ozdravljena bolnica, kateri se jo radi kostne jetike izrezalo drugo rebro. Sledi zanimiva operacija na želodcu, ki se jo p emaknil in pogreznil s svojega mesta pod popek. Pri operaciji se jo napravila nova pot, iz želodca v črevo in želodec se je prišil na svoje ! staro mesto. Bolnica se jo zredila po operaciji za 15 kg. Za njo sc predstavi druga bolnica z operacijo na žolč nem mehurju, ki so io zgnojil in bil poln Žolčnih kamenčkov. Nato sledita dva sJučaja težko, trebušne operacije, katerima se je radi zaraslin zamašilo, zaprlo črevo. Operacija jo dosegla obakrat normalno prehodnost črevesa. V dveh drugih slučajih se je izvršila operacija v trebuhu radi kompliciranega vnetja slepiča (apendicita). Nato demonstrira primarij dr. Derganc dečka, ki ga je operir al radi tega, ker se sečna odprtina od rojstva ni nahajala na pravem mestu ter vsled tega otrok ni mogel držati vode in si je vselej zmočil obleko. Zdaj urinira otrok popolnoma normalno. Za tem pokaže bolnika, kateremu je sešil s srebrno žico zlomljeno kost (pogačico) v kolenu. Nato se predstavi bolnik, ki je prišel z bcrglja-mi v bolnišnico; hoditi ni mogel radi zastarelega izpaha v desnem kolku. Pri operaciji mu je primarij dr. Derganc izsekal jabolko v kolku in mu naravnal količino, tako da zdaj .bolnik hodi brez palice. Nazadnje demonstrira primarij dr. Derganc slučaj prirojenega izpaha v levem kolku. Take otroke so stariši doslej pustili navadno operirati z velikimi stroški v Gradcu in na Dunalu. kar odslej ne bo več potrebno, ker e operacija z istim uspehom izvrši v Liubliani. V epikrizi k novemu zdravniškemu redu izvaja primarij dr. Derganc, da je pognal isti iz javnega muonja, ki smatra zdravniški titan za quantite ne-giigeable. Da postane zdravniška organizacija v javnem življenju enakopravna potenca z drugimi stanovi, katera bo sodelovala iu soodločevala pri vseh zadevah, ki se tičejo zdravniškega stanu, ljudske higijene in blaginje, stavi primarij dr. Derganc naslednje predloge, ustanovi naj se: 1. Obrambni odsek za stanovsko čast; . 2. poseben društven lokal; 3. odsek za ljudsko higijeno in blaginjo; ■i. protialkoholni odsek. Govornik izroči p.edloge namestniku predsednika g. primariju dr. V. Gregoriču in prosi, naj se vse potrebno ukrene, da se oclseki že na prihodnjem občnem zboru izvolijo in začno takoj delovati. GiflSlE Slovenske narodne pesmi, nabral in harmoniziral Alojzij M i h e 1 č i č, or-ganist v Metliki. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. — V jako lični in priročni obliki je g. Mihelčič izdal zopet osemnajst narodnih pesmic, ki jih je nabral deloma v Štangi, deloma na Belokranjskem. Priredil jih je to pot za moški, oziroma tudi ženski zbor; v zadnjem slučaju je treba intonirati nekaj pesmic nekoliko nižje. Pesmice sicer niso povite v venček, a komur se je priljubila oblika venčkov, si iz te zbirke lahko sam napravi par venčkov na ta način, da n. pr. enkrat odbere vse pesmice v A-duru, katerih je v zbirki šest, in tudi ona v As-duru se brez vsake škode intonira lahko v A-duru; drugič pa odbere lahko n. pr. vse pesmice v B-duru, katerih je v zbirki tudi šest. Harmonizacija je priprosta, besedilo vseskozi dostojno. Kakor znano, je med takoimenovanimi »narodnimi« pesmimi precej kosmatih; g. Mihelčič se takega ni£ vrednega narodnega blaga načeloma iz-ogiblje, in to mu štejemo le v hvalo. Bodi zbirka toplo priporočena moškim in ženskim zborom. Dobi se v »Katoliški Bukvami« in pri Schvventnerju v Ljubljani, pri Krajčevih naslednikih v Novem mestu, pri Katoliškem tiskovnem društvu v Gorici in pri prireditelju v Metliki, ki je delo založil. Izvod stane trdo vezan 1 K, mehko vezan 70 vin., deset izvodov pa 6 K. * »Novi Akordi.« Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, prinaša v 5. številki, posvečeni Franu Gerbiču, naslednje skladbe Frana Gerbiča: »Zastava naša«, za moški zbor. »Če-tiri godišnje dobe«, »Klic pomladi«, mešana zbora. »Mazurka«, z aklavir. »Nihče ne ve . .«, »Mrtva pomlad«, Truba-durka«, pesmi za en glas in klavir. »Ave Maria«, za dva glasova in orgle (ali klavir). »Novi Akordi« izhajajo šestkrat na lelo. Cena za celo leto 10 I\, posamezni zvezki po 2 K. LAHI SLAVE &ROFA AEHREN« ATHALA. Tur in, 28. decembra. (Zasebno.) »Stampa« objavlja poročilo svojega dunajskega dopisnika, ki so bavi z govoricami, cla je oma jano Aehrenthalovo stališče. »Stampa« trdi, da to ni res in da tvori Aehrenthal dragocen element za vzdržavanje trozveze in miru. ORLEANSKI ŠKOF POSLANEC. Pariz, 28. decembra. Zelo verjetno je, cla bo izvoljen orleanski škof mons. Rouchet, za poslanca, ki kandidira za umrlim poslancem duhovnikom Gayrandom. Znano je, da je bil tudi slavni orleanski škof Dupanloup svoj čas izvoljen za, poslanca. Darovi. Za božičnjco slovenski Koroški. Mat. WeiG, provizor, Javorje, p. Čer-na, 2 K; Fran Rogelnik, Podklanec, 2 K; A. Kaplan, župnik, Medgorje, p. Žrele, 2 K; Al, Markež, Št. Vid nad Ljubljano, 1 K; Al. Kokelj, župnik, Vurberg, 1 K; g. Ivanka Demšar, Ljubljana, 2 K; Katica Gerdej, šivilja v Rablju, 2 K; Jan. Herman, Zagrad-Prevalje, 2 K; Karol Jaklič, župnik, Pre-zgs.nje, p. Litija, 2 K; M. Skittek v Poto-čah 1 K; Iv, Stare, kaplan v Borovljah, 3 K; Anton Šturm, župnik, Brdo pri Šmo-horu, 5 K; rodbina Miglar, Dračje, p. Tinje, 1 K; J. Sernec, inženir, Ljubljana, 3 K; Luiza Butscher, Ljubljana, 2 K; Marija Štupca, vad. učiteljica, Ljubljana, 2 K; Marija Vrančič, Ljubljana, 2 K; Henrik Dejuk, župnik v p,, Ljubljana, 5 K; Anton Kržič, c. kr. profesor, 3 K; Matej Ražun, župnik, Št. Jakob v Rožu, 5 K; M. Partl, gostiln., Št. Jakob v Rožu, 1 K; Ana Regali, Ljubljana, 2 K; M. Wedenig, župnik, Otmanje, 1 K; Fr. Onič v Možici 2 K; dva Slovenca na Dunaju 1 K; Ana Marješič, Ljubljana, 4 K; Katrina Deu, Ljubljana, 2 K; M. Knez, Ljubljana, 5 K; Jurij Šenk, Jezersko, 2 K; Ant. Zaje, pis. uradnik dež. naklade, Ljubljana, 2 K; Fr. Černe, uradnik okraj. bol. blagajne, Ljubljana, 1 K; štef. Bayer, župnik, Grabštanj, 1 K; Josip Žurga, Ljubljana, 2 K; dr. J. Debevec, profesor, Ljubljana, 5 K; Marija Vider, učiteljica, 1 K; po A. Schweiger, Ljubljana, darovali: Marija Peternel 2 K; A. Schweiger 1 K; Frančiška Zavre 2 K; Franc Jereb 1 K; Lizi Dolar 1 K; Ivanka Nagode 1 K in Mimi Lekan 30 vin.; Josip Podržaj, Ljubljana, 40 vin., Ivan Potokar, Ljubljana, 10 vin.; Marija Breskvar, Ljubljana, 1 K; Ivana Kačur, Ljubljana, 1 K; Frančiška Okorn, Ljubljana, 60 vin.; Anton Breskvar, Ljubljana, 2 K. — Prosimo nujno še nadaljnih darov. Sila je velika — vsak lahko utrpi 1 krono, pomaga pa s tem veliko. Porabite vse poslane položnice! Za boiičnico Slovenski Štajerski. Fran Zerak, Središice, 2 K; Jak. Korošak, kaplan, Sv. Duh v Ločah, 2 K; Frid. Repolusk, župnik, Št. Vid nad Valdekom, 2 K; Al. Markež, St. Vid nad Ljubljano, 1 K; Al. Kokelj, župnik, Vurberg, 1 Iv; Ant. Goršek, org., Gotovlje, 2 K; Marko Škofic, kaplan, Žreče, 2 K; M. Kelemina, župnik v p., Št. Ilj v Sl. gor., 1 K; Fr. Sinko, kaplan, Šmarje pri Jelšah, 3 Iv; Jos. Kranjc, kaplan, Žetak, 2 K; Fr. Strmšek, kaplan, Št. Vid na Planini, 2 K; Fr. Golčar, Čadram, 1 K; Fr. Agnež, Pišece, 1 K; prof. Mat. Sinko, župnik v p., Središče, 2 K. — J. Krajnc, župnik, Zibika, 2 K; Ant. Šija-nec, župnik, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, 3>v; Mat. Ljubša, kurat, Gradec, 10 K; J. Potočnik, Loka, p. Fram, 62 v; Dav. Ogrež, Marija Snežna na Velki, 1 K; Iv. Vizanišek, Podpeč, 1 K; Marija Kruljc, gosiln., Št. Lenart, p. Brežice, 1 K; Fran Spindler, kaplan v Brežicah, 1 K; Josip Dobrove, kanonik, Veli-kovec, 2 K; Mih. Žmavc, Rajhenburg, 1 K; Blaž Dvoršak, kaplan, Sv. Jurij ob juž. žel., 1 K; Al. Arnuš, gostil., Sv. Lenart v Slov. gor., 2 K; Anton Turnšek, trgovec, Rečica pri Celju, 10 K; Jak. Marinič, župnik, Majšberg, p. Ptuj, 3 K; M. Volčnik, župnik, Dolič, 2 K; Jak. Kosi, kaplan, Celje, 2 K; dr. J. Benkovič, Celje, 5 K; župnijski urad Sv. Duh pri Lučanah, 1 K. — Hvala! Rozoe stvari. Izkušnje s prvo zračno pošto. V Londonu so nedavno poizkusili uvesti prvo zračno pošto. Iz Londona v Wind-sor se potom zrakoplova prenaša pisma in razglednice, ki se oddajajo v posebnih zračno-poštnih uradih in tudi od teh dostavljajo naslovljencem. Tozadevno poroča strokovno tehnični oddelek poštne uprave sledeče: Vkljub visoki pristojbini, šest pene za dopisnico in en šiling za pismo, se je občinstvo zelo posluževalo zračne pošte. V prvih treh tednih ni bilo nič manj kot 200 tisoč kosov dostavljenih. Sprejemala so se na zračni pošti tudi za inozemstvo namenjena pisma, ki so se potem naprej odposlala z navadno pošto. Izkušnja je pa pokazala, da se za enkrat ta način poštnega obratovanja ne more smatrati kot praktičen. Vsled neugodnih vetrovnih razmer je bil mnogokrat prekinjen promet, v treh slučajih so se letalci tucli težko ponesrečili, akoravno zračna proga ni daljša, kot 30 km. Zato se je tudi prenehalo z zračno pošto. Vsekakor znatni čisti dobiček te pošte pa se je uporabil v dobrodelne namene. S tem bi bil vsekakor iznajden nov moderni dobrodelni šport, ako bi se od časa do časa. ustanovljale tudi v drugih svetovnih mestih take pošte, zlasti še, ker nalašč za to narejene poštne znamke tvorijo posebno novost, po kateri se mnogo povprašuje. Tucli angleške znamke zračne pošte so že draga rari-teia, za. nabiratclje. Zračila pošta potoni zrakoplova pa je že nekoč obstojala, in sicer kakor znano v Parizu leta 1871. Takrat so spustili v zrak 65 balonov, ki so prenesli na določena mesta 19 oseb, več kot 300 pisemskih golobov in 2inpol milijona pisem, časopisov in drugih listin. Le 17 balonov je takrat zgrešilo svoj cilj. v . Zračni torpedi. Ivo je prvi človek izpolnil davno željo človeštva, in poletel svobodno, po svoji volji v zrak kakor ptica, se je takoj začelo razmišljati, kako bi sc mogel aeroplan uspešneje porabiti v vojni za pobijanje ljudi. Važnost letalnih strojev in zrakoplovov v strategijskem oziru je vsakomur znana. Letalni stroji in zrakoplovi niso samo velike vrednosti za izsleditev sovražnikovega gibanja in njegovih pozicij, temveč morejo učinkovati tudi kot morilno orožje s tem, da se z metanjem bomb raz ni.hovega krova more spraviti sovražnike v boljši svet in povzročiti paniko v njihovih vrstah. V Tripolisu je mnogo arabskih glav spoznalo to resnico. Vojna znanost pa, ako na eni strani proučuje in izmišlja nova napadalna sredstva, ne zanemarja iznajdb, ki se tičejo brambe. Topovim krogljam nasproti so postavlja'j debeli jekleni oklopi morskih velikanov in čvrste utrdbe, pred torpedi brani ladje mreža, podmorske mine se uničujejo s posebnimi pripravami itd. Napadanje in bramba sta dva dela vojne umetnosti, ki se vzajemno izpopolnjujeta in podpirata. Naravno je torej, da se med tem, ko se na eni strani poizkuša potencirati moč in uporabljivost letalnih sredstev, se z druge strani išče način, kako storiti ta letalna sredstva neškodljiva. Da bi topova kroglja dosegla ali celo zadela letalni stroj ali zrakoplov, ki more pluti v višini 2000 do 4000 m z brzino nad 100 km na uro, skoro ni mogoče. Niti posebno v to svrho zgrajeni topovi niso dovedli do zaželenega uspeha. Kakor poročajo iz Berolina, so došli sedaj na idejo, vporabiti v zraku, kakor doslej v morju, torpede. Pred dnevi je v Berolinu prisostvovalo 60 častnikov pod vodstvom generala Lin-cherja, generalnega nadzornika ženij-skih čet, poizkusom z modelom zračnega torpeda, ki se krmarijo z zemlje s pomočjo Hertzovih električnih valov. Model je bil dolg 5, a širok 2 m. Poizkusi so imeli povoljne vspehe, tako da se nadejajo v doglednem času rešiti važni problem zračnih torpedov. Rešilna misel o pravem času. Ogrski posestnik Viroselvacz se je peljal iz Un-gvara na svoj dom. Med potjo so ga napadli volkovi. Ker ni imel pri sebi nikakega orožja, je že mislil, da bo postal žrtva volkov. Padla pa mu je v glavo misel, ki ga je rešila. Zažgal je vozno odejo (koc) in jo vrgel med volkove, ki so deloma zbežali, deloma pa prestrašeni na mestu obstali, medtem ko je sam nemoteno svojo vožnjo nadaljeval in se tako rešil smrti. Koliko tehtajo vladarji. Angleški kralj Jurij tehta 83 kg, rajni angleški kralj Edvard je pa tehtal 104 kg. Bulgarski car Ferdinand tehta 84 kg, ravno toliko tehta grški kraljevič. Car je med vladarji najlažji, tehta samo 71-5 kg. Cesar Viljem tehta približno 80 kg, rumunska. kraljica 78 kg, portugalska kraljica Amalija 80. carica Aleksandra 60, nizozemska kraljica Vliljemina pa 59 kg. Zastrnpljenja v berolinskem nočnem azilu. Iz Berolina poročajo o številnih zastrupljenjih v nekem berolinskem nočnem zavetišču, sledeče: Mestni azil v Frobelstrassc je obiskalo pretekli torek skupno nad 2400 oseb. V času 26. t. m. popoldne od 4. ure do 11. ure zvečer so prihajale posamezne osebe, ki so želele prenočišča v zavetišču in ki so jih odkazali v pčsarnezne spalne dvorane. 27. t. m. ob 2. uri ponoči pa so čuH pazniki na hodnikih, ki morajo nadzirati spalnice, iz večih dvoran glasno stokanje. Šli so takoj v spalnice in našli 20 moških, ki so se zvijali v krčih. Poklicani nadzornik je takoj obvestil o dogodku zavodnega zdravnika. Ta je konstatiral, da so omenjeni moški oboleli na zastruplje-nju. Večina bolnikov je imela zelo hude bolečine. Dali so jim takoj piti mleka, a je bila pri nekaterih že vsaka pomoč prepozna. Ti so umrli v rokah zdravnikov. Med tem so prepeljali obolelo osebe v bolnišnice. Nekaj jih je pa umrle Se med transportom. Policija, ki je bila o dogodkih takoj obveščena, je poslala še ponoči svoje uradnike v zavetišče in bolnišnice, da bi poizvedeli o vzrokih zastrupljenja. O tem pa se še ni moglo nič določnega dognati, ker so si izpo-vedbe zaslišancev nasprotovale. Nekateri izmed njih, večinoma oboleli in tudi taki, ki so med tem že umrli, so izpovedali, da so jedli od pocestnih kroš-njarjev kupljene ribe, ter da menijo, da so boleli vsled zavživanja istih. Nek drug pa je zopet izpovedal, da je kupil v osrednji tržnici posušeno ribo in jo pojedel. Tretji je zopet izpovedal, da je pri nekem ribjem trgovcu, ki ga je imenoval, kupil neko posušeno ribo. Ko pa se je pozneje poizvedovalo pri tem trgovcu, se je izkazalo, da ta trgovec sploh ne prodaja rib. Toda tudi dnige izpovedbe so zelo nezanesljive. Neki trgovec je izpovedal, da Jih je bilo izmed bolnikov 26. t. m. veič v osrednji tržnici na Aleksandrovem trgu ter da so pobirali izmed smeti pokvarjene slanike, ki so jih trgovci zavrgli kot nerabne. Deloma so pokvarjene slanike pojedli, predno so prišli v zavetišče, deloma pa so jih vzeli seboj in jih dali jesti svojim spalnim tovarišem. Državno pravdni-štvo je odredilo, da se trupla umrlih obducirajo. Število umrlih se množi od ure do ure. Včeraj ponoldne je zopet umrlo več na zastrupil jen ju obolelih oseb v groznih mukah. Število umrlih je včeraj zvečer znašalo okoli 60, obolelih pa več kot 100. Natančno število žrtev še ni znano. Vsled vedno množečih se smrtnih slučajev vlada med prebivalstvom, zlasti med revnejšimi sloji veliko razburjenje. VelekarPalisti kot podporniki socialnih demokratov. Milijonar Solvay v Bruselju ima na Lotrinškem in na Nemškem v okrožju Saarge velike sa-Une. v katerih ie unoslenih Pa tisoče delavcev. Plače teh delavcev so majhne in majhna je tudi koalicijska pravica teh delavcev. Strokovno društvo krščanskih nemških delavcev v Nemčiji je mo;alo prvo leto 1906 voditi dolgotrajen boj za zboljšanje plač in koalicijske pravice delavcev. Omenjeni Solvay pa je pri belgijskih socialnih demokratih zelo spoštovan mož, ker ima zanje vedno odprte žepe ter bogato podpira njihova stremljenja. Tako je daroval šele pred kratkim za neko socialnodemokraško ljudsko knjižnico v Bruslju 60.000 mark. Koliko pa daje v rdeči volilni sklad, seveda ni znano. Zato pa morajo ubogi salinski delavci v Nemčiji uživati revščino in lakoto. Pa drugod socialni demokrati niso nič drugačni. Pivovarna Julij Botzow v Berolinu je takozvanemu matin6-fon-du socialnodemokraških tiskarjev darovala 1000 mark in se obenem izjavila pripravljeno, od svojega letnega obrata. v okrožju berolinskih tiskarn nakazati gotovo vsoto omenjenemu matinč-fondu. Zato pa morajo tiska,ji kupovati in piti podraženo pivo brez preklica. Samo da dobi rdeči fond kaj. Psi v železn'ški službi. Dobre izkušnje, ki so jih naredili s policijskimi psi, so povzročile misel, da bi sc tudi na železnici posluževali psov, posebno pri tatvinah v vlakih in raznih zločinih na progah. Navadni psi, ki jih imajo po večini že sedaj čuvaji, niso sposobni za to službo. Zato so imeli po-skušnje s psi raznih pasem. Kot najboljši so se izkazali pastirski psi. Vsled tega so bodo najprej uporabljali ti psi in če se bodo obnesli, se bodo splošno vpeljali. Gramofoni — veleizdajniki. Novi pomočnik ruskega notranjega ministra Solotarjev, je izročil ruskemu ju-stičnemu ministru oJ^iren dopis, v katerem opozarja na gramofone, ki so nevarni državi. Gramofonske plošče vsebujejo pogosto politične govore, vsled česar predlaga justičnemu ministru, naj uvede pri tvornicah gramofonskih plošč iste odredbe, ki se uporabljajo pri javnem tisku in knjigotržcih. Ju-stični minister je odbil to smešno zahtevo, a So-lotarev se namerava obrniti na senat. Usodna zmota. Iz Rima poročajo, da je v Veletriju neki lekarnar namesto od zdravnika predpisanega razredčenega kinina dal pacientu inženirju De Bo-nisu pomotoma 25 gramov strihnina, ki povzročil takojšnjo smrt inženirja. Prepovedan katoliški veronli v Vil-ni. V katoliških župnijah v Vilni je vlada v nad sto ljudskih šolah prepovedale poučevati verouk in sicer zato, ker ta predmet ne poučujejo od oblasti priznani učitelji. Iialiiaiisko-Ua vojska. Lahi so izgubili pri Tripolisu zvezo s sovražnikom in ne vedo, kam so Turki in Arabci izginili. Po zadnjem laškem porazu pri Bir Tobrasu so se Lahi toliko opogumili, da so 29. t. m. pri Ainzari zopet re-kognoscirali, a poizvedbe so ostale brezuspešne. Lahi sami priznavajo, da vlada pri Tobruku in Derni mir pred viharjem in da sovražnik najbrže namerava izpreme-niti fronto. Laškim generalom ni čestitati, ker so prisiljeni, da čakajo na to, kar bo storil sovražnik. Mi smo v komentarjih o bitki pri Bir Tobrasu zabeležili domnevo, da so najbrže Lahe arabski vodniki zapeljali in da so morali izgubiti Lahi več, kakor so uradno poročali. Laški korespon-denti zdaj poročajo v Rim, da so obesili štiri arabske vodnike, ker so izdali pri Bir Tobrasu Lahe in da so Lahi izgubili v bitki pri Bir Tobrasu 200 mož, med njimi 50 mrtvih. Uradna poročila da niso podala resničnega števila o izgubah. Pri Tripolisu, a tudi pri Tobruku in Derni se pričakujejo novi, hudi boji, kakor se sklepa iz laških poročil. Poročilo vBerliner Zeitung atn Mittag« o laški zmagi dne 26. t. m, pri Sidi-Sajdu ni še potrjeno. O vojski so došla sledeča poročila: Vojni stroški Italije. R i m, 29. decembra. (Zasebno.) Račun o stroških za vojsko kaže sledečo sliko: 25. oktobra 40,000.000; 5. novembra 5,000.000, 15. novembra 20,000.000, 30. novembra 20,000.000, 10. decembra 5,000.000, 26. decembra 20.000.000 lir. Te vsote je nakazal državni zaklad vojnemu ministrstvu. Skupaj znaša to 110,000.000 lir. Izvzeti so pa stroški za izpopolnitev orožja, municije, popravo vojnih ladij, za nabavo premoga in razni izdatki. Vse dosedanje vojne izdatke cenijo na 200,000.000 lir. Laški uspeh. Berolin, 29. decembra. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Carigrada: Po uradnih turških poročilih turškemu vojnemu ministrstvu se je posrečilo Lahom v boju, v katerem so imeli Lahi veliko izgub, zasesti dne 26. decembra del turških pozicij na vznožju gorovja pri Sidi-Sajdu. Turki so se morali umakniti premočni laški artiljeriji. Izdana laška kolona. R i m, 29. decembra. (Zasebno.) Kakor poročajo vojni poročevalci, so laški oddelek pri Bir Tobrasu izdali in zapeljali arabski vodniki. Štiri vodnike so zato obesili. Izgube Lahov so znatno večje, kakor se je uradno priznalo. Lahi so pri Bir To- Enez Aleksander Karagjorgjevic. Grob kneza Aleksandra Karagjorgjeviča na pokopališču St. Mars na Dunaju. OSKRUMBA MRTVEGA SRBSKEGA KNEZA. »Innsbrucker Nachrichten« objavljajo precej skrivnostno poročilo, po katerem naj bi bila oskrunila o Božiču truplo rajnega srbskega kneza Aleksandra dva uradnika srbskega zunanjega ministrstva po naročilu »Črne roke« in da so osumljenca aretirali. Potrjeno to poročilo ni. Z Dunaja pa poročajo, da zločincev še niso dobili. O stanju zadeve sta došli sledeči poročili: I n o m o s t, 29. decembra. (Zas.) »Innsbrucker Nachrichten« poročajo: V polnem obsegu se potrjajo poročila, da so odrezali glavo kneza Aleksandra, očeta sedanjega srbskega kralja, iz političnih razl .gov politični nasprotniki Karagjorgjevičcv. Zločina sta osumlie- brasu izgubili 200 mož, med njimi 50 mrtvecev. Kje je sovražnik? A n r u s, 29. decembra. (Zasebno.) Vasi ob cesti v Tadjuro so Arabci zapustili. Lahi se boje, da nameravajo Turki iz-premeniti fronto. Tripolis, 29. deccmbra. (Zasebno.) Luškega rekognosciranja južno Ainzare sovražnik ni skoraj nič motil, vsled česar se sodi, da je sovražnik umaknil svoje prednje straže iz Biredina, Birobrasa in Ben Adena. Kje da sc nahaja sovražnik, sc ne v t gotovo, a poizvedovalne čete so zadele na več taborišč, kt jih je moral sovražnik pred kratkim zapustiti. V okolici Tobruka in Dcrne vlada vznemirljiv mir. Tripolis, 29. dccembra. (Zasebno.) Iz nekaterih znamenj se sklepa z gotovostjo, da nameravajo Turki zopet prodirati. SUNJATSEN PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE. Dinastija Mandžu se je prepozno izjavila, da podvrže sklepom narodne skupščine. Šunjatsen, ki je iz Amerike ustanovil republikansko stranko, je namreč že v Nankinu proglašen za predsednika kitajske republike. Prečrtan je s tem tudi račun Juanšikaja, sedanjega kitajskega ministrskega predsednika, ki je sicer tudi za republiko zavzet, a ki bi bil rad počasi navadil Kitajce na nove razmere. Republikanci so mu ponujali predsedstvo republike, a je je odklonil, ker je bil imenovan za ministrskega predsednika, da reši dinastijo in ker se je bal vmešavanja drugih držav. Pregovoril je cesarico-vdovo in prince, da so prepustili odločitev o državni obliki narodni skupščini. Radikalni republikanci pa niso hoteli čakati, kdaj da skl iiče Juanšikaj narodno skupščino, ki naj bi odločila usodo Mandžu dinastije, marveč so zastopniki 18 provinc proglasili Šunjatsena za predsednika kitajske republike. Premirje je zdaj prekinjeno. Juanšikaj je prisiljen, da opusti svojo dvorezno politiko in se mora odločiti ali za dinastijo ali za republiko. Premirje med vstaši in cesarsko stranko se je sklenilo, ko so zagrozili mongolski knezi z odpadom in ko so osvojili republikanci Nankin, kar je zelo vplivalo na kitajski dvor. Juanšikaj je zato pregovoril regenta, da je šel v pokoj, da pripravi sebi pot za vladanje. Vstaši so bili zato pripravljeni se pogajati in sklenilo se je premirje do 1. januarja. Počasnost Juanšikaja pa republikancem ni ugajala, marveč so odgovorili na Juanšikajev predlog, da naj sc prepusti odločitev o vladnem načinu na Kitajskem narodni skupščini, s tem, da so proglasili republiko. Republikanci nadaljujejo vojne operacije takoj ko poteče premirje. sisjerske novice. na dva uradnika srbskega zunanjega | ministrstva, ki sta pred Božičem odpo-' tovala na Dur.aj. Ko sta se vrnila v 13al-grad, so ju zaprli na ukaz ministrskega predsednika Milovanoviča. Priznala sta, da res nista bila tri dni v Belgradu, a bivala da nista na Dunaju, marveč v Nišu in navajala alibidokaz. Oblasti no verujejo, da se jima je dokaz posrečil. Oblasti so namreč doznale, da je imel j odbor »Črne rt ke« pred dvoma mese^a-ma v belgrajski častniški kazini sejo, v kateri se je sklenilo oskruniti mrtvega kneza Aleksandra. Dunaj, decembra. (Zasebno.) Policija je fotografirala vlomljeno va-kev kneza Aleksandra, Fotografije so se poslale kralju Petru. Poizvedbe se nadaljujejo, a so dozdaj brezuspešne. š 16 shodov priredi jutri na slovenskem Štajerskem S. L. S. Razpravljalo se bo o slovenski obstrukciji v deželnem zboru. š V obmejni občini Pernice so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v I. razredu na celi črti, v IJ. pa posilinemci z enim glasom večine. Zavrgli so vsa slovenska pooblastila. Ako bi od slrani komisije ne bili tako postopali, bi Slovenci, bili zmagali na celi črti. Slava možem, ki so nam z neumornim delom pridobili tak nepričakovan uspeh. š Regulacija Drave. O tei regulaciji se je že toliko pisalo, da bi sc žc s papirjem, ki se ie v to porabil, mogel dol Drave regulirati. Kakor nemškutarji, tako govorijo sedaj celiski liberalci, da sc bo Drava takoj regulirala, ako se ustavi obstrukcija v deželnem zboru. Toda žc jesensko zasedanje se jc radi tega razbilo, ker Nemci nočejo privoliti v regulacijo Drave. Tudi v proračunu za leto 1912. ni krajcarja vpo-stavljcnega /.a regulacijo Drave, istotako tudi nc za regulacijo Pcsnice. Liberalci silijo v deželni zbor, da bi naj tam menda naši poslanci lizali roke, katere tepejo slovensko ljudstvo. Kakor sc vidi, nimajo liberalci nobenega smisla za slovenske potrebe in sedaj skupno z nemškutarji lažejo proti obstrukciji. š Graški hišni posestniki v svojem listu priznavajo, da jc slovenska obštruk-cija v deželnem zboru deželi lc prihranila ter predvsem davkoplačevalce obranila novih doklad. Ako bi slovenske obštruk-ciie nc bilo, bi že skozi dve leti imeli kakih 25% več doklad. Tudi nemški krščan-sko-socialni poslanci so načeli priznavati, da jc proti razsipnosti nemškonacionalnc večine najboliše zdravilo obstrukcija. š Marenberg. Tukajšnja mladeniška zveza priredi na sv. Treh kraljev dan, 6. prosinca, ob pol 3. popoldne obširno gledališko predstavo -Mojstra Križnika božični večer« v gostilniških prostorih pri »Stari pošti*. Na sporedu so tudi pozdrav, govor in pelje. Možje, žene, fantje in dekleta, domačini in sosedje, vobče vsi prijatelji poštene zabave, pridite, videli in slišali bodetc nekaj koristnega in zabavnega. Vstopnina presta. Ker je čisti dobiček namenjen za zastavo mladeniške Marijine družbe, se vsak dar hvaležno sprejme. —. Torej na svidenje! Š Umrl jc v Št. Ilju v Slov. goricah v petek, 29. decembra na svojem veleposest-vu g. J o s i p F e r k. Rajni je bil cerkveni ključar, odbornik šentiljske občine in član načelstva šentiljske posojilnice. Bil je eden najbolj zavednih Slovencev v Št. Ilju, nobene volitve ni zamudil. Povsod je bil prvi na volišču, stal neomahljivo in značajno na slovensko-katoliški strani. Pogreb blagega obmejnega narodnega boritelja se vrši v nedeljo, 31. decembra popoldne. š Protestantsko župnišče v Maren-bergu. Iz Marenberga poročajo: V nedeljo, dne 3. decembra, so polagali temeljni kamen za protestantovski farovž, denar za njega je neki naberačil Mahncrt, ko je hodil v Nemčijo na božjo pot. š Smrt v apnenici. Iz Kozjega se nam piše: V enem zadnjih večerov je šla pri župniku v Olimju pri Kozjem zaposlena dekla Ce-cilija Polančič na dvorišče, da bi pogledala v hlevu pri svinjah. Šla jc mimo l1/- metra globoke apnenice, v kateri je bilo 1 meter visoko pana, spodtaknila se nad pri apnenici ležečimi deskami in padla v apnenico. Ker se ni mogla na kaj upreti, je ležala 7 ur v apnu. Ob 4. uri je vstal g. župnik in se podal, ker je slišal v noči večkrat zdihovanje, na dvorišče in našel v apnenici že mrtvo deklo. Poklicani zdravnik dr. Brežnik je konštatiral smrt po zmrznjenju. š Iz poštne službe. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo poštne praktikante Karla Baumgartnerja, Ludvika Zupančiča, Ivana Ortnerja, Ludovika Assenbauerja, Karla Foksa, Alfreda Wagnerja in Karla Očka v Gradcu poštnim asistentom. — Poštnim oficijantom je bil imenovan Albert Čonč v Poljčanah. š Iz strahu pred prisilno delavnico. Janez Požar, čevljarski pomočnik iz Kapel pri Brežicah jc presedel v Ljubljani kazen zaradi večjih tatvin. Po prestani kazni so ga hoteli prepeljati v prisilno delavnico v Gradec. Vendar se mu je posrečilo uiti v neopaženem trenutku in je pobegnil neznano kam. š Deželna vzorna vinska klet. Zveza štajerskih gospodarskih zadrug namerava spopolniti zalogo vin v deželni vzorni kleti v Eggenbergu. Štajerski vinogradniki naj do 8. januarja pošljejo vzorce vin na oskrb-ništvo deželne vzorne vinske kleti Zveze štajerskih gospodarskih zadrug v Eggenbergu pri Gradcu. Navesti se mora množina, vrsta, letnik in cena vina. Vzorci letošnjih vin naj se vpošljejo pred 5. januarjem 1912. š V Jurkloštru se ustanovi v nedeljo, dne 7. januarja mladeniška zveza. Ustanovni shod je po jutranjem sv. opravilu. Govoril bo č. g. dr. Hohnjec iz Maribora. š V Št. Juriju ob južni železnici je dovoljen prvotno prepovedan sejem za živino dne 2. prosinca 1912. š Rodbinska žaloigra na Sveti Večer. V Feldkirchnu sc jc ločila 361etna Antonija Ehrhard od svojega iOletnega moža. radi vednih sporov in je šla služit. V soboto bi bil moral Erhard k sodišču radti tatvine, a ni prišel, marveč je šel k ženii in jo prigovarjal, da naj zopet skupaj živita. Ker se je branila ji je razbil posodo in se odstranil. Popoldne je pijančeval, ne da bi plačal, kar je zapil, zvečer jc pa čakal ženo v veži hiše, kjer je služila in ko je prišla, jo je sunil večkrat z nožem in pobegnil. Ženi upajo v bolnišnici rešiti življenje. Dnevne novice. + Deželni glavar pl. Šuklje odstopili Iz zanesljivega vira izvemo, da je g. deželni glavar pl. Šuklje položil svoj mandat in s tem odstopil kot deželni glavar Vojvodino Kranjske. Kot vzrok svojega presenetljivega koraka navaja g. glavar zgolj z a s c b n e r a z -loge. Za danes sprejmemo to vest z odkritim obžalovanjem na znanje, izražajoč. željo, da bi zasebni razlogi, ki so g. glavarja napotili k odstopu, nikakor ne učinkovali tako daleč, cla bi se g. pl. Šuklje odtegnil definitivno javnemu delovanju. Uzorno delovanje deželnega glavarja pl. Š u k 1 j e j a bo-demo ocenili v posebnem članku v pri-hodni številki. — Poroča se nam še v tej zadevi: Deželni glavar pl. Šuklje je izrazil žc precl nekaj časa željo, odložiti čast in breme deželnega glavarstva. Vsi merodajni možje Slovenske Ljudske Stranke, so se prizadevali na vse načine pregovoriti ga, da bi še ostal na svo>m mestu. Zalibog samo z uspehom, da je še vodil zadnjo sejo deželnega zbora in tako omogočil rešitev najnujnejših važnih zadev. Včeraj se je g. glavar definitivno odločil za odstop. — Siranka je morala spoštovati njegove zasebne razloge in se jim ukloniti. — Zopetno snidenje deželnega zbora se bode vsled odstopa pl. Š u k 1 j e j a nekoliko zavleklo. A to brez vsake škode za ue elo. ker je do 27. februarja — ko se zope. snlde deželni zbor — zadosti časa na razpolago za rešitev proračuna in drugih visečih zaclev. Zaupni shod S. L. S. Vabimo gg. zaupnike stranke na redni zbor zaupnikov ki se vrši v četrtek, dne 4. januarja 1912 ob 9. uri zjutraj v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union. Vstop je dovoljen le proti vstopnici, ki se je vsakemu zaupniku posebej doposlala. Če bi kak zaupnik slučajno ne bil sprejel vabila, naj se nemudoma obrne pismeno do tajništva slo venske ljudske stranke v Ljubljani, do domače organizacije (Kmečke zveze, političnega društva itd.) ali pa do domačega gospoda župnika. Zaupniki, udeležite se v velikem številu, ker je dnevni red važen! Navzoči bodejo na shodu vsi poslanci Slovenske Ljudske Stranke m bodo dajali na željo pojasnila svojim volilcem. V Ljubljani, 31. decembra 1911. Zvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke: Dr. Šusteršič, t. č. načelnik. -f- Podpredsednik deželnega zbora baron Liechtenberg je bolan in se ni mogel udeležiti prve seje deželnega zbora. Vsled tega bo najbrže deželni zbor za nekaj časa prekinjen. Vodstvo poslov v deželnem odboru je odstopivši glavar pl. Šuklje izročil dr. Lampetu. -f Razpis del za belokranjsko železnico. Iz Novega mesta se nam poroča z dne 29. t. m. o belokranjski železnici: Od c. kr. deželne vlade je bila dne 28. t. m. dovoljena strankam pod št. 30.700 z dne 22. novembra 1. 1. razlastilna razsodba za potrebne parcele te proge od Novega mesta čez Metliko do deželne meje proti Karlovcu. Včeraj sta že gg. višji nadzornik Opitz in dr. Grunwald, kot juridični zastopnik trasijske komisije pričela prostovoljne pogodbe sklepati s prizadetimi strankami v Novem mestu. Kolegijatni kapitelj, mestna občina itd., so že začasne pogodbe podpisali. Kdor se prostovoljno za svojo parcelo ne uda, temu se bo parcela sodnij-sko cenila. Morebitni rekurz proti raz-lastilni razsodbi na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve bi bilo vložili nri deželni vladi tekom osmih dni od dneva, ki sledi dnevu vročitve. Danes se prostovoljno pogajanje nadaljuje za Kan-dijo in Šmihel. -r še sedaj ne mirujejo. Celo leto so godli Lb. časopisi in lib. poslanci po shodih o bankerotu naše dežele, o zapravljenih 10 miljonih in druge trapari-je. Sedaj pa, ko jim je bila dana prilika da v deželnem zboru to dokažejo, pa :;o se vsi potu Vrnil i kakor star maček in xo jih je dr. Lampe prijel za jezik, molče ko.kor zid. Samo liberalen žumalist, ta ue pride nikdar v zadrego, ta gode zrni-raj svojo staro lažnjivo pesem in se lepo reži za svojim pultom in se naravnost čudi omejenosti svojih bralcev. Pravijo namreč, da sc uredniki »Slov. Naroda«, »Jutra« in »Slov. Doma« že sami naravnost smejejo tej piramidalni lahkovernosti kranjskih liberalcev. Po tako jasnem odgovoru dr. Lampeta v deželnem zboru bi človek mislil, da bodo te nesramno laži o deželnem gospodarstvu utihnile. Kaj še! Današnji »Slovenski Dom« že zopet čvekajo »o deset-milijonskem posojilu, od katerega je je-f ičnl mlinar Lampe velik del na Gorenjskem razsul pri nakupu vodnih sil samo v politično namene ...« Na drugi strani piše ta list o naših poslancih v današnji številki, »da so falotje, ki so spravili deželo na rob gospodarskega propada«. — Opozarjamo naše poslance na to notico; list je last »Narodne tiskarne« in kdo ima tam prvo besedo, je itak znano. + Pobiranje deželnih doklad za le-io 1912. Cesar je odobril sklep kranjskega deželnega odbora z dno 23. f. m. o začasnem na daljnem pobiranju deželnih doklad v letu 1912 do definitivne rešitve deželnega proračuna za 1. 1912. v dosedanji meri z določbo, da se ima pobiranje doklad k državnemu užitnin-skemu davku za deželo vršiti potom istih organov in z istimi sredstvi, kakor pobiranje temeljnih davkov. -f Nekaj o politični morali. Poldrugo uro je govoril dr. Ravnihar v Logatcu, razlagal človeško zgodovino od Adama do sebe, obravnaval draginjo in Kristov vzvišeni nauk, reševal avstrijski problem in sc bavil s socialnimi vprašanji, lc enega ni povedal: da jc v parlamentu glasoval za Malikov predlog glede zakona. Dr. Ravnihar, ki je v Logatcu govoril tudi o politični morali, naj bi Se enkrat resno vprašal, kakšna je politična morala stranke, koje zastopnik se boji v javnosti zagovarjati svoje politične korake. Dr. Ravnihar je glasoval za predlog, ki je naperjen proti nerazdružljivosti zakona, dr. Triller pa je še predvčerajšnjim v deželni zbornici patetično vzkliknil, da se narodno-napredna stranka nobenega katoliškega verskega načela ne dotika! To moralo naj dr. Ravnihar prihodnjič pojasni. + V sklad Mohorjanov je »Slovenski Stiaži« doslej uplačalo 284 slovenskih župnij. Naj bivše slovenske župnije sledile klicu obmejnih Slovencev! Nadalje so uplača-li Mohorjani: 279. na Bizeljskem po č. g. Rud. Raktelj, župniku, 20 K. -- 280. V Sv. Križu tik Slatine po nadžupnij-skem uradu, 40 K. -- 281. V Št. Janžu na Vinski gori po č. gospodu Franu Gosaku, župniku, 8 K. — 282. V Vederjanu v Brclih 7 K 10 v. — 283. V Ukvah po č. gospodu Jos. Kuhačku, župniku, 1 K. — 284. V Št.. Vidu pri Zatični po č. g. Ivanu Vidergar, župniku, 20 K. -j- Zapomnimo sl! Zadnji »Učiteljski Tovariš« piše v članku: »V vasici G. na Krasu učiteljuje učitelj po mišljenju klerikalec, ki je zmožen vseh lumparij na svetu kakor sploh klerikalci « — Le psujte, nam to nič ne škoduje, ker gre vse to na račun uči el j sitih plač! + Volitve v goriško trg. obrt. zbornico jc vlada odložila, ker je volilna komisija čisto po svoje sestavljala volilne imenike. Sedaj bo vodila vso reč vlada. -f- Kaj ni prav v naših izobraževalnih društvih? Kjer se ustanovi izobraževalno društvo, se navadno društveni-ki po vzorcu liberalnih čitalnic zadovoljujejo z listi v bralni-cah. To ni prav! »Slovenca« naj ima vsaka družina doma. V bralnioi ga berejo samo člani in še ti navadno ne dobro. To nas uči skušnja. Kličemo: »Slovenec« naj se bere po družinah! Čitajo naj ga povsod stariši, moški in ženske! Ustanavljajte v izobraževalnih društvih bralne krožke, v katerih se po več oseb skupaj naroči na »Slovenca«! + Čez sedem let vse prav pride. Divjanjem zapostavljanje naših ljudi od strani liberalne stranke za časa liberalne komande v kranjski deželni hiši se liberalcem sedaj hudo otepa. Zato se skušajo sedaj oprati s tem, da pravijo, da so bili tisti nastopi liberalnih poslancev samo »šala«, da so se hoteli liberalci z našimi ljudmi samo nekoliko pošaliti in da niso nikdar resno mislili na to, da bi naše ljudi bojkotirali. Sedaj si pa oglejmo, v Čem je ta liberalna »šala« obstojala. Za časa dežel-nozborskih volitev so hodili liberalni poslanci po Notranjskem in na shodih naravnost govorili: Če boste volili klerikalne poslance, ne boste dobili ne cest, ne vodovodov, sploh nobene podpore. Kaj boste volili ljudi, ki nič nimajo in ki vam ne morejo nič dati. Le oglejte si poročila iz tistih shodov v 1. 1902. Kjerkoli je imel deželni odbor besedo, tam ni imel naš človek ničesar iskati. »Postava gor, postava dol« je rekel dr. Tavčar, »pri meni vsak klerikalec prepade;-, šol. nadzorniki, nadučite-Iji, cestni odbori, okrajni šolski sveti, dacarji, uradniki pri deželnem odboru, vse liberalno. Naši učitelji n. pr. Jaklič, so bili vedno kruto preganjani. Ta bojkot pa se ni omejil samo na delokrog dežele, tako io bilo tudi povsod drugod, kjer so imeli liberalci kaj vpliva. To moramo liberalcem v spomin poklicati, da se bodo spomnili kakšne prijetne »šale« so sami v deželni hiši uganjali. + Pri deželnem odboru se preuredi s 1. januarjem 1912 denarno poslovanje v tem smislu, da se vpelje promet s c. kr. poštno hranilnico. Plačila dežele občinam .okrajnim cestnim odborom, zadrugam, društvom ter raznim drugim korporacijam in zasebnim strankam se radi tega več ne bodo nakazovala pri c. kr. davčnih uradih, te-muč po poštni hranilnici, v kolikor se rij nakažejo vsled krajše poti pri deželni blagajnici. Splošno so bodo plačevali po poštni hranilnici službeni prejemki ljudskošolskih učiteljev na deželi, okrožnih zdravnikov, živinozd.avni-kov, deželnih užitninskih uslužbencev, deželnih cestarjev ter več drugih deželnih uslužbencev. Izplačevale se bodo po c. kr. poštni hranilnici tudi vse poke.jnine, vzgojevalnine in miloščine, ki spadajo na deželo. -Glede plačil na račun ustanov, ki so v upravi dežele, se za sedaj c. kr. poštna hranilnica še ne bo uporabljala Urejeno pa je, da bodo posamezne stranke denarje, ki jih imajo oddajati za deželo, lahko pošiljale po c. kr. postni hranilnici. Na to novo uredbo se opozarjajo prizadeti krogi, cla sc vedo ravnati. -f Podeljena je župnija Šent Vid pri Vipavi č. g. Frančišku Sever, župniku v Zalem logu. — Občinske volitve v župniji Ko* menda. Vseh sedem občin župnije Komenda je volilo s S. L. S., tako da so vsa starešinstva in vsi občinski odborniki somišljeniki S. L. S. —- Pri občinskih volitvah v Sv.,Križu pri Kostanjevici je zmagala S. L. S. z veliko večino odbornikov v vseh treh razredih. — Volitev občinskega starešinstva v šmannem pri Litiji se je izvršila dne 27. t. m. Zupanom jc bil izvoljen soglasno dosedanji župan gospod Leopold Hostnik, svetovalci pa so: Fr. Ilo-var, Martin Fortuna, Andrej Poglajen, Ant. Strah, Ant, JuriČ, Fr. Rozina, Fr. Mandelj, Jož. Izgoršek. Veliko dela Še čaka, naši odločni možje pa so porok, da se bo marsikaj storilo v prid občini. Naša edinost in naše delo bo pripeljalo tudi dosedanje nasprotnike k spoznanju, da so edino načela S. L. S. prava in koristna našemu ljudstvu. Gospodu županu pa častitamo k prelepemu zadoščenju, diatero je s soglasno izvolitvijo dobil za nečuveno žaljonje od nasprotne stranke tekom zadnjih dveh let. Naše ljudstvo sodi tako-le: Mož, ki ga liberalna stranka najbolj blati, jo najpoštenejši in taka sodba je pravilna. Živelo krščansko Šmartno, ki je z liberalizmom pomedlo! — Slovenskega umetnika g. Josipa Urbanijo je pretekli teden v torek poselil v njegovem ateljeju na Dunaju Nj. visokost nadvojvoda Rainer. Ogledal si je v prvi vrsti Urbanijevo delo »Pri viru«, ki jc namenjeno kranjskemu deželnemu muzeju. Nadvojvoda je skupino zelo pohvalil ter čestital k napredku našemu domačemu umetniku. Kakor znano, se nahaja v Rainerjevi lasti skupina »Slovo domobranca«, ki je začetno clelo Urbanijevega umetniškega razvoja. Skupina »Pri viru«, ki jo je umetnik koncepcijonelno in tehnično znatno izpopolnil, je sedaj gotova in bo v najkrajšem času odposlana na odmenjeno ji mesto. — Božičnico priredi Katol. sl. izobr. društvo v Mekinjah na Novega leta dan v Društvenem domu. Spored: Nastopi tamburaškega zbora. 2. Čarovnica s Pohorja. Čarobna božična igra s petjem v petih slikah. Poslovenil Fr. R. 3. Živa slika: Rojstvo Jezusa Kristusa. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Iz goriških listov posnemamo: Prevzvišeni knezonadškof je imenoval za svojega namestnika v c. kr. okrajnem šolskem svetu za goriško okolico veleč. g. Ivana Nep. Murovca, dekana v črničah. — Za primarija pri usmiljenih bratih je imenovan g. dr. Anton Brecelj. Svoje mesto je že nastopil danes. — Iz državne železniške službe. Imenovana sta volonterja Mihael Jer-šek v Kranju in Karol Fiegl na Bledu za uradniška aspiranta. — Vinske ponudbe. Pri »Kranjski deželni vinarski zadrugi« v Ljubljani (deželni dvorec) so vinskim kupcem? gostilničarjem in zasebnikom, ki želijo pristna domača vina po zmernih cenah kupiti, zelo ugodne ponudbe izbomih kranjskih vin brezplačno na. razpolago. — V Podraži se je ustanovila podružnica c. kr. kmetijsko družbe, ki šteje 34 članov. Načeluje ji Jožef Se-menič po domače Blažev. — Smola tržaške policije. Te dni je policija v Trstu hotela odposlati pri poštnem uradu poleg Ljudskega vrta večji znesek. Veliko veselost pa je zbudilo med številnim občinstvom, ki je imelo opravka pri poštni blagajni, dejstvo, da je poštni uradnik konštatiral, da je eden izmed oddanih 20kronskih bankovcev ponavejen. Samoobsebi je umevno, da so na pošti bankovec kon-fiscirali in naredili o dogodku protokol s policijskim stražnikom, ki je prinesel denar na pošto. — Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja, da bo v nedeljo, dne 11, februarja 1912 prostovoljna preizkušnja za poma-galce v občinski pisarni na Vrhniki. Preizkušnja se prične ob 9, uri dopoldne, — Pomočniki, kateri bi radi to preizkušnjo delali, naj lastnoročno pisani prošnji pri-lože učno spričevalo. Ako je izpraševanec že kot pomočnik služboval, tudi delavsko izpričevalo. Prošnje naj se vlagajo do 14. januarja 1912 pri obrtni zadrugi na Vrhniki. — Imenovanja v službi c. kr. priv. južne železnice za Trot. Za tajnika v VIL službeni razred je imenovan Andrej Vrečko, komisar; za višje . eviden-te v/m službeni razred so imenovani revidenti: Maksimiljan Franzoni, Alfred Beliaghcl pl. F ammerdinge Karol Bibiza in Henrik Eccel Za reviden-fa v VIII. službeni razred pristav Gustav Molka in Wittek Ernst. Za pristava v IX. službeni razrecl asistenta Ivan Malgaj in Mahnič Fran. Za asistente v JC. službeni razrecl pisarniški odpravi-telji Leopold Egger, Anton Bunz, Ar-mand vitez Janiszewski, Egidij Gud, Anton Pečnik, Josip Krainer, Fran Lenarčič, Rudolf Gabrovšek, Rutar Ivan in post. odprav. Karol Komae. — »Mati svetega veselja« v Domžalah. Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vprizori na Silv«-strovi veselici dne 31. doccmbra popoldne ob pol 4. uri prekrasno Sardenkovo »Mat-i svetega veselja«. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — Surovosti liberalnih kandidatov za občinski odbor. Iz Kamnika se poroča: Včeraj zvečer 29. decembra med 9. in 10. uro so pri Klicabirtu napadli našega somišljenika Jožefa Pavlič ter ga davili in večkrat ranili sledeči junaki: Exler Ivan, Žerovnik Franc, Stare Franc, Keber Viktor — vsi posestniki in propadli liberalni kandidatje pri minulih volitvah v občinski zastop. — Iz Novega mes*.a. V ponedeljek zvečer se je položil v Novem mestu temelj naši bodoči organizaciji. Ustanovila se je namreč »Meščanska zveza«, ki naj bi združevala vse dobromisleče meščane brez razlike stanu. Na izvrstno obiskanem ustanovn. shodu so govorili kanonik Žlogar, poslanec E. Jarc, prošt dr. Elbcrt in prof. Sever. V odbor so bili izvoljeni: tiskar U. Horvat, prof. M. Sever, trgovec F. Picek, paznik Krampelj, Konrad Seifert, krojač J. Mi-količ, vikar K. Supin, za revizorja: kanonik Žlogar in nadpaznik Kalan. Naj novo društvo čvrsto zastavi delo za ljudsko in krščansko misel med našim meščanstvom! — Iz sodne službe. Deželno nadso-dišče v Gradcu je imenovalo pravnega praktikanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu Franca Lozarja za av-skultanta. — Tat v Preski je vdrl v šolo sKbzi okno I. razreda. Izbil je tečaj, razbil okno, je odprl ter šel naravnost krast v šolsko omaro in miznico. Pobral je vse do vinarja; celo nekaj držal in svinčnikov je odnesel. V omari je bilo od 16 do 20 kron denarja, nabranega za šolarsko božičnico; v miznici je pa bilo do 4 K denarja za šolske potrebščine. Ker je bilo več škatljic, sprednje vse prazne, je prizanesel škatlji, ki je bila prav zadaj. V tisti je bil bankovec za 10 K, pripravljen poravnati stroške za šolske potrebščine. — Najbrž je bil tat iz fare v zvezi s kakim šolarjem, da je vedel poiskati ključe in odklenil samo tam, kjer je bil denar. Vdrl je že soboto ponoči, ker ponoči od nedelje do ponedeljka ni mogel spati radi vednega zvonenja bolni šolski voditelj in ni ničesar slišal. — Puška ni za igračo. Dva kmečka fanta sta si te dni v Zagrebu kupila flo-bertovko. Eden ni mogel pričakati, da bi prišla iz mesta, pa je kar v Ilici sprožil. Krogljica je zadela njegovega tovariša, ki se je težko ranjen zgrudil. Eden je moral nato v zapor, drugi pa v bolnišnico. — Podčastnik 17. pešpolka morilec in samomorilec. V Celovcu je podčastnik 17. pešpolka Anton Modrijan ustrelil svejo ljubimko Nežo Trobničarjevo, ki je bila takoj mrtva, nato je pa streljal nase in se smrtnonevarno ranil. Avtomobil zavozil v mrtvaški voz. Dne 27. t. m. je zavozil v mrtvaški voz, ki je vozil mrtvo truplo iz Reke v Trst, nek avtomobil. Kočijaža mrtvaškega voza je vrglo daleč preko ceste in istotako tudi krsto. Mrtvaški voz je bil popolnoma razbit. V avtomobilu je bila neka lovska družba, ki jo je istotako vrglo iz voza. Šoferja je zagnalo v jarek in je kmalu podlegel svojim notranjim poškodbam. — Res nekaj izrednega. Prijatelj našega lista, nam je prinesel danes iz Višnjegore skoro dozorelo ječmenovo klasje, ki raste sedaj, koncem decembra, na polju v Višnjigori. Stari ljudje kaj takega ne pomnijo. — Sveže, debele, popolnoma zrele jagode so na mizi v župnišču trnovskem na Notranjskem. Poleg zrelih jagod je tudi en lep cvet. — Dvojna zaroka. G. A. Burger, gimn. suplent v Pazinu, se je zaročil z gdč. Anico Podbojevo iz Ribnice, g. Iv. Klun, posestnik v Ribnici pa z gdč^Ma-liko Podbojevo iz Ribnice. — Pazi e na o.rokel Kajžar Janez Artač jc doma slamo rezal s slamorez-nim strojem. Okoli njega je bilo več otrok. Njegov triletni sinček jc pa ne-vedoma vtaknil desno roko v stroj, ki mu je zmečkal clva prsta. — Šest let stari Pintar Jožef, bajtarjev sin v Hra-Štth. je sekal doma na dvorišču neko tisk o. Istotam je hotela sekati neki les tudi poleg došla lile!na deklica Angela Naglič ter mu je sekiro iz rok poteg il'a. pri čemur je dečku odsekala ka-^a-ler leve roke. — Danica Jordan, hči »ndučitelja v Ihanu, stara 26 mesecev, le hotela vzeti neki deklici držalo s peresom, pri tem pa ji jc od skočilo pero v desno roko ter so je znatno poškodo- vala. V Črnivasi je doma v veži 4 leta stari posestnikov sin Matija Sterle zažgal kapselne, ki so mu po eksploziji brizgnili v levo roko in mu ga nevarno poškodovali. — Zgodaj je začel. Deset let stari šolar Franc Čraive, tesarjev sin iz Pod-'ooišta, je iz šole domov grede v Črnučah 12 let starega šolarja Janeza Pečarja, sina grajščinskega uslužbenca na Dobrovi z nožem v rebra sunil ter ga smrtnonevarno poškodoval. — Roko je od rgala 91etncmu županovemu sinu Janezu Pogačarju iz Klanca pri Kamniku slamoreznica, ko je hotel odstraniti s kolesja neko vrvico. Roko mu jc odtrgalo skoro popolnoma od rame. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — Snežno vreme vlada že nekaj dni, kot poročajo iz Budjejevic, v češkem lesu. Državne ceste so deloma neprehodne, v gozdovih pa je debelo zapadli sneg napravil mnogo škode. Železniški promet ima znatne zamude. — V zimskem čaru ljubimo gorke pijače bodisi zjutraj, zvečer ali pri rodbinskih večerih, svatbah, v gostilnah, kavarnah itd. Za vse enake priložnosti in kraje se priporoča »Brezalkoholni sadni grog«, kateri ne vpliva na živčevje razburljivo, temveč nam daje prijetno, blagodejno gorkoto brez zdravju škodljivih posledic alkohola. Dobiva se od 1 kg naprej z natančnim navodilom pri S. Potniku v Ljubljani, Slomškova ulica 27. Porcija zgotovljenega groga stane 8 do 11 vin. ter je vsled svoje kakovosti najcenejša gorka zimska pijača. Poizkusite in vedno bodete naročali ! BOJI NA KITAJSKEM. Revolucionarji odklonili predlog dinastije. London, 29. decembra. (Zasebno.) Revolucijski voditelji so odklonili predlog dinastije, da naj se prepusti narodni skupščini odločitev o vladni obliki Kitajske, ker smatrajo predlog za zavlačevanje. V poučenih krogih sodijo, da je republika izgubljena. Vutingfang je v imenu revolučne vlade vprašal v Tokiu, če namerava res Japonska ugovarjati republiki na Kitajskem. Republikanci prično takoj po končanem premirju z vojaškimi operacijami. H a r b i n , 29. decembra. (Korespon-denčni urad.) Delegati iz Mandžurije brzo-javljajo iz Šangaja, da je prevladala pri mirovni konferenci republikanska struja. Mandžurski podkralj ne odpošlje vojakov v Pekin. M u k d e n , 29. decembra. (Koresp. urad.) Podkralj je odklonil zahtevo, da naj odpošlje varstvene čete v Pekin, češ da v Mandžuriji mir ni zagotovljen. Amerikanci za nedotakljivost Kitajske. London, 29. decembra. (Zasebno.) »Daily Mail« poroča iz New Yorka, da nameravajo Zedinjene države protestirati, če bi smatrala Rusija Mongolsko in Tur-kestan za deželi svoje interesne sfere, ker hočejo, da ostane Kitajska nerazdeljiva. Srečno novo lefo žeJita vsem ^rijatellem in nerocnSitom ,SlovenQ§' x u'cHnišlt>o in ttpratmišlvo. Telel3nska io Brzojavna poročila. AVDIJENCA. Dunaj, 30. decembra. Cesar je sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši posebni avdijenci. KONFERENCA. Dunaj, 30. decembra. Danes se jc vršila konferenca avstrijskih in ogrskih nn-nistrov v gospodarskih zadevah. \ ČEŠKA ŠOLA V III. OKRAJU NA DUNAJU. Dunaj, 30. decembra. Upravno sodišče je pritožbi društva Komenskega I zoper zatvoritev češke zasebne šole v/ III. okraju ugodilo in se bo šola zopot otvorila. ANGLEŽI IN FRANCOZI PROTI AVSTRIJI. Dunaj, 29. decembra. (Zasebno.) »N. Fr. Pr.« objavlja iz Pariza: V sedanjem trenutku ni nikakih pogajanj med avstrijsko in francosko vlado o najetju avstrijskega posojila na Francoskem ali o tem, da bi se notirali na pariški borzi avstrijski bančni papirji. Kljub temu je objavila včeraj »Times« svarilo, češ, da misli Avstrija na posojilo v Parizu. Sledila je pravilna kampagna proti Avstriji. »Echo de Pariš« objavlja danes oster članek, v katerem protestira proti možnosti avstrijskega posojila v Parizu in zahteva, da naj poda francoska vlada odločen dementi, ker se ne more dopustiti, da dobavi Francija denar zavezniku Nemčije za politične namene, ki bi ne bili ugodni Franciji. Dosedanja dvoreznost se ne sme nadaljevati, ker bi vzbudila upravičeno vznemirjenje tako v Rusiji kakor na Angleškem. KITAJSKA REPUBLIKA. Pekin, 30. decembra. Potrjuje se, da se je Kitajska proglasila za republiko. Za 1. predsednika je izvoljen dr. Sun jat sen. SAMOUMOR MEŠETARJA. Trst, 30. decembra. Tu se je zastrupil mešetar Ivan K. Sentler. Bil je takoj mrtev. UKRADENA DIPLOMATIŠKA KORESPONDENCA. Carigrad, 30. decembra. Tajna korespondenca, ki se je vršila med turško in angleško vlado v zadevi odstopa So-luma, je bila ukradena. Policija je zaprla dva osumljena uradnika ministrstva za zunanje zadeve, drugi, ki so v to zadevo vpleteni, so pobegnili. Korespondenca se je prodala tuji velevlasti. Z BOJIŠČA. Tripolis, 30. decembra. (Oficielno.) Zelo viharno morje preprečuje slejkoprej izkrcanje mož in materiala. Derna, 30. decembra. Oficielno.) Vadi Derna, kamor so se podali Italijan;, da popravijo vodovod, se je vnel živahen boj s sovražnikom. Sovražnik je skušal Italijane obkoliti, nakar so ti napravili protinaskok. Turki so se umaknili, Italijani so izgubili 3 mrtve, 77 je ranjenih. Bengazi, 30. decembra. »Messaggero« poroča, da so Turki v bitki 25. t. m. zavzeli nazaj Bu-Mariam. BOJI V PERZIJI. Teheran, 28. decembra. (Zasebno.) Potrjuje se, da je prišel angleški konzul Smart nepoškodovan v Kaserun. Perzijski zunanji minister je izrazil angleškemu poslaniku obžalovanje radi napada in izjavil, da so izdali stroge ukazetfKtla pride konzul nemoten v Švias in da bodo napadalci ostro kaznovani, Tebris, 29. decembra. (Koresp. urad.) Po dveurnem obstreljavanju mestnega dela Emir Chis je 5. strelski polk nemoten došel v mesto, kjer vlada zdaj mir. Kalkuta, 29. decembra. (Kor. urad.) Vlada se peča z vprašanjem, če ne kaže odposlati vojakov v Perzijski zaliv. BEG SICZYNSKEGA. Lvov, 29, decembra. (Zasebno.) Pet kazniških paznikov se bo moralo februarja zagovarjati pred sodiščem, ker so obtoženi, da so omogočili beg Siczynskemu. Poročilo, da je došel Siczynski v Kanado, šc ni potrjeno. KAP. Carigrad, 30. decembra. Turškega ministra za notranje zadeve je zadela kap. ROP. Pariz, 30, decembra. Tu sumijo, da je pustil bančnega slugo Cabyja napasti in oropati posestnik avtomobilne garaže, Al-začan Tettweiler, Moža so zaprli. ZLOČINSKO ZASTRUPLJENJE. Lublin, 30. decembra. Kuharica pri posestniku Jablonskem je zastrupila jedila, ki so bila namenjena gospodarju in njegovi rodbini. Jablonski, žena in trije otroci so oboleli. Kuharico so zaprli. LEP MINISTER. San Domingo, 30, decembra. Tu so zaprli finančnega ministra, ker je obdol-žen, da je dal umoriti predsednika republike Carceresa. Finančni minister je vrhtega v teku svojega poslovanja poneveril dva milijona dolarjev. VLOM. Dunaj, 30. decembra. V LeopoUlovo cerkev so danes ponoči vlomili. Zaprli so cerkovnikovega pomočnika Pavla Ungerja, ki je vloma najbolj osumljen. ZASTRUPLJENJA V BEROLINU. Berolin, 30. decembra. V borolin-skem azilu za ljudi brez stanovanja je umrlo vsled zastrupljcnja doslej 60 oseb, nevarno je bolnih 110 oseb. Ljudje obolujejo dalje in umirajo. V Elbert-feldu je obolel nek mizar in njegovi št/i-' ri otroci, v Berolinu samem se je nek mož na cesti zgrudil. LISTNICA UREDNIŠTVA. Praški dnevnik »Union« so pomotoma priporočili tudi nekateri naši listi. Mi ga priporočati ne moramo, ker nimamo nikakega zagotovila, da bi bil proti S. L. S. pravičnejši, kot je bil doslej. »Union« je doslej vedno kazal jako ostro ost proti naši državnozbor-ski delegaciji, posebno proti clr. Šuster-šiču. Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprlje, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bambergu posnamemo, da so se s pomočjo naravne Franc Jože!-ove gren-čice čestokrat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v takih slučajih, kjer niso druga sredstva obetala nikakega znatnega učinka. 21 Misijonske novice. VELIK SILVESTROV VEČER bo jutri, v nedeljo, 31. decembra, v veliki dvorani »Uniona«. Spored: I. Koračnica, svira Slovenska Filharmonija. •2. Ziehrer: Veseli duhovi, uvertura, svira Slovenska Filharmonija. 3. Sommer: Straussiana, valček, svira Slovenska Filharmonija. i. Dvorak: Ubežna (novo), ženski zbor »Ljubljane«. 5. Dvorak: Ujeta (novo), ženski zbor »Ljubljane«. 6. Gervais: Lepa naša domovina, potpuri, svira Slovenska Filharmonija. Velekomično: Novo: Velekomično: 7. *** Poljudno predavanje g. profesorja Sulfuroviča, predstavlja g. Anton Varovšek. 8 Ant. Svetek: Med žitjem in klasjem (novo), moški zbor »Ljubljane«. 9. Ant. Svetek: Majolčica (novo), moški zbor »Ljubljane«. 10. Keler Bela: Mirozov in slike Iz življenje na manevrih, svira slovenska Filharmonija. Velekomično: Velekomično: II. Kienzl: Komična kvarte a za oboe, fagot in rog: »Vesela serenada« iu »Eumoristični valček«, .izvajajo člani »Slovenske' Filharmonije«. 12. Binder: »Orfej v podzemlju«, svira »Slovenska Filharmonija«. 13. Nova izvirna humoristična sa-atioigra Rado Murnika: »Na Silvestrov večer«, predstavlja A. Verovšek. 14. Binder: Novoletna alegorija, potpuri, svira »Slovenska Filharmonija«. Po polnoči prešla zabava s sodelovanjem Slovenske Filharmonije. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K <0 h za osebo. Jutri, v nedeljo, od 10. do 12. u r e dopoldne bo d o v d v o-r a n i »Union a« na razpolago odborniki, da sprejmejo želje glede, rezerviranja prostorov. lj »LJ'idski eder« ponovi Silvin Sardenkovo igro »Mati svetega veselja« na novega leta dan ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katoliški Bukvami« in zvečer pri blagajni. Sodeluje oddelek ženskega zbora »Ljubljane«. Kdor še ni videl te lepo igre. naj pribiti jo pogledal! lj Zbor »Ljubljane« ima jutri, v nedeljo, dopoldan ob 11. uri vajo v veliki dvorani »Uniona«. Prosim točne udeležbe, ker bi sc sicer predolgo mudili. —■ Zborovodja. lj Novega leta dan, 1. januarja, priredi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu svojo običajno |iovo-letno veselico. Spored prireditve jesjako mnogovrsten in prav srečno izbran. Opozarjamo zlasli na glavno točko sporeda, na novo božično igro Mir ljudem na zemlji«, ki jo je priredil dr. Ivan Mazek. Snov prezanimivi igri je zajeta iz križarskih vojsk. — Pri novoletnici nastopi tudi izumitelj, g. Ludovik Bajde, ki bo na kla-violini proizvajal več točk. — Pričetek novoletnice v Rokodelskem domu jc dne 1. januarja ob 6. uri zvečer. lj Mladini liberalne stranke v de želnem zboru. Ljubljanski me3>an nam piše: Nastop mladinov v deželnem zboru kranjskem rine 28. t. m. ni iznenadil javnosti. Kaj boljšega ni bilo pričakovati. Nastop Ribnikarja jo naredil na nas vtis, kakor bi se hotel ta septem-berski mož dejansko lotiti deželnega predsednika in pa poročevalca dr. Lampeta. Radovedni smo, kaj porečejo k njegovemu nastopu in njegovi strahoviti' blamaži njegovi volilci, sosebno liberalni c. kr. uradniki, ki so bili njegova najzanesljivejša opora pri kandidaturi. Sicer pa tudi starini niso mnogo boljši. Govori dr. Tavčarja v deželnem zboru po žalostnih septemberskih dogodkih so nam še v živem spominu, ko je. prerezal prt med dinastijo in slovenskim narodom, našel pa ni nobene grajalne besede za povzročitleje teh izgredov, katere on gotovo dobro pozna. Takrat se doktor Tavčarju še niti sanjalo ni, da bo kandidat za županski stol in cia bo Ribnikar njegov uradnik. Čast Ljubljane zahteva, da dr. Tavčar kot načelnik narodno-napredne stranke Ribnikarju pove, naj ne misli, da je na ulici, na čelu nerazsodno mase, ampak v deželnem fcboru, in bode moral računati s tem, da bode še niar-sikaj neprijetnega slišal iz zgodovine zadnjih let. Obračun pa naj napravi on s svojimi volilci, ali pa volilci ž njim. lj Sami sebe pobijajo. Odkar so se izvršile volitve v novi občinski svet za mesto Ljubljano, ni skoraj nobena številka »Slov. Naroda« izšla, da nc bi zastopnikov ga policija ter orožni št vo po njegovih »dobrih delih« prav dobro pozna. lj Žrebanje ljubljanskih srečk. V Aro- štorih mestne blagajnice vrši se dne 2? januarja 1912 47. žrebanje ljubljanskih srečk. Žrebanje se prične ob 10. dopoldne. * Izžrebalo se bode 800 srečk z glavnim dobitkom 50.000 kron. Zaradi žrebanja bo omenjenega dne mestna blagajnica za promet s strankami zaprta. lj Koliko sme tehtati kruh, ki se ga cla peči pekom. Zadruga pekarskih mojstrov nam poroča: V smislu sklepa zadruge pekarskih mojstrov se slavno občinstvo opozarja, da počonši s 1. januarjem 1912 v peko prinesen kruh ne sme tehtati v testu več kakor štruca i kg in hlebec 5 kg zaradi enostavnosti pečenja domačega kruha in radi računanja od peke tega kruha. Slavno ob^ činstvo se naproša, da bi ta sklep zadruge upoštevalo in se po njem ravnalo. lj Cestni napad. Ko sla Šla sinoči okoli 1. ure po Radeckega cesti tapet-nik Franc Brajec in tiskarski vajenec Albin Židan sta ju srečala en poddesetnik in en prostak tukajšnjega 27. pešpolka ter ju začela zmerjati z rekruti in Lausbubi. Ko Brajer vojaka vpraša kaj jima hočeta, potegne eden vojakov bodalo in sune Zidana v desno stran vratu tako, da je ta skoraj omamil, takoj nato pa sune poddesetnik z bodalom za levo uho Brajerja, potem ga pa še udari z bodalovim držajem po glavi. Pri sunku mu je prerezal tudi tri krone vreden klobuk. Oba težko poškodovana sta šla zadevo takoj naznanit v vojašnico, kjer so menda že oba napadalca dali pod ključ, potem sta pa iskala zdravniške pomoči. lj Upravno sodišče je včeraj ugodilo pritožbi g. Jožefa Šiške v Ljubljani proti osebno-dohodninski komisiji za Kranjsko zaradi osebno-dohodninskega davka in zavrnilo tozadevne ukrepe davčne oblasti. Zavrnilo pa je upravno sodišče pritožbo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani proti finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Žun: Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220, drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 v, s poštnino 1 K 30 v. — Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mora v teku meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborilo sužila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, da bi jih v napovedi upošteval, zato tudi ne more biti deležen gotovih olajšav. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Sprejmem proBurstna namizna voda, sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Neprekosljiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda Je zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič družba I. z omejenim jamstvom. 3583 Ivan Turkovič v Ljubljani, Dunajska cesta 11 na dvorišču. 3984 Srečno novo leto vsem svojim častitim odjemalcem, sorodnikom in prijateljem želi trgovec v Vipavi, Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je dopadlo Bogu Vsemogočnemu poklicati k Sebi našega ljubega soproga ozir. sina, brata, svaka in strica, gospoda Gviilona Stadler-ja ki je po dolgi mučni bolezni dne 29. decembra ob 12. uri opoldne v 32. letu svoje dobe, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno in vdano zdihnil svojo dušo. Zemski ostanki dragega pokojnika se iz hiše Rožna dolina št. 97 dne 3i. decembra, ob 4. uri popoldne pokopljejo na viškom pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 2. januarja 1912 ob 9. uri v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani. 3974 Globoko žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestilo. Vsem tistim, ki so spremili dragega mi sina Karola na zadnji poti, zlasti vrlim Orlom iz Podbrezij. Kamne gorice, Naklega in tržiškim, ki so nosili pokojnega in mu darovali lep venec, ter društvu sv. Jožefa za ganljivo petje, izreka najsrčnejšo zahvalo 3963 žalujoča mati Jožefa Ferlas. Vsem cenj. naročnikom in odje. malcein želi S proseč jih še nadaljne naklonje. nosti tvrdka M. HORVAT čevljarski obrt S Sv. Petra cesta St. 30. 3955 ; »b v k v rrvn>pt!ia > Veselo in srečno Električni vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in se najvljudneje priporoča v nadaljna naročila. Velespoštovanjem 3982 JOSIP STOPICA. lermeaar Ljubljana, Kolodvorska ul.24 večkrat tako poviša, da se po krati em času niti po cvetočem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor ne razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzija je popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja zauzijc in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni stek. 250 K. — Dobi se po vseh lekaunah. prijetnega glasu zelo poceni, so na prodaj pri 3983 gostilničarju, Ljubljana, Martinova cesta 36, Tužniin srccm naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežilostno vest, da jc Bogu Vsega-mogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v nebeški raj ns.šo nepozabno blago iskreno ljubljeno mamico, slaro mamico oziroma taščo gospo JERICO P0DR0RŠEK ki jc včeraj ob 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 80 letu starosti mirno, vdana v Božjo voljo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 31. decembra ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti Novi Vodmat št. 75 na pokopališče k Sv. Križu, kjer sc položi k večnemu počitku. Sv.zadušnc maše sc bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubliani. Budi dragi pokojnici ohranjen blag spomini LJubljana, dne 50. decembra 1911. Vsem cenjenim gostom S®1! in odjemalcem, prijate- || ljem in znancem želiva ||| srečno, veselo §j novo leto I proseč za nadaljno bla- || gonaklonjenost ||j Ivanka in Anton Gorše W restavracija pri .Novem svetu6 i □ manufakturna trgovina □ Sv, Petra cesta 57, Ljubljana 2eli vsem svojim cenjenim dose- □ daniim odjemalcem o srečno novo leto! proseč jih, da ji isto naklonjenost ohranijo tudi v prihodnjem letu. S. L. S. oštela z izdajalci, eftjalti, z ničvrednimi ljudmi, na katere naj pride pro-kletstvo vsega naroda. Dan na dan so se vlekle te marnje po liberalnih listih in danes? Sam dr. Triller, šef lista, ki se je najbolj zadiral v našo stranko, je izpregovoril v četrtek popoldne tele besede proti zastopnikom S. L. S.: »Očitalo se vam jc tudi, da ste odprli vrata mestne hiše nemški stranki. Toda ob upeljavi proporca bilo je to neizogibno in po mojem mnenju je vprašanje, v koliki meri je to nesreča za Ljubljano, še odprto. Ako so odposlali ljubljanski Nemci v občinski zastop le bra-nitclje svojih gospodarskih interesov in makari tudi nacionalnih, v kolikor se o zadnjih v slovenski Ljubljani sploh govoriti da, potem se bomo lahko razumeli.« Ko smo se mi na očitke liberalcev branili, se je vedno vsula ploha psovk na nas in se nas je proglasilo za izdajice, ki jim je vžgan pečat sramote za vekomaj, katere bo narod še na sodnji dan proklinjal. Bogve, če bodo liberalni listi tudi tako Slanili na dr. Trillerja, ki je proglasil vstop [emcev v občinski svet za odprto vprašanje. Mi smo pa dr. Trillerju zelo hvaležni, da je napravil sam konec teh liberalnih komedij, ker kaj več to kričanje itak ni bilo. lj Vtis Dolfeta Ribnikarja na javnost. Današnja »Zarja« piše o Dolfe Ribnikarjevi govoranci v deželnem zboru: »Nove akvizicije v deželnem zboru ne delajo liberalcem menda posebnega veselja, zlasti ne vodja mladinov Ribnikar, kateremu so starini z občudovanja vrednim samozatajevanjem krčili pot v deželno zbornico. Prvič je bil v kranjskem parlamentu, a takoj je pričel s taktiko, ki je morala razdreti vse iluzije njegovih liberalnih tovarišev. Ribnikar se je kregal, Ribnikar je agi-ral, Ribnikar je govoril — a karkoli je storil, je bilo ponesrečeno. Odštevši nekatera. fakta, ki jih je navedel, je bil njegov govo prep'itek za zakoten shod, kaj še za proračunsko debato! Ribnikar bo s svojimi govori v kranjskem deželnem zboru neizogibno pogorel.« — Dolfe je res »sijajna pridobitev«. lj Skrb liberalnega bivšega občinskega sveta za rotovške stranke ali doživljaji časnikarja pri mestni policiji. Kakšne imenitne uradniške prostore imajo na rotovžu za stranke, o tem ve povedati več član našega uredništva, ki je bil pred kratkim povabljen k policijskemu komisarju Jan-čigaju. Najprvo smo čakali v majhni, zaduhli predsobici, brez zraka in brez luči. Pardon! Ne brez luči; gorela je po dnevu elektrika Ivana Fran-eoviča Hribarja. Mimo nas peljali so v sosednji urad stražniki dva potepuha, katera sta bila bržkone rav-no aretirana. Umaknili smo se kolikor mogoče, ker nismo se hoteli seznaniti 7. znanimi neznanimi živalicami. Pri-šedši v sobico gospoda Jančigaja smo pa videli, da se nam je v predsobi še bolje godilo, kajti tukaj smo morali stati kakor vojaki »in Reih und Glied«, ker ni bilo niti toliko prostora, da bi se postavili, kakor so nas pri vojakih učili »in entwickelter Linie«. In kdor je hotel govoriti, je moral stopiti naprej. Ker je bila peč zakurjena, zimskih sukenj pa ni bilo nikjer mogoče odložiti, nam je kar tekel znoj izpod čela. Kaj. ko bi nam gospod komisar nalašč z gorkoto tako dobro postregel, da, bi raje naše »zločine« priznali? O, kakšno veselje je, stranka biti ne rotovžu! lj Mnsica raera v stolnici. V nedeljo (sv. Silvester) ob desetih: Missa »Lo-reta« zl. V. ftjhovskv, gradual »Ecce sacerdos magnus« zl. A. Foerster. pri ofertoriju »Adeste fideles« zl. dr. A. Chlondowski. — Na novega leta dan ob desetih: Missa »Stella maris« zl. P. Griesbacher, gradual »Viderunt« zl. A. Foerster, ofertorij »Tui sunt coeli« zl. Jos. Havdn. li Cene sladkorja so padle za i1^ h pri kilogramu. Pri tem je seve upoštevati. da je postala vožnja nekoliko 'dražja.. lj Umrl je na Viču gosp. G v i d o 'S t a d 1 e r, star 32 let, sin bivšega kleparskega mojstra. lj Prvi sestanek v novem letu ima »Društvo slovenskih ka'ehetov« v sredo 3. januarja ob pol petih popoldne. Spored: Nadaljevanje dnevnega reda zadnje decemberske 1 onference. Lokal: Posvetovalnica K. T. D. v Kat. tiskarni I. nadstropje. lj Občni zbor »Društva za raziska-vanje podzemskih jam na Kranjskem« se vrši dne 5. januarja 1912, ob pol štirih popoldne v deželnovladni palači. lj Vlom na Glincah. Predsinočnjem Je pekovski mojster g. Aubelj na Glincah v naglici zakleniti pri prodajalnici vrata. Ko pride čez nekaj časa nazaj, je opazil, da je bilo med tem časom v prodajalnici v predal vlomljeno in iz njega ukradenega nekaj denarja. Vse okoliščine kažejo, da je storilec nek znan potepuh, ki je iz mesta izaman in Novice iz Amerike. Dvajsetletnica obstanka > Ameriškega Slovenca«. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je praznoval začetkom decembra dvajsetletnico svojega obstanka. Kakor znano, bil je »Ameriški Slovenec« ustanovljen v Čikagi po rojaku Antonu Murniku, ki živi sedaj na svoji farmi nekje v Kaliforniji. Iz Čikage se je preselil v To-vver, kjer ga je več let urejeval monsignor Buh, Ker je pa vidoma napredoval, prestavili so ga kasneje v Joliet v svojo lasino tiskarno in ga je delj časa izdajal pokojni župnik Šuštersič, »Amerikanskemu Slovencu, ki slavi dvajsetlenico svojega obstanka, tem potom čestitamo in kličemo: Še dvajset let! V Ameriki umrli Slovcnci. V Lead-ville, Colo., je umrl rojak Frank Glavan, star 25 let. Delal je v nekem rudniku, kjer je postal žrtev eksplozije dne 24. novembra okoli 9, ure dopoludne. Ž njim skupaj so pokopali mladeniča Johna Kusa. — V Jolietu, 111., se je ponesrečil iak Jakob Majerle, rodom iz Otovca p. rnomlju. Star je bil okoli 40 let, oženjen in brez otrok. Našli so ga zmrznjenega pod viaduktom Santa Fee železnico ob North Chicago cesti. — Na enak način je zadela v Jolietu smrt tudi rojaka Matija Kuzma, katerega so našli zmrznjenega v neki vodi pod ledom blizu »J«viadukta v Rockdale, Imel je zlomljeno levo nogo in tilnik. Na temenu je imel veliko rano ter presekan nos. Najbrže ga je povozil vlak in je potem padel preko železniške proge v mlako. Pokojnik je bil 46 let star, doma iz vasi Knežina, fara Dragatuš. — V Hilsbornu, 111., je umrl Slovenec Luka Jerše. Šel je zvečer, 23. novembra na delo in v jutro so ga prinesli za smrt bolnega domov in je še tisti večer v hudih bolečinah umrl. Doma je bil iz Šentjurske gore na Gorenjskem. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Bogastvo in revščina živita v Ameriki, deželi vseh možnih stvari, tesno skupaj. V zadnjem letnem poročilu, ki ga je priobčil statistični urad seve.ro-ameriškili združenih držav, se opisuje položaj delavnega ljudstva v večjih mestih, kakor New York, Čikago in Boston, v najtemnejših barvah. Na cestah in ulicah dobesedno umirajo ljudje od lakote, ker ne morejo dobiti nobenega dela. Splošna statistika kaže, da je v Uniji okoli 3 milijone ljudi brez dela in sredstev in da uživa 4 milijone ljudi dobrote javnih dobrodelnih naprav. V teku enega samega leta so v enem samem okrožju Nevv Yorka postavili na cesto 60.463 družin, ker niso mogli plačati najemnine. Statistik Hunter je preračunal, da je bilo leta 1903 20% prebivalcev Bostona popolnoma brez sredstev; v Nevv Yorku pa je bilo leta 1907 19 odstotkov ljudi, ki niso imeli nobenih sredstev. Z ozirom na te pretresljive številke se moramo nehote vprašati, ali bi ne bili storili bolje amerikanski milijarderji, ki dostikrat presenetijo svet z velikimi ustanovami za najbolj čudne namene, ako bi milijone, ki jih imajo preveč, nakazali ubogim in trpečim. 99 sa poslano in zahvala. povodom praznovanja 25-letnega obstoja in razvilja obče pripoznane trgovine došlo mi je toliko prisrčnih in iskrenih čestilk in priznanja ter diploma, da nr\i ni možno Izreči vsakemu primerno iskrene zahvale. Ginjen nad lem po-češčenjem in zaupanjem, izrekam vsem p. n. prijateljem, znancem, ljubim rojakom in vsem odjemalcem najprisrč-nejšo in najtoplejšo zahvalo z zagotovilom, da mi bo tudi v bodoče prva skrb kot strokovnjaku, da povzdignem domačo obrt in vsestransko zadovoljim častite odjemalce. ^-fkrati vsem p. n. znancem, odj -malcem in prijateljem prisrčno voščim veselo novo leto 1912. Z /elespošlovanjem udani franc Čuden trgovec, urar, posestnik in član švic. tovarn „Dnion"-ur samo y Ljubljani, prešernova ul. J\Cotfi jubilejni cenik s koledarjem se pošilja poštnine prosto. 3815 Prvovrstne sanke, sfelle, uojaške sani dobavlja najceneje spe-cljaina tvrdka za zimsko športno orodje Val. Jadrniiek-ov sin. Frelstadtl, S. Morava, Zahtevajte cenik št. 48. NajveCja tovarna te vrste. Velikanska zaloga. Nad 80 vrst sani. Volnena športna obleka. 3976 Ha najvišje povelje njegovega c. in kr. Hpostol. Veličanstva 41. c. kr. državna loterija za civilne namene v državnem zboru zastopanih kraljevstev in dežel. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625-000 kron Glavni dobitek OM j||||| hmn « znaša faUU.UUU III Ull Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollnmtstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., iqralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 3783 Od c. Kr.loleri v -v ZELEZNE PECI vsake vrste, posebno pravo Musgravž-jevo izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po lajnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 Konkurzna masa Leopolda pl. Rainhofen proda sredi kraja Rajhenburg ležečo lepo stavbeno parcelo po zelo ugodni ceni. Kogar ta stvar zanima, naj povpraša pri g. dr. Friteu Zanjjerju, odvetniku v Ctlju. ranilmca o v hiši Zadrulsie gvese, Dunajska cesfa ' nasprefi Bavarskemu dvoru. Denarni promet ofl i. marca do 31. mm okroglo 3,001.000 K Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ter jih obrestnje po 4\U°i6, katere pripisuje vsakega pol leta h kapitalu tako, da prejme vložnik od vsakih vloženih K lOO"— čistih 4"30 na leto brez odbitka rentnega davka. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov spre-jema kot gotov denar ter se pri prenosih obrestovaflje ne prekine. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Devinkalacije in nove vinkulacije oskrbi hranilnica sama. Posojila na zemljišča daje proti amortizaciji na vsak pnljuben načrt po 5°'o. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba naloženega denarja je nemogoča, ker jc po pravilih, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija in je denar v hranilnici popolnoma varno naložen. Hranilnica se torej priporoča za nalaganje pupilarnega denarja zlasti častiti m župni m uradom in slavnim občinskim zastopom. i 3971 s štirimi (eventualno tremi) sobami se odda: Slovenski trg štev. 8 (pred sodnijo) s 1. februarjem 1912. — Več pri hišniku. 37») Prodn se zaradi družinskih razmer dobro idoču trgovina v prometnem kraju, cesta štev. 3. Poizve se Poljanska 3508 kašljate a>o sle hriaavi. Ca Kito dihate, se ponoči potile. imaiB inlluenso. ako Me naiioam. čmiie bolečine v |in,ii, zav2:jlc orl mnogih zdrav-»ikpv priporo-„ ieno domoCe zdravih) liujjo Oiitnj-jcv fii>uv med (sirup). — VzorCno steklenico pošllju po povzetju za K 3 —, veliko steklenico za K S , o velike steklenice poštnine prosto zn K 15 - samo nlavnn zaiogu Hugo 8rKeny-iBva lekarna v Buiiapošti, B'« 28 Ženini in neveste I POPS&ČBI© prsfama kakor tndi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Fr. Z. Zajec, LJubljana, Stari trg 26. Pošiljam cenike brezplačno. zajarhčeno pristno, najboljših vrst: do-1 en j ca, Štajerca, vipavca, istrjjana, izbornega muškata prodaja po jako zmernih cenah, na debelo in drobno (čez ulico). 3796 Škotja Loka, Kap. predmest,e ŠS. 29. 1IČS1I1 E5Sl!E in glavno učenje je podkovstvo, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji: JANEZ LESAR, Scavač v Ribnici. 3%2 V pritličju hiše št. 7 ir Gospo^skl tsSicl nahajajoči sc veliki in svetli limfni iriffpf pripravni za obrt, pisarno ali zaloge, oddaje u s i. Mm i. 1112. ceit© v 3965 ljjaše ženstvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Feliclte Kalinšek »Slovenska kuharica. '•C Vsem cenj. odjemal cem, prijateljem in znancem želi srečno novo leto! ANT. BAJEC vsl evetlieni salon sis Pod TranCo 2. Srečno not>o lete! selim vsem naročnikom ter se priporočam na» dalje, posebno še preč. &uH©t>ščini, zagotavljajoč najvestnejŠe postrežbo. 3980 flndrej Šavli fcroja&lp mojster Cjubljana gosposka ulic a 4. Vsem svojim cenjenim p. n. odjemalcem in znancem želi srečno novo leto Anton Tausch izdelovatelj sodavode in pokalic Sp. Šiška pri Ljubljani. 3978 t ESEBOH OF25 C? ® 9KC2ZRS 5 -X- Ivan Flcgar gostilničar Ljubljana, Zaloška cesta sc najvljudneje zahvaljuje vsem cenjenim gostom za dosedanje zaupanje in vošči njim kakor tudi — vsem prijateljem in znancem — ! srečno booo leto! 3822 ^\nton jDernič t j iz&etovatelj or^elj in ^armorjijev, i $(ai>ov!jica .3956 | želi vsem Yelec. naročni^oir^, zlasti jjp sl. cerk. pre&stojništvorr^ in društvom ' veselo novo leto! m w Srečno in veselo novo leto || Seli cenj. odjemalcem in se jim nadalje priporoča Jakob Kavčič, pekarna Sp. Šiška pri Ljubljani. m 3957 it Iti i rK& t ________________ I Srečno, veselo novo leto želi vsem svojim veleč, naročnikom, prijateljem in znancem in se vljudno priporoča tudi v bodoče. Velespoštovanjem Jos. VVeibl, I. Spreitzer nasl. stavbni In umetni ključavničarski mojster Ljubljana, Slomškova ulica 4. imim mim •••••t msim m iii • ••m« ll>ll • mm Veselo in srečno novo leto 1912 vo<a vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se obenem zahvaljujeta za obilno doslej izkazano zaupanje, priporoSujoča se, da O □ se Jima isto ohrani tudi v bodoče. □ a ]osip in mmn schrey restavracija na Južnem kolodvoru v Ljubljani mmm mmm mmm « III 3t!0t »•mm mmm muh jiimi XL Tsem svojim cenjenim 38i9 gostom, prijateljem in znancem želim prav sreetto novo leto! ter se jim prijazno priporočam tudi v prihodnje. jV[at. iDolničar restavratsc na južnem kolodvoru 3"eier na JCrastt, KaDOC!uMiMi IT K. A. Kregar trgovina z usnjem in črevljarskimi potrebščinami v Ljubljani, Sv. Peira cesta štev. 25, želi veselo novo leto vsem cenjenim gg. trgovcem in črevljarskim mojstrom in se priporoča za nadaljno naklonjenost. 3850 CD r3 Vsem cenjenim gg. naročnikom, prijateljem in znancem želim IVAN OGR IN stavbeni podjetnik Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8. 3868 Vsem svojim vclecenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želim prav iz srca srečno novo leto 1912 zahvaljujoč se najtopleje za dosedanje obilno zaupanje in proseč jih, da se mu ohrani enaka naklonjenost tudi v bodoče. Velespoštovanjem udani Iv. Lavrič, trgovec v Cerknici. rr^V Mi novo leto! Želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, priporočujoč in zahvaljujoč se za naklonjenost. JOSIP OliUP trgovec z obleko LuJUBLiJflrm, Stari trg. Po svelo. Socialnodemokraško gospodarstvo. V mestu Gera je veČina mestnih svetnikov socialnih demokratov. V drugih mestih z nesociaJističnimi zastopniki stavijo rdečkarji predlog za predlogom proti draginji ne glede na to, ali so iz-peljivi ali ne. Seveda delajo to le v agi-tacijske svrhe. V mestu Geri pa, kjer so v večini, niso dosedaj stavili še nobenega draginjskega predloga. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da je njihova toliko hvalisana ljubezen do delavstva le grda laž, ki se ravno v Geri kaže v najslabši luči. Meščanske stranke v Geri so sklenile ustanoviti društvo, ki bi omejevalo stanovanjsko bedo in smrt dojenčkov. Socialno demokraške organizacije, ki imajo denar za rusko in špansko revolucijo, ne pa za delavstvo, so odločno odbile sodelovanje pri tej ljudski napravi. Utemeljevanje tega njihovega koraka se kaže v vsi nagoti. Glasi se namreč tako: »Ako raste najemnina, rastejo tudi zahteve delavstva, nezadovoljstvo narašča in delavstvo mora stgpiti v boj za zboljšanje plač. Pri tem pa pride seveda v poštev organizacija, zlasti socialno demokra-ška, ki ob takih prilikah zlasti gmotno napreduje.« Torej radi tega, da se lahko par voditeljev redi z denarjem delavstva, naj plačuje delavstvo dražja stanovanja in naj mu umirajo otroci. Hvala Bogu, da je delavstvo vedno bolj zavedno, ker se z zavednostjo rdečijo tudi rdeče vrste. Čez noč obogatel je nedavno siromašen natakar. Kupil si je namreč srečko na majhne mesečne obroke, in že pri enem prihodnjih žrebanj, komaj da je plačal par obrokov, je zadel ž njo glavni dobitek. Na ta način zamore po posredovanju »Slovenske Straže« vsakdo obagateti. Že dne 14. januarja bo izžreban glavni dobitek srbskih državnih srečk, ki znaša 100.000 frankov, in dne 1. februarja bo izžreban glavni dobitek turških srečk v znesku 200.000 frankov. »Slovenska Straža« preskrbi vsakomur srbsko državno in še dve drugi srečki na mesečne obroke po 3 krone, turško srečko na mesečne obroke po 4 krone 75 vinarjev, na obroke po 6 kron 25 vinarjev pa se zamore dobiti ena srbska državna, ena turška in pa še dve drugi srečki z večjimi glavnimi dobitki. Posebno priporočljive so turške srečke, ki imajo šest žrebanj v letu in znaša glavni dobitek trikrat po 200.000 in trikrat pa celo po 400 tisoč frankov. Čas dveh velikih žrebanj se bliža. Brez srečke prav gotovo ne bo nič, s srečko pa mogoče že za 3 krone 100.000 frankov, za 4 krone 75 vinarjev 200.000 frankov, za 6 kron 25 vinarjev pa celo več kot 300.000 frankov. — Naročila sprejema in pojasnila daje za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, Obisk kinematografov prepovedan šolskim otrokom. Več članov tirolskega deželnega šolskega sveta je opozarjalo v zadnji seji te korporacije na velike nevarnosti, ki groze šolski mladini pri obiskovanju kinematografov, katerih programi dostikrat niso izbrani, ter so navajali tozadevno tudi zelo žalostne podatke. Enoglasno je sklenil nato deželna šolski svet, da se strogo prepove vsej šolski mladini obiskovanje kinematografov, razven onih predstav, ki so izključno prirejene za šolsko mladino in katerih program je poprej odobrila pristojna šolska oblast. Novo Herknlovo delo. John Rocke-feller in njegovi tovariši gotovo niso preveč veseli, da jim je oblast razpustila družbo Standard-Oil. Medtem, ko ti tiho tožijo svoje bolečine, sta pa dva gospoda iz predsedstva, ki malo bolj glasno dajeta duška svoji jezi. Ta dva morata namreč, ker ju postava sili, podpisati 200.000krat svoje ime na ravno toliko delnic. S tem opravilom se sedaj pečata že cel teden, ne da bi se kupček, ki ga imata pred seboj, znatno znižal. V zadnjem času jima je pa vendar prinesel rešitev nek izumitelj. Ta je namreč sestavil stroj, potom katerega moreta ta dva reveža 18 lastnoročnih podpisov podpisati na enako število delnic. Sedaj bo menda šlo vendar delo malo bolj hitro izpod rok tema modernima Herkuloma. Lenuh. Bilo je pred sodiščem in zasliševali so nekega mladeniča kot pričo. Sodnik ga je izpraševal: »Torej pravite, da ste stari 15 let? Ali imate kak posel?« — »Ne,« je odmajal fant z glavo. — »Torej postopate in postajate na cestnih vogalih itd.« — »No, da.« — »Kaj pa dela vaš oče?« — »Oče? Ne mnogo.« — »Ali nič ne dela, da preživi družino?« — »Včasih. Od slučaja do slučaja žo kaj dela.« — »Tako, tako,« je odgovoril sodnik, »torej je vaš oče pravzaprav ničvreden lenuh?« — »Ne vem,« je odgovoril priča, »lahko da je, lahko da ni. Sicer ga pa raje sami vprašajte; tamkaj sedi med porotniki.« Zeppelinovi zrakoplovi v vojni. V »Matinu« izjavlja podpredsednik francoskega zrakoplovnega kluba, grof de Vaulx, ki se je udeležil svoječasno nekega poleta z enim izmed Zeppelinovih zrakoplovov, da so ti zrakoplovi zelo prinravni za poizvedovanje v vojni in da morejo biti zelo nevarni kot orožje za napadanje. Zeppelinovi zrakoplovi morejo nositi s seboj tisoče kilogramov razstreliv ter prenesti brez odmora več tisoč kilometrov daleč. Prvi dan mobilizacije mogli bi Zeppelinovi zrakoplovi, došli na Francosko, uničiti mostove, železnice in utrdbe ter povzročiti paniko v mestih. Ker lahko plove Zep-pelinov zrakoplov v višini 2000 met:ov z brzino 75 km na uro, se more izogniti vsakemu preganjanju. Iz živPenja najbogatejšega človeka na svetu. John Rockefeller, petrolejski kralj, se bo umaknil popolnoma od svojih trgovskih poslov in politike ter se popolnoma posvetil športu. Ta mož je sedaj gotovo najbogatejši človek na svetu. Star je 72 let. Medtem ko je imel leta 1865 le 20.000 kron premoženja, ima danes 2 milijardi 800 milijonov K. Njegovo življenje je zelo burno, piavi roman poln fantazije in pustolovstva. Svojo karijero je počel Rockefeller kot pomožni knjigovodja s tedensko plačo 12 krem. Ko je bil star 19 let, je pr-čel s prihranjenimi 1000 dolarji in 1000 izposojenimi samostojno trgovino s petrolejem. Njegov brat William je osnoval med tem glasovito »Standard pe-trolejno družbo«, ki se je leta 1867 z Johnovim podjetjem zd užila. čez nekaj let je tej tvrdki pristopil H. M. Fla-ger kot delničar in ti trije so leta 1870 osnovali z glavnico 1 milijarde 400 milijonov kron glasovito podjetje »Standard-Oil Company of Ohio«. Pozneje se je glavnica zvišala za 500 milijonov K. Ta njegov petrolejski trust primerjajo polipu, ki steza svoje krake povsod, koder čuti le majhen izvor petroleja. Podjetje razvija ponolno komercialno in finančno tiranijo in brez usmiljenja konkurira z vsakim drugim. Milijonske globe, ki so jih morali zadnja leta plačati severoameriškim zveznim državam, so prava malenkost proti dobičku. John Rockefeller je bil svoje čase reven baptist in se je mnogo trudil za svojo cerkev. Če doseže starost 80 let, bode znašalo njegovo premoženje ravno i milijarde kron. Izdelujejo se vsake vrste harmoniji po amerikanskem sistema. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi posamezni deli: klavijature, jeziki itd. Harmonije oddajam tndi na obroke. Priznalna pisma na razpolago. Cenik franko in gratis. 3691 TfrBStlMa Bueno»TTre»T81cr"TTSnke^»ignid«r R.WOLF )f! Podružnica na Dunaju: III. Jim Heumarkt štev. 21. vročetiarni lokomobili z brezvcntilnim preciznim upravljanjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. 3458—36 Dosedal Izdelanih nad 720 OOO H . Ustanooliena leta 1800. ItMn svečarska tvrdku FR. ŠUpEVC Ljubljana, Prešernova ul. 7. Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Bimu 1911 z veliko zlato ko'.a;no in z grand-priksom priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi sl. občinstvu zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče :: za cerkev, pogrebe in proccsije :: voščene zvitke, izboriti med pitanec ki se dobiva v steklenicah, škatljah :: in škafih poljubne velikosti :: Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 3609 I5če se vešd 3782 knjigovodj SL zmožen francoskega in morda tudi laSkega jezika za neko večjo trgovino na deželi. Pojasnila daje „Zadružna zveza" v Ljubljani. Pozor! Drože - Pozfcr! Presgerm. Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem 3641 Muho. 7nJnl-pr iTva Uubll tovarna drož y listni hiti iTltlKb £.dlUKer ne5na D|. tt. 5 m Kladezna ul tt. 17. Zaradi povečanja podjetja se prodastu dva parna stroja in sicer št. 1. 150— 170 IIP s preciznim zaklopnim krmilom, patent Ilartung, št. 2. 50—70 HP tudi z zaklopnim krmilom, patent Hartung, oba s kondenzacijo in popolno v dobrem stanju. Naprodaj so tudi različne transmisije, tezači, jer-menico itd. Stroji so na ogled v Ljubljanski predilnici, kjer se dobe tudi pojasnila. 3689 Priporočam svojo za- : logo raznovrstnega : M 3llNi(, imm mojster. Ljl Cesta na Radoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov. Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Točna postretli. 3412 3602 kakor: razne omare, postelje, mize, stole, modroco, popolne oprave iz trdega in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naroČila, izdelujejo sc točno in solidno. Cene nizke. Martin Klemenčič Vrhnika št. 112. M. DRENIK aSte Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno. 889 v Mih Gnmsljnlh 720 pisarna v Ljubljani, Eesljeva cesta št. 2 priporoča svojo izborno zarezano strešno (falc) in zidno opeko na stroj v vsaki množini. Brzojavko: Prometbanka Ljubljana. C. kr. priv. Telefon št. 41. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej I. C. lapr Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. lfogal marljln trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 52.000.009 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznlh poročil. — Shranjevanje ln upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev ln posojila nanje. 2094 Najkulantnejšo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoslirambe (sates) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Ustmena la pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spndajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanja dnarnlh vlog na hranilne knjižica dne 31. novembra iSii. K 65,5S2.2uu. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 7. solidno bifloo. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, Serpe, rute in žepni robci. 2912 Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Dunajska cesta št. 22 LJUBLJANA konces. podjetje za električna naprave, napeljavo električne loči in prenos moči, teleionske in brzojavne naprave. Dobava ln montiranje motorjev na bencin ln petro lin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki Izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni lnštalac mateiljal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse iehn. potrebščine nasproti kavarne »Evropa* Mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela ln popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno ln po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za tehnične ln elektrotehnične naprave. 748 Le od krščanskih tkalnic dobivam dobro in solidno blago, krasne ženiljaste hlgl-jenične aastenske preproge 100/200 cm velike samo- za K 5-— z jeleni, srnami, fazani, papigami itd. — velike posteljne preproge, perzijski in smirnski ženiljasti vzorci, velikost 14W200 cm K 6-50, 150/250 cm K 8-20, 200 300 cm K 14'-, lepe preproge za pred posteljo' K 130, 1-70, 2-20. - Posteljne nam: ura K 3-50, 11-50, 13-50, elegantni vzorci. - SP&CIALITETA: Ženiljaste šerpe za dame, vseh barv, popolnoma gladke, moderne- K 5, 6. 7-50, 9, U. Zahtevajte vzorce damasta, platnine, šifona, in-leta. Pošilja po povzetju s 3% popusta ^FRANT. V. F1EDLEK, HlinskO St. 248, Cecby.^ Umetni zarod za cerkveno slikanje J. HLAVKA slikar cerkveniii podob Praga Kral. Vmo3irady Puclunaicrjej'a ni. št. 68. PriporoCamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, krl-ževa pota, pasijonsko slike itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila. - Absolutno zajamčeno - Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1911 po 55 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. Sortirano vino rizling jc po 62 K, beli bnrgundec po 70 K in „Zelen" po 80 K. Manj kot 56 ltr. se ne odpošilja. Buteljke a 3/4 ltr. iz 1.1908 so po 2 K, in .,Zelen" 1. 1908 po 2'40 K. Kleti nadzoruje dekan vipavski. Kmetijsko društvo NajbolfSa in naistgurneJSa prilika za Sledenje! Jonami primi do 31. dec. 1910 čez 87 milijonov kron Lastna glavnica K 608.996*84 Stanje vlog ms 31. ascBmb. iflll) čez 21 milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo :•: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4f/z°/o brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. Za nalaqanje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaga-nje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkuiantneje eskomptujejo Dr. Ivan Snsteršič, predsednik. Josip Slška. stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, deželni poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauseltegg, veleposestnik v Ljubljani Matifa Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagainik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar ln posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Siibar, župnik na Rudniku. 1 2305 v VipavL Namesto za K106'— za K 56'— dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste Me siroje „Singer" ki se gonijo z nogo, z elegantno ^ omarico in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo iUeissberg, Dunaj 11. Mere Donaustrosse 23. Cenik zastonj in franko. 5231 Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku. Odda se takoj v najem za več let dobro obiskovana 3696 z gospodarskim poslopjem, njivami in travniki. Gostilna je zraven glavne ceste, v zelo obratnem kraju, lahko se tudi izvršuje trgovina, ker je zato tudi poseben prostor, v katerem se je izvrševala že več let trgovina. Vse to se odda radi družinskih razmer. Na daljna pojasnila daje ANA KOPRIVNIKAR, Litija štev. 29. Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. »POD 7RANČO«. 9008 al KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje ■ ■ po 1 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 1 K 75 v na leto. Rent davek plačuje druStvo samo. Druge hra- nilnične knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 x/a letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat A. Kalan L r., Kanonik L SuSnlk 1. r, zdravnik v L|ui)l|ani, podpredsednik. predsednik. podpredsednik. Telefon štev. 16. 157 Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Al 4 1*1 I VI 1*11* • Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah ln na Viču; kamnolomi v Podpečl in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. TrZiSKe notice. t Zahvala. Podpisani telovadni odsek tržiškega Orla si šteje v dolžnost, izreči iskreno zahvalo vsem tistim, ki so prihiteli k pogrebu dragega nam brata Karola Ferlan. V prvi vrsti veljaj naša zahvala odposlancu glavne Zveze tovarnarju bratu Ivanu Podlesniku za njegov v srce segajoči žalni govor ob odprtem grobu, g. deželnemu poslancu Iv. Zabretu, bratskim odsekom iz Na-klega, Podbrezij in Kamne gorice, ki so se v tolikem številu odzvali našemu vabilu, dalje vsem članicam in članom Društva sv. Jožefa, pevskemu zboru za ganljivi žalostinki in ostali nepregledni množici, ki je spremljala prvega Oria na zadnji poti. Bog plačaj! — Za telovadni odsek: Jos. Potokar, t. č prea-gednik; Emerik Tavčar, t. č. tajnik. t Katoliško časopisje je lepo razširjeno pri nas, a vendar še premalo. Z novim letom naj se naseli vsaj en katoliški časnik v vsako ušo. V trgovinah ge. Ivane Mailly in g. .'etra Gregorc, sc prodajata »Slovenec« in »Gorenjec«. Pridno segajmo po njih! t Kurji tatovi so se začeli zopet oglašati zadnje dni. V praznikih jim je posebno dišala kurja pečenka, zato so vlomili na več krajih in odnesli večje število kokoši, enega purana, v neki drugi hiši več jajec itd. Radovedni smo, kdaj se bo vendar posrečilo vjeti kakega teh kurjih uzmovičev. t Županska voli.ev. V Lomu so volili 27. t. m. župana v navzočnosti g. okr. glavarja iz Kranja. Izvoljen je bil Prane Zupan, posestnik (p. d. mladi Jo-žovec), za svetovalca: Anton Godnjov in Andrej Meglic, posestnika. Vsi trije so pristaši S. L. S. t Umrli Karol Ferlan je bil vnet Orel, vreden tega imena, odločen naš somišljenik, nepokvarjen značaj. Kako ga je vse ljubilo, je pričal veličasten pogreb na Božič. Sicer načelniku Sokola pogreb in bil všeč, vendar bi pričakovali od njega toliko olike, da naše Orle ob takih prilikah pusti pri miru, kakor oni Sokole. Tudi mokraška surovost je morala razliti jeziico nad lepim pogrebom. Umevno, ker stranka rdečih ne more prirediti kaj takega. t Skioptično predavanje bo v nedeljo, zadnji dan v letu, točno ob petih popoldne v prostorih Društva sv. Jožefa. 52 krasnih slik največjih umetnikov bo kazalo dogodbe iz detinske dobe Jezusa Kristusa. Ker predavanja ne bo imogoče ponoviti, naj porabi to priliko vsak, kdor se zanima za kaj lepega. Zlasti primerno bo predavanje za šolsko mladino. Vstopnina: Sedeži 30 v, stojišča 20 v, za otroke 10 v. RAZPISANE UČITELJSKE SLUŽBE. I. V kočevskem okraju: 1. Voditeljsko mesto v Dragi. Rok do 6. prosinca prihodnjega leta. 2. Učno mesto na pet-razrednici v Sodra: ici. Rok do 6. januarja 1912. 3. Tri učna mesta na šestraz-rednici v Loškem potoku. Rok do 16. januarja 1912. Voditeljsko mesto na enorazrednici pri Sv. Gregoriju. Rok do 16. januarja 1912. II«, V postojnskem okraju: 1. Nad-učiteliska služba na dvorazrednici v Nadanjem selu. Rok do 7. januarja leta 1912. 2. Učno in voditeljsko mesto na enorazrednici v Ostrožnem brdu. Rok do 8. januarja 1912. 3. Na štirirazred-enorazrednici v Strugah. Rok do 16. jan. 1912. 5. Voditeljsko mesto na enorazrednici pri Sv. Gregoriju. Rok do do 18. januarja 1912. III. V logaškem okraju: 1. Na enorazrednici v Ledinah voditeljsko mesto. Rok do 7. januarja 1912. 2. Na dvorazrednici pri Sv. Vidu nad Cerknico eno učno mesto za ženske prosilke. Rok do 9. januarja 1912.' IV. V novomeškem okraju: Voditeljsko mesto na enorazrednici v Selah pri šumberku. Rok do 18. januarja leta 1912. V. V krškem okraju: Nadučiteljska služba v Čatežu. Rok do 11. januarja leta 1912._' Slovenska kuharica Magdalene Pleiweisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. — Ta naša najboljša knjiga kuhinjske umetnosti je za vso slovensko ženstvo, izobraženo in preprosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žena, ki hoče biti dobra gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje bo nemogoče se v huhinjstvu dobro izvežbati. »Slovenska kuharica" uči, kako jedi okusno pripravljati, obenem pa daje navodila, kako ceno kuhati in varčevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v »Slovenski kuharici" toliko na izbero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. Velika izdaja (nad G00 struni z 18 finimi tabelami, K 5 20, vezana K 6 — Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3 —, vezana K 3'00. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolum in gospodinjam sestavila S. N. Lidvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjsko šolo" v Ljubljani. Cena K 2-20 vezana K280. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjsko izobrazbe- To izobrazbo si pridobi našo ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja naša dekleta in ženo v vse panoge gospodinjstva, j i It uči, kako gospodinja najbolj« izhaja in kako primore k rasti in sreči doma. Knjiga s slikami iz sv. pisma za nazorni nauk naši deci pod naslovom: »Našim malim«. Vzgojne sliko iz sv. pisma. — Ta knjiga olajšuje na podlagi nazornega nauka, naši mladini učenje svetopisemskih zgodb. Sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih več barvnih slik, izmed katerih vsako pojasnjuje eno stran obsegajoče besedilo, ki je res vzeto iz otroške duše in jo bo zato tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno utisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo gospodu kate-hetu začetno delo v. šoli. -- Krasna knjiga stane le 90 vinarjev. Knjiga, ki je tudi lepo božično darilo, naj ne manjka pod nobenim božičnim drevescem; v to svrho je posebno primerna tudi za to, ker predstavlja naslovna slika ravno svetopisemski dogodek: »Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo«. Dobi se v Katoliški Bukvami. ffCk Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«. Brno, Neugasse 20. Sprejme se blagajni čarlui v trgovino mešanega blaga. Nastopiti je takoj. Prednost imajo one, ki so že nekoliko vajene v trgovini. Luka Senica, trgovec, Šmarje pri Sevnici, Štajersko. 3791 se sprejme takoj ali pozneje pri tvrdki ADOLF HAUPTMANN = a naslednik v Ljubljani. 3798 Zaradi bolezni se takoj z novim letom odda v najem 3792 na jako prometnem kraju in pod jako ! ugodnimi pogoji. — Naslov se izve pri upravništvu .,Slovenca11. od župne cerkve pri D. M. v Pojlu 5 minut od vevške papir, se proda enonadsfropna hiša ki ima 8 sob, dve kuhinji, eno prostorno klet. Poleg hiše je prostor za zelenjadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt Poizve se v občinski pisarni pri D. M. v Polju. 3745 r ne pregrešite se proti svojemu želodcu, temvefi podpiraj to njegovo delovanje, kot organ, ki prebavlja in Cisti. l'rei*kuSeno iz izbranih »ajboljSih ln uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, t t U zbujajočo in pro-bavl|rtnje jiosiioaujočo in l.iliko odvajajoče domačo r. 1 . ilo 1, i ublaži iu odstrani znnnonnslodko liezmor-i. - slabo dieto, prihln^onja iu zoprni na zaprtju, n pr. ;oroeioo, impci^jau|i:. nezmerno tvorbo ltislin 1 o io dr. Hos«! bal* ni za že-loiUc iz lekarne U. l-ragnerju v Progi. VRRI101 Vsi delt emb laio lmaio postavno V dcpouovauo varst. zn' ntke GLAVNA ZALOGA: LEKRRNfl B. FRJHQhl:R-ja; c. ln kr. dvor. dobajlHIJa, »Pri ?rnem orlu", PRftGR, Mala strana 203, vogal Norudovo ulice. 311» Kit" To poŠti se iazpoSil)a vsak dan "-J1 Cela stekl. 2 K,pol stekl. 1 K, Troti naprej vpošilj. It 150 so počijo maln ateklonlca, za K 2'SOvelikn sto-I.leuicu. za K 4*70 a vidiki »toloniol zti K. •— 4 veliko tUklcnieo zu K 82'-- li ved. steklenic poitniuo prosto na vso postaje avgtr.-ogr* monarhijo. Zalogu v lekarnah ftvstr.-offr, — V.Llubljaui: Hib. Sut,nik, Dr. O. 1'tccoli, .los. Cizuuif. Kdor želi * 1 B* * m [hi preskrbi mu ga v vsakem kraju Za odgovor pridejati je 10 vin. v znamkah. 3752 Dovoljujem si vse gg. kolesarje in _ motoriste uljudno opozoriti, da, j||j tako kot vsako zimsko sezono tudi k=j letošnjo sprejemam kolesa in pj motorje v primerno temperirano lHi in proti ognju zavarov. shrambo m brezplačno. Ako pa kolo ali mo- jp] tor rabi kakega popravila, pre- rgjjj novljenja ali nadomestitve po- igi l=d sameznih delov, se isto solidno IU in po primerni ceni izgotovi. ® lig Priporočujoč se za cenj. naročila [gj [rgj bilježim z odličnim spoštovanjem jr>) 3021 Kari Ca mernik špecialna trgovina s kolesi in posameznimi deli, LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. V bližini Ljubljane se takoj proda dobro obrestujoča 3743 lepi hiša ki je pripravna za vsako vinsko kakor tudi špecerijsko trgovino se radi družinskih razmer. Več pove koncesijonirana pisarna Peter Mateliča, Ljubljana, Škofja ul. 10. V.. i.',.i i i ••■«'• • '• •• ' ' .V5r"«i?* • t, : .»Lj Havarna ..Central" St Petra nasip šl. 37. Danes in vsak dan KONCERT slovitega tamburaškega zbora „Javor" iz Zagreba, obstoječ iz 4 dam in 2 gospodov. Bogati vspored sestoji iz narodnih slovanskih popevev in tumburaških glasbenih umotvorov. Posebnost Jrasni ženski četverospev. ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje. Kavarna vso noč odprta. Začetek ob 8 uri zvečer. — Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z veiepoštovanjem 3633 Štefan Mihoiš«, kavarnar. 3774 3 VVolfova ulica 14 priporočajo slav. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval kakor tudi usnja in drugih čevljarskih potrebščin. Naročild po meri iu popravila se izvršujejo točno. NaroJla na vsakovrstne harmonije pošiljajt« nu nuslov Ivan Hilavec, izdelovatalj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica *Š!»- •••• **». • . M NI I?! Zahtevajte vzorce S Barhant, flanele, modm mm blago, opreme mm platno, damast, kauafas itd. same novosti, razpošilja izvozna tvrdka 3307—12 1 V. J. Havliček ia brat v Podebradali na Češkem. Hazpošiija tudi franko po povzetju l zavoj 41' metrov raznovrstnih ostankov od poletnega iji zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo zu 18kron. — Ugodna prilika! — Izredno ceno! Ltegvantov edar za kmetovalca za leto 1912 je izšel z izvrstno ln koristno vsebino, vezan v usnj. platno. 3724 , JS ^rstvena ^ Cena koled. jc K 160, s pošto K 1*80 in se naj blagovoli denar naprej poslati. Fri 10 Iztis. se da eaep. za nameček. Naroča naj se kot navadno pri Bon V LjDkljili nasproti glavne pošte. predajam ta teden do novega leta blago i z cele zaloge 3768 i Angleško skladišče oblek O. Bernateuič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Za novoletna darila čšEiE HNTOl KANC 3711 drožerlja, Ljubljana, Židovska ulica krepkega dečka išče za takoj 3764 ! . c-- j vsakovrstne fotograficne aparate in potrebščine za fotografe, dalje n»j. Marija Čeme, mesarica, Ljubljana, i finejše parfume, mila itd. po najnižjih cenah. Vedno sveže b'ago. IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. • Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa i lBvna in stranska mesta tu- ia inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000,000 kron. t}D H/* 01 ' BJ T HIP ** Osrednja menjalnica : MiTJL Ailll^L & i® DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrlnr/nipp- CeSka Kamniss, Csska Uja, Brna. Dachcev. Šablona. H. Praslila, Krakov, LMomerice. 1UUI UZIIlbn. MoravskiZumbeio, Modlinij, rteran, Nov. Jifiin, Plzen, Praqa, Llberco, Dunaisko Novomesto. Cvilava. NHKLM IN ^HOliilJii vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjav, akcit, prioritet, zastavnic, sreč t i. t. d., L t. d s Zavarovana proii \m pri žram i mu in vrjln. pajiri jv ~ Prospekte ia cenike prsmi; zasloni ia lrasK0> St. Petra c. itiv.28. 3586 nasproti ,Zlati Kaplja'. fflinka Kocjan založnica trebušnih pasov za tukajšnjo deželno bolnico priporoča veliko zalogo kirurg, obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorojenčke, vse potrebščine za babice, razne izdelke iz gumija in kavčuka. Izposoj evanje tehtnice za novo-:: I. rojence. :: 0551 Ceno Crobteijno &>erfe eiji rje i kg sivega skubljenega K 8—, bol j Sega K 2"40, pol belega prUna K i-SO belega K 4 —, finega mehkega puha K 6, prvovrstnega K T —, 8'— In 9 60 Sivega puha'K G -, 7' belega f.Megti K 10-- --- " - prsnega puha K 12'-naprej franko. od pet kg Dovršene napolnjene postelje iz gostega. ft-peZnega, rudečega, modrega ali belega inlct nanklng) blaga, t pernica IBU cm dolga, 120 cm široka, z 2. vzglavnicam.i, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm Slroiia, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 21 Posamezne pernice K 10.-, 12—, 14"—, 16—. Posamezne vzglavmce Ko-—, 3'50, 4-—• Pcrnlcc 200X140 cm velike K 13, 15—, 18--, 20—. Vzglavnicc 90X 70 cm velike K 4 50, 5--, 5-50. Sood. p:rnice iz najbolj, gradia za postelje 180X116 cm !velike K 13.-, Ifi'—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu 2427 l JlMaks Berger Dešenica 343/a Češki les fvlikak rizlko, ker se zamenjava dovoli aH denar vrne. Bogati llustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. f li novo leto 1912. lf«w »Tork In London nista prizanašala niti evropski cdta.l ter|e vel ita tovarna srebrnint prisiljena, oddati vso tvojo' zalogo zgolj proti ma|hnemn piaCiln delavnih mod. PoobktSCen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomer »k*lete predmete le proti temn, da se mi povrne K 14'40 in sicer: 0 kom. iMjUnejSili namiznih nožev a pristno angleška klinjo; 6 kom. am<\r. pat. srebr. vilic iz enoga komada; 6 kom. amer-pat srebrnih jedilnih "žlic; 13 kom.ametV. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer pat. srebrno zajemalnlco za |aho; 1 kom. amer. pat srebr. za jemalnlco za mleko; 6 kom. ang. Vfktoria f aSIc za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svetnikov; I kom. cedilnik za Ca); 1 kom. na|Gnej&a slpalnlca za sladkor. 43 komadov skupaj samo K 14*40. Vfcefc teh 42 predmetov je poprej stalo K SO— ter lih je moCI sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40. Američans&o pat. srebro je znano, jc skozuisKozi bela kovina, ki obdrži bo|o srebra 29 let, za kar se garamuje. V najboljši dokaz, du Is-Minscrat ne temelji na nlltakrSnl slepariji. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSee, povrniti brez zadržka znesek ln naj nikdor nc zamudi ugodne prilike, da sf omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno novoletno darilo kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo. Dobiva se edino it v A. Hirsctberg-a sksportnl hlil amsr. pat. srebrnega blage n Mi\\ 11, BeRBraaaslrasse 19, S. L Telefos 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vposljc. — Čistilni praSek zanjo 2) vin.—Pristno le z zraven natis- .s a njeno varstveno znamko (zdrava ^T^J/. kovina), — Izvleček iz pohval, pi- ▼ sem: Bil sem spoSil|atvijo krasne • er • garniture jako zadovoljen. Ljub- 4 K ^ Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik v 27. peSpolku. — S pat. srebrno ^ r b garnituro sem ja>to zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo BOhm, okrožni In tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovačevIC, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 3157 o Richter-isva zdravilna ržena kava Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2525 32 qc3c3ac3c3c3c3c3cijc3c3sr3cic3c2a jc najboljša, kot dokazujejo tisoči priznalnili pisem Vsakemu zavoju po 5 kg so priloži lep, poraben predmet iz niklja, stekla, preil božičem krasno evo- nilo za božično drevesce ali po U zasloni. -sm D kg stane franko po povzetju K ■4'— broz darila K 3 40 po pošti. KARL RICHTER, tovarna za zdravilno ržena kavo Levvin 30, Češko. 3314 Vsakemu zavoju ho priloži zaznamek znstonjsldU predmetov. n G a a o D D □cacac3c=:c3c3c=]c3c3c3cac3c3dc3a G. F. JURASEK v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13. Glasovirfe, planine In harmoni!e, sti. Klasu, enakomerne barve, bromatike, ter lahkega in prijetnega igranja, izključno lo iz najboljših tovarn dvornih in komornih tvrdk, prodajam po nizkih in brezkonkurenčnih cenah. Jo storim tem lažje, ker imam svojo lastno zalogo v prostorih, spadajočih k stanovanju, da se izognem veliki režiji, in ker ne tržim s tujim denarjem. — Vsuk instrument v moji zalogi je trpežen in zanesljiv, ker ga kot strokovnjak preiščem, in dam pri nakupu vsakemu 10 letno pismeno jamstvo. Proigrano glasovirje imam vedno na prodaj. VglaSevanja vseli sistemov glasovirjev izvršujem kot Specialist sam in brez pomagata ter vsa popravila te stroke. - Pri nakupu zamenjam ugodno stare glasovirje. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom vglašuje glasovirje izključno le konces jonlrana tvrdka G. F. JurAsok. Vsak kupi bolje pri trgovcu, pravem strokovnjaku, nego pri neizkazanem strokovnjaku' V aru j te sc trgovcev, kateri zabavljajo čez svojo sotrgovce, dobro blago se samo hvali S t •I Zahtevajte novi veliki s koledarjem, o najnovejših urah, zlatnini in srebrnim, po znižanih cenah. Fr. Čuden v Ljubljani, Prešernova ulica. Za dopošiljatev cenika zadostuje dopisnica, ker se vsakemu pošlje tudi poštnine prosto. Di Ljubljana. Sodna ulica. Podpiraj e d-mačo industriol Starš rogovice se ceno podpletuie ol Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne oble e zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 3445 9©00©000(?©(90©(900©(90 3765 X *sf| H"WSi Suha bukova drva, kvadratni meter v dolžinah po 6, 8 in 12 K. mehka drva za podkurjavo po 4 in 8 K. Razlagana ln razcepljena im&vva in mehka drva na kubični meter ali v vrečah. Trbvveliskl presnvg: kosovnik 1'60K, kockovnik izpran in sejan 150 (50 kg.), zadnji najboljši za štedilnike. Brikefe 1000 kom. 14-50 K, 500 kom. 7-50 K. Najboljše bnfeOVO oglje za likanje. Vse prosto na dom postavljeno Telefon številka 152 ) St. & C. Tauzher, Dunajska cesta štev. 47 ^©00©©©0©©©©0©0©©0©(B00©G©©0©©©©( Langen & Wo lik: Izdelek prve , Bleiweisova cesta 16. lajceoelli obrat. Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad 106.000 dobavljenih. f!©fer!i m surovo olje sistem Diesel. Najcencja uporaba kuriva. Zahtevajte prospekt štev. 567. 3248 HERBABNY-JEV podfosfornato-kisii HPnEno-zELEzni Ta |e že 42 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. (fcS" Cena steklenici E 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek, "isji Edino izdelovanje glavna razpošiljatev: ] ž. lekarna pri .Mariji Pomagaj1 M. LE1ISTEK Ljubljana, Resljeva cesta i zraven cesarja Franc Jožela jub. mostu priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno. Cisto in sveže Oorševo med. ribje olje KUK- ss steklenica 1 K, veCja 2 K. Tanno-chtnin tinktura za lase, 52BSE preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabiliiim navodom 1 K. Slovita Melusine nstna in zobna voda SS no proti zobobolu in gniilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Stcklenica 1 K. 3228 Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po posti vsak dan dvakrat ndropojon" ie n« boljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero nI ni. kako sleparitvo ampak akoii leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zaamieno ne-škodl Iva tekočina, ki za. brani izpadanje las, ln odstrani prahajc. — Značilno |e, da se pri pravilni rabi ie čez i do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imaio novo zrasli lasje pri osivelib zopel svuio nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna priznanja. — Cena itekienice 3 krone — Dobi se v vieb mestih in vetjih krajih deiele Preprodajalci popust. . Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasl. v Ljubljani. — ■ "I "T V zalogi imajo mdi gg:U pl Trnkoczy in A. Kane v Liubljanl, ekajna pri zlatein jslenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna „pri angeliu 'v Novem mesiu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi. nova znanstveno izdelana 2936 krenili zaroke lo ohraz Zdravstveno najboljše toaletno sredstvo Zalogo v LfuHljonl: DrožerUa C^ončara 1 K X K K X K Zaščitna znamka ,(SIdroM Lfnimenf.Caps t! comn9 fiaioieslel n Silre-Pali-Eipe je sploSno priznano kot izvrstno bol bla- tf žujoCo Id odvodi maz lo pri m ehlajenjuitd; cena 80 vin, K 1-40 in K 2-—, se dobiva v vseb lekarnah. Tri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le orig. stcklenieo v škatljah z našo zaščitno znamko__ .Sidro« potem seje gotovo prejel orie. iadelek jf ir.llerp letaprl,zlatem lByy'vPra{lr-Ja Elizabetna cesta št. 5. nova. 2935 »ooooooccoc m Gla^e rokavice za dame po K 1-70. za gospode po K 1-80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II.. Jung-manova 11. 2930 najstarejša slovenja tvrdka te Me. Obstoji že nad 38 let. 3022 ANA HOFBAUER imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ul. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-blne, plašče, kazale, plavljale, dalmatlke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božjL Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoitenejšo postrežbo, proal, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko. VARSTVENO ZAVAROVAN. P1IRJ0DHL £ Dr. Hellmannova lekarna „Zur Barmherzigkeit" (Herbabnu-jcvnasl.). KaSeDS V zalogi le Se pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celo^u, Črnomlju, Novem mcstiTBeki. Sovodn)u, St. Vidu, Trbižu, T»tu, Velikovcu ln VolSpcrku. Jod sarsaparllla-izdelok cisti kri, po pešujc prebavo, lajša krCe. kakor tudi nervozne bo.esti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. tkiT Cena »teklenioi K 2-20, po pošU 40 vinarjev več za zavitek. "£31 V1I./1., Kaiserstrasse 73—75. r • l; *-'■'' 'A mm Izdaja konzorcij »Slovenca«. Ti s K .KatoilSke Tiske Odgovorni urednik: Miha Moškerc. 02671085