IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX, februar 2016, str. 37 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/IX Februar 2016 MOZAIK IRDO Str. 7 Program Ferfl Str. 4 Str. 9 Str. 13 Trpincenje na delovnem mestu Prva IRDO akcija clan - clanu: Ekološka nakupovalna vrecka Zlata nit - deveti izbor najboljših zaposlovalcev »Mobing«: vzrok številka ena duševnih, psihosomatskih in socialnih težav v službi IRDO akcija clan - clanu Program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom Novinci v Zlati niti bi tokrat lahko dodobra premešali karte Foto: Marco Copo, Slap Kozjak, Spirit Slovenia MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavni urednici: Darija Cvetko, Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom Inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 IRDO akcija clan - clanu: Prva IRDO akcija: Ekološka vrecka 6 14. PRO PR Konferenca Delovanje, povezovanje in nadgradnja komunikacijskih trendov mednarod- nih strokovnjakov odnosov z javnos- tmi 7 Ferfl Program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom 9 Zlata nit 2015 Deveti izbor najboljših zaposlovalcev 12 Ucenje ucenja Kompetencni Center DOBA Fakultete 13 Trpincenje na delovnem mestu »Mobing« kot najpogostejši vzrok za duševne, psihosomatske in socialne težave na delovnem mestu 20 Povezovanje znamke zaposlo- valca z notranjim brandingom na primeru družini prijaznih podjetij 22 DO v Sloveniji 27 DO v Evropi in po svetu 28 Dogodki in konference 31 Razpisi in priložnosti Inštitut IRDO je prisluhnil vašim ide-jam o povezovanju in nastala je prva IRDO akcija clan - clanu, v kateri sta podjetji Nabium d.o.o. in Face d.o.o. oblikovali ekološko nakupovalno vre-cko, ki spodbuja družbeno odgovor-nost. Vabljeni, da nam pošljete svoje ideje, kako skupaj oblikovati storitve ali izdelke, katerih ucinek bo promo-cija družbene odgovornosti, pa najsi je to na podrocju okolja, odnosa do zaposlenih, organizacij, itd. Moramo priznati, da smo z ekološko vrecko zelo zadovoljni, je simpaticna, prep-rosta, nosi pa pomembno sporocilo. Vsako pozitivno sporocilo je pomem-bno. V poplavi novic, zaradi katerih se vcasih sprašujemo, ce še živimo na istem planetu, so sporocila, ki spod-bujajo kriticno razmišljanje in ucenje, toliko bolj pomembna. Kako dalec smo od casa, ko so ljudje verjeli v carovništvo, s prstom kazali na neko-ga, ki je imel inovativno idejo, a mor-da nekoliko prerano za uresnicitev? Kako dalec smo od tega, ko so ljudje verjeli, da doloceni rituali vplivajo na potek dogodkov in da je duhovnost cloveka nujno pogojena z vero in verovanjem, v karkoli ali kogarkoli? Še vedno hitro nasedemo eni infor-maciji, enemu viru, trdno smo prepri-cani v lastno ideologijo. A ne bi bilo lepše in boljše za vse, da preden ustvarimo mnenje o nekem proble-mu, o tem preberemo cim vec, se naucimo, prisluhnemo tujim mnen-jem, smo strpni do argumentov dru-gih. Saj ni treba, da si mnenje obliku-jemo takoj. In da trmasto vztrajamo pri svojem. Naj bodo naše vodilo teh-tni argumenti in kriticna presoja. Prijetno branje IRDO Mozaika. Uredništvo Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! IRDO akcija clan - clanu: Ekološke vrecke str. 4 Trpincenje na delovnem mestu str. 13 Za študij je potrebna visoka motivacija, dobra organizacija casa, poz-navanje svojega ucnega stila, oblikovanje ucnih strategij, poznavanje metod in tehnik ucenja ... Vse to pa se da nauciti. Deveti izbor najboljših zaposlovalcev str. 9 Projekt Zlata nit išce vrhunska slovenska podjetja 21. stoletja, kjer imajo zaposleni možnost uresniciti svoje talente in tako prispevati k uspehu organizacije na globalnem trgu. Ferfl - program spodbujanja podjetništva str. 7 Program Ferfl je namenjen razlicnim generacijam, ki jih želi spodbudi-ti, da zacnejo razmišljati o boljši prihodnosti, razvijajo podjetniško idejo, ki bo imela dodatno vrednost tudi za družbo. IRDO je pripravil novo akcijo, s katero povezuje svoje clane. V prvi akciji je povezal podjetje Face d.o.o. in Nabium d.o.o., ki sta skupaj ustvarila ekološke nakupovalne vrecke, ki spodbujajo družbeno odgo-vornost. Kompetencni center DOBA Fakultete str. 12 »Mobing« v delovnem okolju vkljucuje sovražno in neeticno komuni-kacijo posameznika ali skupine, ki je najpogosteje usmerjena proti drugemu posamezniku. Posledice so vecplastne in za posameznika lahko tudi usodne. Spoštovane clanice, spoštovani clani inštituta IRDO! Iskreno se vam zahvaljujemo, da nas pri našem delu podpirate že vrsto let. Letos smo se odlocili, da naredimo korak naprej v sodelovanju z vami. Za valentinovo smo pripravili prvo akcijo clan – clanu, v kateri sta vam podjetji Face d.o.o. in Nabium d.o.o. poslali majhno darilo – nakupovalno vrecko, da bodo tudi vaši nakupi družbeno odgovorni. Ce želite tudi vi podobno akcijo z nami, nam pišite, da jo skupaj zasnujemo in izpeljemo! Made for you by FACE Športna oblacila in druge promocijske izdelke podjetja Face odlikujejo kakovost, prilago-jenost potrebam narocnika in lokalnost proizvodnje. V podjetju se zavedajo odgovorno-sti do okolja, zato so vsi izdelki okolju prijazni, tekstil je narejen v EU, uporabljena so koži prijazna naravna barvila. Vec o našem novem clanu preberite na naslednji strani in na www.face.si. NABIUM, za vaše odlicne tržne poteze V podjetju Nabium vam marketinški svetovalci, strategi, komunikologi, oblikovalci pomagajo zasnovati marketinško strategijo in kreativno komunikacijsko kampanjo, tudi na temo družbene odgovornosti. Sodelovali so že pri številnih zasnovah in izvedbah marketinških in PR aktivnosti za potrebe podjetij iz Slovenije in tujine. Vec o našem cla-nu, ki je doslej sodeloval pri produkciji vseh IRDO marketinških gradiv, zbornikov in dru-gih publikacij, pa tudi pri tej akciji, preberite v nadaljevanju in na www.nabium.si. Hvala vam, da zaupate v IRDO - vodilno slovensko organizacijo za družbeno odgovor-nost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organizacij in ustanov. Ponosni smo, da ste naši clani! Made for you . Ustvarjamo izdelke za ljudi, ki se želijo v svojih oblacilih pocutiti športno, udobno, mod-no, drugace in ki prisegajo na kakovost, estetiko in unikatnost. . Oblacila so narejena v Sloveniji iz tkanin priznanih evropskih proizvajalcev in so zdravju prijazna. . Kupci izdelkov podjetja Face so podjetja, ustanove in društva. . Športna oblacila za timski duh v podjetju, društvu; majice, skodelice, vrecke in drugi izdelki so narejeni po meri narocnika, z unikatnimi motivi in vašimi logotipi. . Že deset let proizvajamo unikatne, kakovostne in ekološke izdelke po ugodnih cenah. Svetujemo, ustvarjamo in oblikujemo, da bo vaše podjetje na trgu najuspešnejše. NABIUM pomeni modrost in pisanje, je podjetje za poslovno svetovanje in marketinška agencija. Narocnikom zagotavljamo doseganje maksimalnih rezultatov z minimalnimi vložki v njihove marketinške in razvojne aktivnosti. Uvajamo inovativne družbeno odgovorne pristope, za narocnike pripravljamo unikatne komunikacijske kampanje. . Poslovno in marketinško svetovanje, raziskave, razvoj (marketinške, komunikacijske strategije, idejne zasnove izdelkov, storitev, projektov, svetovanje pri upravljanju izdelkov, storitev, medij-sko nacrtovanje, medijski zakup, svetovanje) . Odnosi z javnostmi (idejna zasnova, organizacija in izvedba dogodkov in nastopov (razstave, sejmi, dogodki, akcije, predstavitve…), novinarske konference, zasnova in organizacija revij, internih in eksternih casopisov, glasil) . Produkcija predstavitvenih gradiv in drugih komunikacijskih orodij (celostna graficna podoba, oglasi, bannerji, poslovne publikacije (osebne izkaznice podjetja, letno porocilo, predstavitvene mape, obrazci, zloženke, letaki, brošure, knjige, katalogi, zborniki, programske knjižice…), splet-ne strani, družabna omrežja…) Sporocite nam vaše želje in potrebe, skupaj bomo poiskali najboljše rešitve! Ekološka nakupovalna vrecka IRDO akcija clan -clanu Ce si tudi vi želite vrecko ali kakšen drug izdelek s posebno mislijo, posvetilom, grafiko, ki bi jo v vecjih kolicinah narocili za vaše poslovne partnerje, potrošnike in podobno, pišite na info@nabium.si . Z veseljem vam pomagajo zasnovati kreativno komunikacijsko akcijo in tako krepiti ugled vašega podjetja ali organizacije. FACE trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o. Belokranjska ulica 4, 2000 Maribor GSM: 041 379 225 E-pošta: info@face.si Spletna stran: www.face.si NABIUM, svetovanje in oglaševanje d.o.o. Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor GSM: 031 344 883 E-pošta: info@nabium.si Spletna stran: www.nabium.si Gre za prvo mednarodno konferenco za odnose z javnostmi v Jugovzhodni Evropi, katere slogan je zadnjih 14 let delovanje, povezovanje in nadgra-dnja komunikacijskih trendov mednarodnih strokovnjakov odnosov z javnostmi. Na konfe-renci bo predavalo 21 komunikacijskih strokov-njakov iz celega sveta, ki bodo skozi 16 preda-vanj in 4 prakticne delavnice prenesli svoje znan-je in izkušnje udeležencem konference. Letos bo konferenca potekala od 8. do 10. aprila v Crni gori v vasici Becici. Nekateri letošnji predavatelji: prof.dr. Georg Die-ter Herbst in prof.dr. Thomas Musiolik (Univerza v Berlinu), Isabel Evans (Facebook), Irena Šaric Dombaj (L'Oreal Adria), Sergey Sokolov (SPN Communications Ukrajina), prof.dr. Elena Getmanskaya (Muzej Hermitage St.Petersburg), Julia Gryaznova (Rusko združenje za odnose z javnostmi), Zeynep Dereli (APCO Turcija) in mno-gi drugi. Vabimo vas, da se nam pridružite na najvecji regijski konferenci. Ob tem omenimo še, da sta letošnji dobitnici priznanja PRO.PR Awards iz Slovenije ga. Olga Pejovic, voditeljica odnosov z javnostmi v družbi Adriatic Slovenica, in ga. Petra Juvancic, voditel-jica odnosov z javnostmi v zdravstveni zavaroval-nici Vzajemna. Program PRO.PR 2016 Prijavnica Tudi letos je Press Clipping ponosni partner PRO.PR konference. »Dear colleagues, It is our pleasure to announce a program of PRO.PR Conference. Be with us from 7th till 10th of April 2016. in hotel Splendid in Budva, Monte-negro! Knowledge is investment and gift that no one can take it away from you, so take this opportunity for special conditions of application and reserve your place as participant at the 14th PRO.PR Conference. Welcome to the PRO.PR Conference!« Dodatne informacije: Apriori komunikacije Mihaela Bobinac E: mihaela.bobinac@aprioriworld.com T: +385 1 3010 292 www.pro-pr.com Delovanje, povezovanje in nadgradnja komunikacijskih tren-dov mednarodnih strokovnjakov odnosov z javnostmi 14. PRO PR KONFERENCA Nagovor predsednika Organizacijskega odbora Danijela Koletica Program Ferfl je iniciativa Javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljub-ljana, njegova izvedba pa za udeležence v vseh fazah povsem brezplacna. Gre za celovit program spodbujanja podjetni-ških idej z družbenim ucinkom, ki bo razlicne generacije spodbudil, da zacnejo razmišljati o boljši prihodnosti, razvijajo podjetniško idejo, ki bo imela dodano vrednost tudi za družbo ter da to ne nazadnje tudi uresnicijo. Pro-gram, ki smo ga prvic izvedli jeseni 2014 in ga bomo tokrat izvajali že tretjic, je sestavljen iz 4 sklopov aktivnosti: Vseslovenski NATECAJ za podjetniške ideje z družbenim ucinkom, ki bo odprt od 21. mar-ca do vkljucno 21. aprila 2016; 4 zmagovalci natecaja se bodo uvrstili v šolo podjetništva z družbenim ucinkom. STARTUP VIKEND podjetništva z družbenim ucinkom, ki bo potekal od petka, 15. aprila do vkljucno nedelje, 17. aprila 2016; 3 zma-govalce vikenda bomo vkljucili v šolo podjet-ništva z družbenim ucinkom. ŠOLA PODJETNIŠTVA z družbenim ucinkom, ki bo potekala v mesecu maju 2016 in se zaklju-cila s predstavitvijo sedmih ekip in izborom dveh najboljših; 2 zmagovalni ekipi si zaslužita mesto v socialno podjetniškem inkubatorju. SOCIALNO PODJETNIŠKI inkubator; 3-mesecna podpora zmagovalnima ekipama (uporaba pisarniškega prostora, tedensko podjetniško svetovanje in mentorstvo). Sponzorji projekta, ki pri natecaju sodelujejo z definiranjem prednostnih družbenih podrocij za razvoj novih idej, so: Mestna obcina Ljubljana, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija; Energeti-ka Ljubljana, Javno podjetje Ljubljanska parkiri-šca in tržnice ter Žale, javno podjetje. Ambasadorji našega projekta so podjetniki in osebe, ki pri svojem delovanju oz. s svojim delom podpirajo podjetništvo z družbenim ucinkom: Andraž Gavez (Moja cokolada), Tita Destovnik (Gostilna dela), Alenka Blazinšek (zavod Nefiks), Primož Šporar (Sklad 05), Matej Delakorda (CEED Slovenia), Karmen Rodman (KonektOn), Jose Morales (Aurora coworking), Tadej Cernivec (IPRC), Živa Loparic (Buna), Jana Ponikvar in Barbara Zupancic (Šentprima), Jana Apih (Goodplace), Anita Hrast (IRDO - inštitut za razvoj družbene odgovornosti), Maruška Markovcic in Gorazd Maslo (MOL, Odsek za razvoj podeželja), Lilijana Pahor (Borza dela, Knjižnjica Otona Župancica), Valeri-ja Bužan (CUDV Draga). Ambasadorji projekta so tudi podjetniki, ki so izšli iz programa in so se že podali na samostoj-no pot: Mateja Dobovšek (DŠkatla), Maria Magdalena Szmatula (Zavod MiMi in JoJo), Sil-va Mrak (IZZID – Inštitut za inovativna darila), Katja Rebolj (ROŽMA). PRIDRUŽITE SE PROGRAMU! Organizatorji programa vas prosijo in vabijo, da postanete ambasador Programa Ferfl-programa podjetništva z družbenim ucin-kom. Ambasadorji so lahko: . podjetniki, katerih podjetja pri svojem delovanju ustvarjajo družbeni ucinek, imajo veliko znanja na podrocju družbe-no odgovornega oziroma klasicnega podjetništva in so ga pripravljeni deliti z udeleženci našega programa in . osebe, ki pri svojem delovanju oziroma s svojim delom podpirajo idejo podjet-ništva z družbenim ucinkom. Podjetja, ki boste sprejela vlogo ambasadorja, bodo vabljena k razlicnim aktivnostim: Za ideje z družbenim ucinkomstrokovnjakov odnosov z javno-stmi Ferfl, program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom Piše mag. Jana Mlacnik, magistrica znanosti, organizatorka izobraževanja odraslih Osebne predstavitve programa bodo potekale v torek, 29. marca 2016, ob 10. uri in v torek, 5. aprila 2016, ob 16.30 na Linhartovi cesti 13 v Ljub-ljani, pritlicje. Tako za osebne predstavitve kot za posamezne aktivnosti so potrebne obvezne pred-hodne elektronske prijave, dosegljive na www.ferfl.si (zavihek Ljubljana/Prijavi se). O Ferflu Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opa-zili pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno podjetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja pro-dukta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainteresiranim nosilcem socialno podjetniških idej ponudimo intenziven izobraževalni program, imenovan »Program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom FERFL – Vroce ideje za druž-beno odgovorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posa-meznike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu nudi tako kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infrastruk-ture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpiramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjet-niške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v obstojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator Vec informacij na spletni strani projekta www.ferfl.si in FB profilu. »Ni velik strošek to, kar pocnemo, pac pa to, cesar ne pocnemo,« je opozarjal že Peter F. Dru-cker, eden vodilnih piscev o teoriji in praksi menedžmenta. In tega se podjetja, ki se odlocajo za preverjanje kakovosti odnosa med organizaci-jo in zaposlenimi v izboru Zlata nit zagotovo zavedajo. Saj jim sodelovanje v izboru najboljših zaposlovalcev ne prinaša samo uvida, kako sode-lavci dihajo s podjetjem in kako podjetje uspeva izrabljati njihov potencial, pac pa imajo tudi mož-nost spoznati orodja in metode za izboljšanje vodenja in razvoja zaposlenih. V Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2015, ki tokrat poteka devetic zapored, se je prijavilo 84 podjetij. Na temelju ocen o kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi, ki so jo podali zaposleni, ki so izpolnili vprašalnik, ter podatkov o poslovanju so med njimi izbrali 21 finalistov, po sedem v vsaki velikostni skupini. Med malimi podjetji (do 50 zaposlenih) so se med finaliste uvrstili (po abecednem redu) Hair Beauty, Intera, Lotric Meroslovje (slednja dva sta že bila prepoznana za najboljšega zaposlovalca), Proevent, Trgotur, Tu-Val in Vivo catering, ki je bil najboljši zaposlovalec kar trikrat. Sicer pa se je za sodelovanje v Zlati niti 2015 odlocilo 38 malih podjetij. Med srednje velikimi podjetji (v Zlato nit se je prijavilo 34 podjetij te velikosti) sedmerico naj-boljših sestavljajo podjetja Agito, Atlantic Trade, Cetrta pot, Plinovodi, RLS, zlata gazela 2015, ter novinca Cosylab in Klika. Tokrat se je v izbor pri- javilo samo 10 velikih podjetij in tudi zato se je med finaliste lahko uvrstila vecina med njimi. V sedmerici so Adria Mobil, najboljši zaposlovalec leta 2011, Alpe-Panon McDonalds DL, Droga Kolinska, Arcont in Lidl Slovenija ter novinca Eurospin Eko in Gorenjska banka. Strokovnjaki Ekonomske fakultete in Fakultete za družbene vede sicer še opravljajo poglobljeno analizo, vseeno pa vemo, da povprecna ocena odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki jo je letos z izpolnjevanjem vprašalnika podalo 6135 zaposlenih, znaša 3,73, kar je manj kot v Zlati niti 2014, ko je bila 3,81 in je bila tudi najvišja v dosedanjih izborih. »Projekt Zlata nit išce vrhunska slovenska podje-tja 21. stoletja, kjer imajo zaposleni možnost uresniciti svoje talente in tako prispevati k uspe-hu organizacije na globalnem trgu. Išcemo podjetja, ki so lahko zgled in navdih slo-venskega gospodarstva, družbe, ki so z vidika ustvarjalnega, uspešnega in ucinkovitega razvoja zaposlenih in organizacije najboljši zaposloval-ci,« pojasnjuje Anisa Faganelj, vodja projekta Zlata nit. Metodologija izbora Zlata nit se od vsega zacet-ka bistveno ne spreminja, predvsem zaradi zago-tavljanja longitudinalne primerljivosti podatkov. Ali se bo podjetje uvrstilo med finaliste, je odvis-no od ocene, ki jo podajo zaposleni in pomeni 80 odstotkov skupne ocene podjetja, ter poslovanja podjetja v minulem letu. Med finalisti pa na kon-cu najboljšega zaposlovalca izbere izborna komi-sija. Leta 2012 so dopolnili vprašalnik, ki ga sedaj tvo-ri sedem tematskih sklopov oziroma 45 vprašanj. Tematski sklopi so: temeljni odnos med podjet-jem in zaposlenim, vlogo in kakovost dela posa-meznika v podjetju, znacilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, podjet-nost in inovativnost, kakovost delovnega okolja, osebno rast in razvoj ter custveno pripadnost zaposlenih. Ugotavljanje uspešnosti poslovanja podjetja temelji na sistemu uravnoteženih kazalnikov, vidiki uspešnosti so financna, trženjska, inovacij-ska uspešnost in uspešnost upravljanja s cloveš-kimi viri. Vprašalnik izpolnijo strokovne službe podjetja, oceno uspešnosti pa dopolnijo kazalni-ki donosnosti kapitala, rasti poslovanja in doda-ne vrednosti na zaposlenega, ki so razpoložljivi v letnih porocilih in specializiranih bazah financnih podatkov. Sestavni del dosjeja vsakega podjetja finalista, ki ga v ocenjevanje prejmejo clani izborne komisi-je, tvori tudi intervju, ki ga opravijo z najvišjim vodstvom podjetja. »Z intervjuji ugotavljamo voditeljstvo podjetja. Išcemo in raziskujemo pri-mere, prakse, pristope, ki jih imajo v podjetju in ki po mnenju zaposlenih vplivajo na kakovost odnosov v podjetju. Išcemo tiste pristope, ki pozitivno vplivajo na kakovost odnosov in posle-dicno na zavzetost, zadovoljstvo zaposlenih. Intervjuji, ki jih skušamo ohraniti v cim bolj avtenticni obliki, služijo izborni komisiji, ko se odloca, katero je najboljše podjetje v posamezni kategoriji. Okvir Podjetja, ki se zavedajo pomena kontinuitete raziskave Prvi izbor najboljših zaposlovalcev je Dnevnik opravil v letu 2008. Tedaj smo objavili seznam 101 podjetja. Vse od Zlate niti 2007 pa do Zlate niti 2015 za preverjanje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo skrbi osmerica pod-jetij, to pa so gazele Ampexor Adriatic (prej Info-tehna), Blažic, robni trakovi, Cetrta pot, Elvez, Mimovrste, ter BDO Revizija, Bisnode in MDM. Osemkrat pa so do sedaj v Zlati niti sodelovala podjetja: Alpe-Panon McDonalds DL, ATech elek-tronika, Butan plin, Iskraemeco, Linea Directa, Plinovodi in Unija racunovodska hiša. Zlate prakse – še je cas za prijavo K prijavi Zlate prakse spodbujamo podjetja, ki že sodelujejo v Zlati niti, kot tudi organizacije, ki se v Zlato nit še ne vkljucujejo. Organizacije vabi-mo, da prijavijo projekte, prakse, pristope, akci-je, ideje ali aktivnosti, usmerjene v organizacij-ske preskoke in kolektivni napredek. Zanimajo nas drzni, novi, drugacni, inovativni, ucinkoviti in ustvarjalni pristopi, na katere ste ponosni in jih želite deliti s strokovno, poslovno in širšo javnos-tjo. Razpisne kategorije Zlatih praks 2015/16 so: • preproste ideje ali projekti s prebojnim rezul-tatom, • drzne, nove, drugacne, nore ideje ali pristopi, • dvig zavzetosti zaposlenih, • promocija in razvoj notranjega podjetništva in inovativnosti, • povezovanje (integracija) organizacijskih enot podjetja ter aktivacija in mobilizacija organizacij-ske energije, • prepoznaven razvoj organizacijske kulture, • uspešen in ucinkovit interni marketing. Kako se tke Zlata nit 2015 Prijave podjetij so v družbi Dnevnik zaceli zbirati konec septembra, prijave podjetij so bile mogo-ce do zacetka januarja. Sredi tega meseca zaklju-cili anketiranja v podjetjih. Sledila je objava sez-nama sodelujocih podjetij, razvrstitev podjetij in oblikovanje seznama finalistov. 30. januar 2016 – objava seznama sodelujocih podjetij 6. februar 2016 – seznam 21 finalistov – po 7 v vsaki velikostni kategoriji med 13. februarjem in 5. marcem 2016 – pred-stavitve finalistov v Dnevniku 17. marec – zasedanje izborne komisije Od 15. februarja do 20. marca 2016 - odprt je razpis Zlate prakse 24. marec 2016 – razglasitev najboljših zaposlo-valcev in najboljše Zlate prakse maj 2016 – izid zbornika Zlata nit 2015 s pred-stavitvijo vseh podjetij in poglobljenimi analiza-mi strokovnjakov Deveti izbor najboljših zaposlovalcev Novinci v Zlati niti bi tokrat lahko dodobra premešali karte Za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo v Zlati niti se je tokrat prvic odlocilo 23 podjetij, kar je glede na skupnih 82 prijavljenih podjetij dobra cetrtina. Šest novincev se je uvrsti-lo v finale, v katerem je 21 podjetij, po sedem v vsaki velikostni skupini, zato gre pricakovati, da bodo v letošnjem izboru karte med podjetji vnovic pošteno premešane. Piše Jana Petkovšek Štakul, novinarka casnika Dnevnik Zlata Nit 2014 Služijo pa tudi temu, da lahko o podjetjih pišemo, da jih spoznajo tudi druga podjetja ter se od njih nekaj naucijo. Naša želja namrec je, da si podjetja prakse/pristope, ki jih spoznajo, prilagodijo za svo-je potrebe, bodisi za idejo ali spo-dbujanje razmišljanja, kako izbolj-šati kakovost odnosov v svojem podjetju. Lahko recemo, da deli-mo dobre prakse, da bi bili na ta nacin lahko vsi boljši,« poudarja Anisa Faganelj. DOBA Fakultete je prva slovenska visokošolska institucija, ki je ustanovila Kompetencni center, ki ponuja brezplacne programe in svetovanja. Ti so na voljo študentom s ciljem uspešnega in ucinkovitega študija in online študija. Glavni cilj centra je razvijanje kompetenc »ucenja ucenja«. Na DOBI se kot nosilci prenosa najsodobnejše svetovne prakse na podrocju online izobraževan-ja in z mednarodno akreditacijo za online študij zavedajo odgovornosti za uspeh študentov. Za študij je potrebna visoka motivacija, dobra orga-nizacija casa, poznavanje svojega ucnega stila, oblikovanje ucnih strategij, poznavanje metod in tehnik ucenja ter delovanja možganov in obvla-dovanje posebnosti online ucenja. Zato je »ucenje ucenja« prednostna naloga, ki zadeva tako študente kot visokošolske ucitelje in online mentorje. Ker želijo, da njihovi študenti uspešno pricnejo študij in ga uspešno tudi zakljucijo, jim v okviru Kompetencnega centra ponujajo brezplacne pro-grame v obliki webinarjev, osebnega svetovanja in online vsebin za lajšanje pricetka in nadaljeva-nja študija ter razvijanje in izboljševanje osebne-ga menedžmenta in vseživljenjskega ucenja. Hkrati v okviru Kompetencnega centra razvijajo tudi programe za razvoj kompetenc visokošolskih uciteljev za ucinkovito uporabo novih oblik in nacinov poucevanja in ucenja ter pedagoško ino-viranje ob polnem izkorišcanju digitalnih tehno-logij. Prav tako pa tudi programe za online men-torje za uspešno izvajanje podpore študentom pri online študiju. Za vodenje in delovanje Kompetencnega centra skrbi strokovna sodelavka mag. Suzana Cergol Mihelic. Že star pregovor enaci cas z denarjem (ang. time is money) in tako poudarja njegov pomen. Cep-rav se nam morda pogosto zdi, da bi morali ime-ti dnevi vec kakor 24 ur, lahko marsikaj izboljša-mo sami. Za zacetek vam predlagamo, da se držite najpomembnejših tock za obvladovanja casa: . opredelitev ciljev . postavljanje prioritet . pisno planiranje . dnevni nacrti . delegiranje aktivnosti . doslednost . kontrola. Pa uspešno ucenje! Povzeto po spletni strani http://www.fakulteta.doba.si/. Kompetencni center DOBA Fakultete Ucenje ucenja Posledice epidemije trpincenja na delovnem mes-tu za družbo lahko na strukturnem nivoju primer-jamo s posledicam mocnega žleda na gozd. Gre za ogromno škodo na ljudeh oz. na drevesih ter v družbi oz. v gozdu. Tako zdravemu gozdu, kot družbi pa priznavamo pomemben vpliv na poziti-vno duševno zdravje. Družbene posledice trpince-nja se kažejo v višjih stroških zdravstvenega in invalidskega varstva, saj se višajo bolniške odsot-nosti ter trajna stopnja nesposobnosti in/ali inva-lidnosti državljanov zaradi stresnih motenj in obolenj. Poslabšajo se celotni družbeni odnosi, saj se zastrupljeni odnosi v delovnih organizaci-jah širijo tudi na družine in na celotno družbo. Vse vec ljudi vse manj zaupa v družbene in držav-ne strukture. Slabša se tudi družbeni dogovor, saj se osebe in tudi institucije v družbi, ki dovoljuje psihicno nasilje na delovnem mestu, vse težje dogovarjajo in medsebojno sodelujejo. Predvsem pa trpincenje vpliva tudi na dolgotrajno izgubo vrednot v družbi, kar slabi ugled celotne države. Sanacija posledic epidemije trpincenja na delov-nem mestu je veliko težja in dolgotrajnejša od sanacije najhujšega žleda. Trpincenje (»mobing«, »buling«) se uvršca med najbolj razširjenje traumaticne stresorje na delo-vnem mestu. Raziskave odkrivajo, da vecina vodij nima pravih znanj in vešcin za vodenje, med nji- mi pa je, posebej v poslovnem okolju, 3- 4 % posameznikov s psihopatsko osebnostno mot-njo, ki med drugim niso sposobni ne empatije do sodelavcev, ne družbene odgovornosti. Ne glede na to, da psihopati predstavljajo majhen delež zaposlenih, pa lahko na vodstvenih položajih povzrocijo ogromno škodo. S svojim zgledom, nacinom vodenja in upravljanja ter vplivom na zaposlene zastrupljajo organizacijsko klimo in kulturo. Takšni ljudje pogosto poskušajo uspeva-ti na racun drugih. Pri tem se poslužujejo spletk, diskreditacij, prefinjenih manipulacij, ustrahova-nja, izsiljevanja in drugih metod psihicnega nasil-ja, ki se lahko razvije v trpincenje na delovnem mestu. Raziskovalci ugotavljajo, da psihopatske vodje in/ali sodelavci 25-krat pogosteje trpincijo sodelavce na delovnem mestu kot drugi sodela-vci. Ugotavlja se, da so duševni in telesni zdravs-tveni problemi, ki jih ima približno 57 % žrtev trpincenja, podobni simptomatologiji stresnih motenj, posebej posttravmatske stresne motnje. Novodobni nacin dela in sodobna delovna mesta obujajo in uvajajo tudi nacin vodenja in delovan-ja organizacij, v katerih se morajo zaposleni brez pravice do sodelovanja pri upravljanju in/ ali udeležbe pri distribuciji moci, denarja in sred-stev, podrejati narašcajocim obremenitvam in organizacijskim zahtevam vodstev organizacij. Dokazana je tudi povezava med širšimi ekonom-sko-politicnimi pogoji, ki dolocajo pravicnost na podrocju zaposlovanja in dostojnega dela ter duševnimi in vedenjskimi motnjami, ki so lahko posledica trpincenja na delovnem mestu. Do teh motenj prihaja predvsem v organizacijskih kli-mah in kulturah, ki dopušcajo ali celo spodbujajo in nagrajujejo antisocialna vedenja in neeticna ravnanja. Trpincenje se lahko širi v delovnih organizacijah, ki so slabo vodena in upravljana, ter kjer ni ustreznih organizacijskih pravil in prip-ravljenosti prijaviti in kaznovati kršitelja. V tak-šnih delovnih okoljih se vodstvo in zaposleni predvsem sprenevedajo, da trpincenja ni. Takšne organizacije in vodstva lažejo, manipulirajo in se sprenevedajo glede vseh vprašanj družbene odgovornosti. Najpogosteje se sprenevedajo in nasilje izvajajo problematicne nadrejene osebe, lahko pa tudi sodelavci istega ranga (horizontalno trpincenje). Zelo redki so pojavi, ko skupina podrejenih trpin-ci nadrejeno osebo. Obstajajo številne definicije, ki se vcasih osredotocajo na dokaj razlicne poja-ve. Pogosto se uporablja definicija, ki jo je leta 1984 razvil Heinz Leymann, ki je uporabljal izraz mobing: »Mobing v delovnem okolju vkljucuje sovražno in neeticno komunikacijo posamezni-ka ali skupine, ki je najpogosteje usmerjena proti drugemu posamezniku. Slednji je zaradi mobinga porinjen v nemocen položaj, kjer nima zašcite in v katerem ostaja zaradi stalnega mobinga. Dejanja mobinga so zelo pogosta, najmanj enkrat na teden tekom daljšega obdo-bja – najmanj šestih mesecev. Zaradi visoke pogostosti in dolgega trajanja sovražnega obnašanja se mobing kaže v znatnih duševnih, psihosomatskih in socialnih problemih.« Slovenska definicija trpincenja na delovnem mestu povzema razlicne tuje definicije in kot tako opredeljuje »vsako ponavljajoce se ali siste-maticno in dolgotrajno graje vredno ali ocitno negativno, nehumano, neeticno, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali vec oseb na delov-nem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhic-nih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali vec osebam in povzroca socialno izkljucevanje ali ogroža psihicno, fizicno ali soci-alno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Posamicni primeri negati-vnega vedenja kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne inci-dente ne moremo šteti med trpincenje na delov-nem mestu.« Skupno tej in drugim definicijam je, da ne gre za eno samo ravnanje, ampak zaporedje enega ali razlicnih dejanj, ki se ponavljajo in trajajo dalj casa, s ponižujocim in/ali škodljivim ucinkom na zdravje in pocutje posameznika. Takšna ravnanja imajo lahko za cilj izkljucitev ali izgon osebe iz organizacije, vendar to ni nujno. Namen tega je lahko tudi kaznovanje in utišanje drugace misle-cih zaposlenih (npr. zaposlenih, ki se ne strinjajo z domnevno slabo organizacijo, vodenjem in upravljanjem). Iz slovenskih raziskav o trpincen-ju na delovnem mestu izhaja, da so bili pogoste- je uporabljeni naslednji nacini trpincenja: . pretirano obremenjevanje z delom, . širjenje govoric in intrig, . dodeljevanje nalog pod ravnijo zmožnosti, . oviranje komunikacij, zadrževanje pomem-bnih informacij, povezanih z delom, . odvzem odgovornosti na kljucnih podrocjih in kazenske prerazporeditve na neustrezna delovna mesta, . žaljenje in dajanje neprijetnih osebnih pri-pomb, . posmehovanje, poniževanje, degradacija, povezana z delom, . neupoštevanje mnenj oziroma pogledov posameznega delavca s poskusi utišanja. Znatno vec zaposlenih se tudi sooca s posamez-nimi neeticnimi ravnanji, ki jih po definiciji ne moremo uvrstiti med trpincenje na delovnem mestu, vendar so ravno tako mocan dejavnik stresa in negativnih posledic za varnost in zdrav-je na delovnem mestu. Metode trpincenja na delovnem mestu Kot trpincenje na delovnem mestu lahko tolma-cimo razlicne oblike vedenja in ravnanja. Najbolj znacilna dejanja so na primer, ce se trpincenemu delavcu ne da nobene možnosti za komuniciran-je, z njim se vec ne govori, se norcuje iz njegove-ga gibanja ali nacina govora, ce se delavca obre-kuje ali ce se mu ne da vec nobene ali pa zgolj nepomembne delovne naloge. Eden najvecjih strokovnjak na podrocju trpincenje pri delu prof. Heinz Leymann govori o mobingu, ce se eno ali nekatera od naslednjih 45 natancno opisanih dejanj odvija v obdobju pol leta ali dalj casa in vsaj enkrat na teden: 1. Napadi na možnost izražanja osebe: - omejevanje možnosti izražanja nekoga - nenehno prekinjanje, - možnost izražanja omejujejo sodelavci, - vpitje na ali izlocitev zaposlenega, - nenehna kritika njegovega dela, - neprestano kritiziranje njegovega zasebnega življenja, - telefonsko nasilje, - verbalne grožnje - pisne grožnje - odklanjanje stika z omalovažujocimi pogledi ali kretnjami - odklanjanje stika na predloge, brez neposred-nega izražanja cesar koli. 2. Napadi na družbene odnose: - prizadeto osebo se ignorira, - prizadeti osebi ni dovoljeno osebno izražanje, - premestitev v pisarno, ki je oddaljena od sode-lavcev, - sodelavcem ni dovoljeno, da govorijo s prizade-to osebo, - ignoranca sodelavcev do prizadete osebe. 3. Ucinki na družbeni ugled: - omalovaževanje prizadete osebe, - širjenje govoric o prizadeti osebi, - blamiranje šikanirane osebe, - izražanje suma, da je duševno bolan/a, - poskusi prisiliti osebo do psihiatricnega pregle-da, - posmehovanje telesni hibi prizadete osebe, - posnemanje nacina hoje, glasu ali kretenj z namenom norcevanja, - napadi na politicna ali religiozna prepricanja prizadete osebe, - norcevanje iz zasebnega življenja te osebe, - norcevanje iz narodnosti prizadete osebe, - prizadeta oseba je prisiljena opravljati delo, ki žali njeno samozavest, - napacna ali žaljiva presoja o delovnem trudu, - dvom v odlocitve, - nespodobno preklinjanje ali drugi poniževalni izrazi na racun prizadete osebe, - spolni predlogi ali ponudbe prizadeti osebi. 4. Napadi na poklicno kakovost in življenje: - prizadeti osebi se ne dodeli dela, - prizadeti osebi se odvzame zadolžitve in tako ne more dobiti delovne naloge, - dodelijo ji nekoristna delovna opravila, - dodelijo ji delo, ki ne ustreza njenim kvalifikaci-jam, - prizadeti osebi neprestano dodeljujejo nove naloge, - prizadeti osebi dodelijo žaljive delovne naloge, - dodelijo ji delovne naloge, ki presegajo njene kvalifikacije z namenom, da se ogrozi njen ugled. 5. Fizicni napadi, ki vplivajo na zdravje posamez-nikov. - dolžnost opravljanja dela, ki je škodljivo zdrav-ju, - grožnja s fizicno silo, - uporaba lažjega pritiska z namenom nauciti koga lekcijo, - fizicno maltretiranje, - povzrocanje stroškov z namenom oškodovanja prizadete osebe, - povzrocanje materialne škode na domu ali na delovnem mestu prizadete osebe, - spolno otipavanje. Vzroki za pojav trpincenja Vzroke za pojav trpincenja navadno razvršcamo v štiri kategorije: 1. pomanjkljiva organizacija dela: hipernormi-ranje vseh delovnih situacij v smislu preo-bilice dela ali podzaposlenost, kadrovska podhranjenost, podcenjevanje sposobnosti zaposlenih ipd.; 2. nacin vodenja in upravljanja: avtoritarni nacin vodenja, toksicna komunikacija, ozka možnost za soodlocanje ipd.; 3. socialni položaj žrtve: starost, spol, barva kože, druge osebnostne lastnosti, invalid-nost, nacionalnost, politicna pripadnost ipd.; 4. pomanjkanje integritete (oseba z integrite-to je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi norma-mi in veljavnim pravom) in nepoštenost. Del vzrokov za trpincenje na delovnem mestu torej pripisujemo delovni organizaciji, del pa vpletenim posameznikom. Vse pomembnejše postaja tudi razumevanje koncepta organizacij-ske nepravicnosti, kjer se poudarja predvsem nepravicnost izida (distributivna nepravicnost), postopkovna nepravicnost (se nanaša na zazna-no pravicnost postopka, s katerim smo dosegli rezultate) ter interakcijsko nepravicnost (se nanaša zlasti na medosebni odnos in komunika-cijo med vodstvom in zaposlenim ). Zaznava (ne)pravicnosti vpliva na delovno uspešnost, veden-je v dobrobit organizacije, kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu ter stališca in cus-tva zaposlenega, kaj je oz. kaj ni trpincenje na delovnem mestu. Zaposleni kot pogostejši vzrok za trpincenje navadno izpostavljajo problematicne menedžer-je, ki med drugim niso sposobni reševati konflik-tnih situacij v delovnem okolju – ali pa jih celo sami podpihujejo in povzrocajo. Pri tem se vse bolj izpostavljata sprenevedanje in hinavšcina, ki sta dve zelo pogosti, a težko dokazljivi metodi trpincenja. Vzroke za trpincenje na delovnem mestu moramo videti tudi luci vzdrževanja soci-alno-ekonomskih razlik, ki slabšajo zdravje zapo-slenih. Gre za nepravicnosti na podrocju zapos-lovanja in dostojnega dela. Trpincenje je lahko sredstvo za zmanjševanje števila zaposlenih. Vodstvo se tako izogne placevanju odpravnin, saj prizadeti sami dajo odpoved, ker razmer na delovnem mestu ne zdržijo vec. Ranljivo osebo se uporabi kot grešnega kozla, dejansko tarco oz. kot ventil za agresijo. V takšnih primerih gre pogosto za prepletanje psihicnega in ekonom-skega nasilja, kamor sodi med drugim povece-vanje obsega dela ob manjšem placilu ali zmanj-ševanju kadrov, slabo vrednotenje dela kljub izkazanim rezultatom, grožnje z odpušcanjem ipd. V to vrsto nasilja uvršcamo tudi nezagotav-ljanje varnega in pošteno placanega dela, v kate-rem so upoštevani dejanski in tekoci stroški za zdravo življenje, torej vsako prikrajšanje in izkori-šcanje ekonomske narave. Nekateri raziskovalci po vsem svetu ugotavljajo, da je osupljivo visoko število bolezni, zdravstve-nih težav, poškodb in tudi smrti na delovnem mestu oz. v povezavi z delom ( vkljucno s poklic-nimi boleznimi), pogojeno predvsem z nasled-njim: » menedžerji ne zagotovijo varnega in zdra-vega delovnega okolja, ker bi se s takšnimi ukre-pi zmanjšali dobicki; država (zakonodajalec in vlada) ne poskrbi za ustrezne normativne (varnostne in zdravstvene) standarde, kršitve že veljavnih predpisov pa sankcionira zgolj sporadi-cno in relativno blago, tj. skrajno prizanesljivo do poslovnega sveta«. Ob tem razkrivajo delodajal-sko neodgovornost. Jeffrey Reiman jo v knjigi »The Rich Get richer and Poor Get Priso-Ideology, Class and Criminal Justice« opiše kot »volcja gra-bežljivost, skrita za ideološko masko potrebe po konkurencnosti in siljenje delovne sile k prosti-tuiranju v nezdravih in tveganih ramerah«. V tej luci trpincenje in druga psihosocialna tveganja pri delu postajajo vse bolj vsakdanji pojav in ide-ološko vprašanje, saj sta tudi njihovo preprece-vanje in promocija zdravja bolj prilagojena potre-bam ekonomije in financnih trgov, kot pa potre-bam socialne pravicnosti, cloveškega dostojans-tva in družbene odgovornosti. Kljub zakonski prepovedi trpincenje na delovnem mestu se ta vrsta nasilja namenoma uporablja za izkorišcanja in oškodovanja ranljivih posameznikov, ki se – tudi zaradi razmer na trgu dela – znajdejo v položaju nemoci. Izvajalci trpincenja se ravnajo po »svojih« zako-nih, ki so nad ostalimi in jih drugi morajo upošte-vati. Pogosto, s pomocjo trpincenja, poskušajo uspeti na racun drugih. Specificno kapitalisticno prisiljevanje je seveda bolj subtilno in posredno kakor v sužnjelastniškem ali fevdalnem sistemu ter daje videz skrbi za zaposlene in družbeno odgovornost. Vecina zaposlenih se nekako prila-gaja na izkorišcanje in trpincenje ker si želi pri-dobiti ali ohraniti zaposlitev. Ne glede na to, trpincenje tako na prizadetih posameznikih kot tudi na drugih zaposlenih pušca številne psihic-ne, emocionalne, vedenjske in bolezenske spre-membe. Razširjenost trpincenja Razlicne raziskave so pokazale, da je v Evropi med zaposlenimi od 5 do 10 in vec odstotkov žrtev razlicnih oblik psihicnega nasilja na delov-nem mestu. Slovenska raziskava iz leta 2008 je pokazala, da je v zadnjih šestih mesecih pred raziskavo doživljalo trpincenje na delovnem mestu 10,4 odstotka vprašanih, od tega 1,5 odstotka pogosto. V zadnjih petih letih pa je trpincenje doživljala kar petina (19,4 odstotka) vprašanih. Tudi iz podatka, da je bilo 18.8 odsto-tkov sodelavcev prica trpincenju na delovnem mestu, sklepamo, da je ta pojav verjetno bolj razširjen, kot izhaja iz deleža tistih, ki se oprede- lijo kot žrtve. Med povzrocitelji prevladuje vods-tveni kader. Raziskava je pokazala tudi, da so trpincenju lahko podvržene cele delovne enote. Pogostejše žrtve so bile ženske (63 odstotkov), prav tako je bilo vec trpincenja v velikih organiza-cijah, posebej v predelovalni industriji, v zdravs-tvu in socialnem varstvu, financnem posredniš-tvu in javni upravi. Razširjenost trpincenja in posledicnih motenj na delovnem mestu osvetljujejo tudi druge raziska-ve na podrocju psihosocialnih tveganj v Sloveniji, ki potrjujejo zelo pogosto izpostavljenost pretira-nemu stresu v zvezi z delom. Slovenija na tem podrocju izstopa v primerjavi z državami clanica-mi EU. Tako raziskava Eurofound, 2012 o psiho-socialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveni-ji navaja, da je vecina slovenskih anketirancev porocala, da pri delu doživljajo stres. Poleg tega jih je vec kot 40 odstotkov navajalo splošno utru-jenost. Kot vzrok so izpostavljali prevelik obseg delovnih nalog in slabo organizacijo dela. Pogos-tejše so grožnje in ponižujoca ravnanja, medtem ko je telesnega nasilja malo. Psihicnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, neko-liko vec žensk kakor moških. V panevropski javnomnenjski raziskavi o varnosti in zdravju pri delu (EU-OSHA, 2013) je kar 72 odstotkov slovenskih anketirancev navedlo, da so primeri stresa v zvezi z delom v njihovem delovnem okolju zelo pogosti ali dokaj pogosti (povprecje EU-27 je znašalo 51 odstotkov). Slo-venski anketiranci so kot vzrok najpogosteje navedli delovno preobremenjenost (število opra- vljenih delovnih ur) ter reorganizacijo in negoto-vost zaposlitve. Med najpogostejšimi razlogi je bila tudi izpostavljenost neeticnim ravnanjem in nesprejemljivemu vedenju, kot sta ustrahovanje ali nadlegovanje na delovnem mestu. Podobno sliko je pokazala anketa o delovni sili (SURS, 2014), ki temelji na mednarodno usklaje-nih definicijah Mednarodne organizacije dela in Eurostata. Iz njenih podatkov izhaja, da je bilo v Sloveniji leta 2013 podvrženih negativnim psihic-nim pritiskom skoraj 32 odstotkov delovno aktiv-nih prebivalcev. Od teh je bila velika vecina (90,7 odstotkov) takih, ki so delali pod hudimi casovnimi pritiski in so bili preobremenjeni z delom, 5,1 odstotkov delovno aktivnih je bilo izpostavljenih nadlegovanju ali ustrahovanju, 4,2 odstotka pa nasilju in grožnjam z nasiljem. Bolniški stalež zaradi stresnih motenj na delov-nih mestih v Sloveniji Psihosocialna tveganja prinašajo nove in nepri-cakovane vedenjske vzorce v delovnem okolju. Ce je bil za Slovenijo v (pred krizni) preteklosti znacilen relativno visok delež bolniškega staleža, je ta v kriznih casih zacel mocno upadati. Strah pred izgubo zaposlitve vpliva na to, da ljudje hodijo na delo bolni. Leta 2010 je kar 59,2 odstotkov slovenskih delavcev porocalo o tem, da so bili v preteklem letu najmanj enkrat prisot-ni na delovnem mestu, ceprav so bili bolni. Gre za najvišji delež med državami clanicami EU, pri cemer je EU povprecje znašalo le 39,2 odstot-kov. Govorimo o prezentizmu, ki je pomemben pokazatelj negativnih razmer v slovenskem delo-vnem okolju. V Sloveniji se zaposleni zaradi krize bojijo oditi na bolniško in vztrajajo na delovnem mestu kljub bolezni, saj se bojijo, da bodo izgu-bili delo, ali pa si odsotnosti zaradi slabih financ-nih razmer enostavno ne morejo privošciti. Izsledki poglobljenih raziskav iz tujine kažejo, da je med prestrukturiranjem gospodarstva, ki je posebej zaostreno v casu gospodarske krize, zdravje zaposleni zelo ogroženo. Posledice se v prizadetih organizacijah kažejo tudi v porastu števila primerov duševnih in vedenjskih motenj, povezanih s pretiranim stresom. Poveca se tudi število primerov trpincenja na delovnem mestu. Poleg tega so med zaposlenimi pogostejši samo-mori. Vendar se te dejanske motnje ne odražajo nujno v rednih statistikah, ki spremljajo te poja-ve. Tudi analiza primerov evidentirane bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj v Sloveniji v obdobju 2007-2014 je pokazala padajoci trend števila primerov bolniške odsot-nosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj. V letu 2007 je bilo evidentiranih 21.576 primerov odsotnosti, leta 2014 pa 18 odstotkov manj. Nepricakovan upad bolniškega staleža v obdobju, ki ga je zaznamovala gospodarska in moralna kri-za, pa lahko pripisujemo tudi prezentizmu, tj. pojavu, ko delavci zaradi strahu, prisile ali nego-tovosti zaposlitve hodijo v službo, ceprav so bol-ni. Natancnejša analiza podatkov o bolniškem staležu po diagnozah kaže, da se v Sloveniji stal-no povecuje delež bolniškega staleža, povezane-ga z reakcijo na hud stres in prilagoditvenimi motnjami, predvsem na racun frekvence, med-tem ko se resnost teh motenj ni bistveno pove-cala. Znotraj padca primerov bolniškega staleža zaradi drugih vedenjskih in duševnih motenj se za posamezna leta sicer nakazuje tudi povecanje frekvence zaradi drugih anksioznih motenj, dep-resivne epizode in ponavljajoce se depresivne motnje. Vse te pojave pa lahko v veliki meri povezujemo tudi s trpincenjem na delovnem mestu. Znotraj padajocega trenda primerov bol-niške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj pa narašcajo primeri odsotnosti zaradi reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje. Kot zapozneli odziv na trpincenje lahko pri ranlji-vih posameznikih nastopi tudi posttravmatska stresna motnja s strahovi, nocnimi morami, tes-nobo, depresijo, razmišljanjem o samomoru. Glede na analizo smo v letih od 2001 do 2007, torej v casu relativne visoke gospodarske rasti, evidentirali, letno, v povprecju okrog 3.500 primerov bolniške odsotnosti, ki jo povezuje-mo s trpincenjem na delovnem mestu. V kriz-nih letih od 2008 do 2014 pa že vec kot 6.100 primerov letno, najvec v letu 2014, ko smo zabeležili 7.112 primerov bolniške odsotnosti z dela zaradi reakcije na hud stres in prilagodit-vene motnje, ki jih povezujemo s trpincenjem na delovnem mestu. Hkrati na Inšpektoratu RS za delo ugotavljajo, da vecina slovenskih delo-dajalcev sicer opredeljuje ukrepe za preprece-vanje psihosocialnih dejavnikov tveganja, ven-dar pa uresnicevanje teh ukrepov ni zadovolji-vo. Še vec, Inšpektorat za delo leta 2014 ni zabeležil niti enega samega primera trpincenja na delovnem mestu, medtem ko so v zdravstvu evidentirali vec kot 7000 domnevnih primerov. Kako je to mogoce? Viri in uporabljena literatura na voljo pri avtorju: Dusan.Nolimal@nijz.si V zdravstvu evidentirali vec kot 7000 domnevnih primerov trpincenja na delov-nem mestu Kaj je trpincenje na delovnem mestu? Piše primarij, mag. Dušan Nolimal, dr. med. in specialist socialne medicine Na fotografiji zdravnik Dušan Nolimal pri sanaciji posledic mocnega žleda, ki je konec januarja in zace-tek februarja 2014 zajel skoraj celotno Slovenijo ter povzrocil veliko gospodarsko škodo. women bullies Podjetja se soocajo z nenehnimi izzivi, da uspejo raz-vijati in ohranjati svojo konkurencnost. Za uspešnost svoje korporativne znamke so pomembni zaposleni, da razvijejo pravi odnos do znamke in njenih vrednot. Pridobivanje novih in odlicnih kandidatov, njihovo zadrževanje v podjetju in doseganje ugleda izbornega zaposlovalca omogocajo podjetju, da s pomocjo znamke zaposlovalca razvijajo svojo kredibilnost zno-traj in zunaj podjetja. Znamka zaposlovalca trgu dela sporoca, katere vrednote zasleduje in kaj obljublja porabnikom. Tako lahko pritegne potencialne zapos-lene, ki se prepoznajo v teh vrednotah in obljubah (Foster et al., 2010). Barrow in Ambler (1996) sta prva definirala znamko zaposlovalca, za katero pravi-ta, da je skupek funkcijskih, ekonomskih in psihološ-kih koristi, ki jih podjetje zagotavlja zaposlenim in ki predstavljajo podjetje na trgu dela in v javnosti. Funk-cijske koristi zajemajo razvojne in/ali uporabne aktiv-nosti, ekonomske materialne ali denarne nagrade, med custvene koristi pa spadajo pripadnost, usmerje-nost in smotrnost. Avtorji razlikujejo med notranjo in zunanjo podobo znamke zaposlovalca (Knox & Freeman, 2006; Franca et al., 2007, str. 22). Notranjo podobo predstavljajo zaposleni in njihova mnenja o zaposlovalcu, medtem ko zunanjo podobo predstavljajo kandidati na trgu dela, kot so brezposelni, študentje, kandidati, ki so zaposleni v drugih podjetjih, in drugi. Sullivan (2004) in Franca et.al (2007, str. 67) poudarjajo pomen, ki ga imajo obstojeci zaposleni kot pripovedovalci zgodb o svojem zaposlovalcu, kajti le-ti lahko samoiniciativno širijo svoja mnenja in izkušnje z zaposlovalcem tako svojim družinam, prijateljem in sodelavcem kot tudi neznancem na letalu. Takšno širjenje naj bi imelo vec-ji ucinek, kot ce to pocne samo podjetje. Zato po mnenju Franca et.al (2007, str. 67) veljajo zaposleni za najboljši oglas za delo v podjetju. Notranji branding je proces, ki pomeni povezovanje identitete korporativne znamke z vedenjem zaposle-nih (Hatch & Schultz, 2001). Z uresnicevanjem notra-njega brandinga se ustvarja visok nivo podpore znamki zaposlovalca in korporativni znamki. Kajti podjetje poskrbi za poenotenje in ponotranjenje vre-dnot zaposlenih z vrednotami korporativne znamke, s cimer lahko zaposleni konsistentno posredujejo obljubo znamke znotraj in zunaj podjetja (Vallaster & de Chernatony, 2005; Terglav et al., 2012). Zaposleni tako lažje delujejo za uspeh podjetja, saj se vedejo na nacin, ki je skladen njihovim lastnim vrednotam (Meyer & Allen, 1991 v Vallaster & de Chernatony, 2006). Identifikacija zaposlenih z vrednotami znamke se kaže tudi v tem, da le-ti obcutijo uspeh znamke kot lasten uspeh, kar jih dela ponosne in jih pri delu še dodatno motivira ter spodbuja (Terglav et al., 2013). Priporocljivo je, da se pri iskanju novih zapos-lenih izbira kandidate z osebnimi vrednotami in zna-cilnostmi, ki so blizu vrednotam znamke, kajti oseb-ne vrednote je kasneje težko spreminjati. Notranje komuniciranje, usposabljanje in izobraževa-nje so nacini uresnicevanja notranjega brandinga, kjer se srecata funkciji ravnanja z ljudmi pri delu in trženja. Za uspešno znamko zaposlovalca in notranji branding je potrebno povezovanje obeh funkcij skozi razlicne procese. Raziskave opozarjajo, da njuno medfunkcijsko sodelovanje izboljša tudi vodenje podjetja in okrepi korporativno znamko (Foster et al., 2010). Obe funkciji imata svoji vlogi v kulturi, politikah in procesih podjetja ter v nacinu, kako se ti kažejo znotraj podjetja skozi notranje komuniciranje in zunaj njega skozi izdelke/storitve, korporativno in zaposlovalno promocijo (Moroko & Uncles, 2008). Ravnanje z ljudmi pri delu in trženje se morata med seboj povezati in vzajemno delovati, da lahko zapos-leni prejemajo skladna sporocila o znamki po razlic-nih poteh (Sartain, 2005). Njuno sodelovanje lahko izboljša vodstvo podjetja, ki obe funkciji poveže v usklajeno in dopolnjujoce delovanje. Vedenje vodstva je kljucni element v spodbujanju korporativne kulture, ki naj bi bilo dosledno z vizijo, organizacijsko kulturo, njenimi vrednotami in želeno podobo znamke (Mosley, 2007). Za ponotranjenje vrednot znamke s strani zaposlenih je potrebno, da vodstvo podjetja nenehno odraža poslanstvo, vred-note in želeno podobo znamke v svojih odlocitvah in medsebojni komunikaciji (Mangold & Miles, 2007). Za konsistentno posredovanje vrednosti znamk porabni-kom morajo biti vrednote korporativne znamke jasno izražene, dobro definirane, jedrnate in razlocne. Skozi cas ostajajo stalne in opazne v korporativnem veden-ju in aktivnostih (Balmer & Gray, 2003). Korporativne vrednote zato zahtevajo popolno zavezo vodstva in zaposlenih. Vodstvo podjetja krepi notranji branding s svojo ver-balno in neverbalno komunikacijo, izraženo preko socialnih stikov z zaposlenimi. Raziskave kažejo, da je uspešno vodstvo tisto, ki dosledno in stalno sporoca zaposlenim o identiteti korporativne znamke in zave-zo živeti obljubo znamke. Z neverbalno komunikacijo spodbuja znamki podporno vedenje zaposlenih. Neverbalna komunikacija vodstva vkljucuje izražanje njihove zavzetosti, predanosti živeti vrednote in iden-titeto znamke ter njihovega zaupanja v zaposlene. Resnicno predani managerji so tisti, ki so del procesa notranjega brandinga in ga tudi vestno opravljajo (Vallaster & de Chernatony, 2006). Družini prijazna podjetja (v nadaljevanju DPP) so s svojimi uvedenimi ukrepi predstavniki družinskih vre-dnot tako znotraj kot zunaj podjetja. Ce te vrednote do sedaj niso sodile na njihov seznam, morajo z vpel-janimi ukrepi razviti ustrezno vedenje, s katerim bodo družinske vrednote prepricljivo podkrepili. V izogib temu, da ukrepi ostanejo samo na papirju, morajo družinske vrednote postati del organizacijske kulture z odlocno podporo vodstva. Le tako bodo za zaposle-ne ugodnosti, ki jih ukrepi prinašajo, smiselne. Dru-žinske vrednote morajo postati del kulture podjetja, o katerih se govori formalno in neformalno. Brez tega, da so družinske vrednote del organizacijske kul-ture, imajo ukrepi DPP manj možnosti za svoj uspeh in za uživanje zaupanja s strani zaposlenih. Primeri treh podjetij iz kvalitativne raziskave, oprav-ljena z metodo fokusnih skupin, so opozorili ravno na to, da je mnogo lažje izpeljati formalizacijo DPP, ce pred tem v podjetju že obstaja takšna organizacijska kultura, ki vkljucuje in podpira družinske vrednote. V vseh treh podjetjih so bile takšne vrednote že pred certificiranjem del organizacijske kulture, zato niso obcutili bistvenih sprememb ob sprejetih ukrepih DPP, kvecjemu so ozavestili tisto, kar je že bilo priso-tno. DPP je lahko le podjetje, ki se dejansko vede v skladu s takšnimi vrednotami in jih vodstvo podpira ter prenaša na zaposlene, da jih ti z zaupanjem koris-tijo. Pri implementaciji in ucinkovitosti programov za usklajevanje dela in družine ima vodstvo podjetja s svojo podporo kljucno vlogo. Kompetentno obvlado-vanje tovrstnih programov pomeni skrbno nacrtova-nje, izbor pravih ukrepov in dolocitev casovnih rokov (Fatur & Likar, 2009, str. 35). Naloga vodij je, da te programe implementirajo, poskrbijo za komunikacijo in njihovo izvajanje. Komuniciranje v zvezi z uvajan-jem družini prijaznih programov se mora zaceti z vrha. Vodstvo mora oblikovati družini prijazno kultu-ro podjetja tako z besedami kot dejanji in dajati zgled zaposlenim (Fatur & Likar, 2009, str. 48). Opravljena raziskava potrjuje pomen zavedanja vod-stva o ravnanju z vrednotami, bodisi v odnosu do zaposlenih, bodisi do korporativne znamke in znam-ke zaposlovalca. Zaposleni, ki cutijo, da je vodstvu resnicno mar za njih, lažje razvijejo pripadnost podje-tju in vodstvu zvesto sledijo. Trudijo se, da svoje delo opravljajo cim bolj ucinkovito in kakovostno, kar jim na koncu prinaša osebno zadovoljstvo. Naravnanost vodstva k zaposlenim se lahko kaže ne le z naklonje-nostjo družinskim vrednotam, temvec tudi v skrbi za usposobljenost svojih zaposlenih. Primeri podjetij iz raziskave pricajo o številnih izobraževanjih in usposa-bljanjih, ki so redno in pogosto organizirana z name-nom zagotavljanja strokovnosti svojih zaposlenih. S tem pa zaposlenim omogocijo tako poklicno kot ose-bno rast na delovnem mestu. Povezovanje znamke zaposlovalca z notranjim brandingom na primeru družini prijaznih pod-jetij Piše Simona Pekolj Slovenija koncno k družbi brez tobaka Prica smo napovedi zelo naprednega predloga sprememb zakonodaje na podrocju omejevanja uporabe tobaka, predvsem z namenom varovan-ja mladoletnih prebivalcev Slovenije. V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija in povezanih zdru-ženjih ocenjujejo, da omenjeni predlogi predsta-vljajo temeljni kamen k zagotovitvi vizije »Slovenije brez tobaka 2050«, ko bi se pojavnost kajenja med prebivalci države spustila pod raven petih odstotkov. Jan Peloza, strokovni sodelavec v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija, pravi: »Tobak je glavni preprecljivi razlog smrti v Slove-niji in ubije dva od treh njenih uporabnikov. Je tudi edina dobrina, ki vsebuje tako veliko število rakotvornih snovi, približno sedemdeset, in se še vedno prodaja na vsakem koraku kot sredstvo namenjeno cloveškemu uživanju. Kljub temu, da ima država dokazano skoraj štirikrat vec stroškov s posledicami kajenja, kot prihodkov od davkov in trošarin, smo na odgovor države na absurd, ki našo državo že dolgo pelje v pogubo, cakali sko-raj desetletje.« Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija bo skupaj z ostalimi povezanimi organi-zacijami aktivno sodelovala v casu javne razprave za ZOUTI in tudi Ministrstvu RS za zdravje prispe-vala predloge za njegovo izboljšavo. Ves cas sprejemanja novega zakona bo organizacija red-no osvešcala o zavajanju javnosti s strani tobac-ne industrije in povezanih deležnikov ter aktivno izvajala zagovorništvo ucinkovite tobacne politi-ke tudi na drugih ravneh odlocanja. Analiza zdravstvenega sistema Slovenija se uvršca med tiste države clanice Evropske unije (EU), ki naj bi se do leta 2060 soo-cale z enim najvecjih porastov za socialne izdat-ke, povezane s staranjem prebivalstva. Skladno s tem so priporocila Sveta EU (CSR) v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji, vkljucevala tudi priporocilo za vecjo vzdržnost zdravstvenega sistema in priporocilo za ureditev dolgotrajne oskrbe. Evropska komisija je jasno izrazila potre-bo po pripravi analize izdatkov za zdravstveno varstvo, t.i »Expenditure review«, na osnovi kate-re se lahko nacrtujejo spremembe in reformni procesi. Ministrstvo za zdravje se je na osnovi tega in na podlagi dokumenta Obseg pooblastil – Slovenija: Krepitev uspešnosti in ucinkovitosti zdravstvenega sektorja, ki ga je pripravila Sveto-vna banka po posvetovanjih z Vlado Republike Slovenije, odlocilo za koncni obseg analize, ki vkljucuje (1) pregled delovanja zdravstvenega sistema, (2) pregled izdatkov zdravstvenega sis-tema, (3) pregled virov financiranja zdravstvene-ga sistema, (4) pregled placevanja v zdravstve-nem sistemu in (5) optimizacijo zdravstvenih storitev. Vec. Vir: MZ Uspešno leto za start up podjetja Zagonska podjetja z ustanovitelji Slovenci so v letu 2015 zbrala rekordnih 114 milijonov evrov investicij, z dodatnimi državnimi spodbudami skupni znesek znaša celo 120 milijonov evrov. Lani so start-up podjetja, ki so jih tako v Sloveniji kot po svetu ustanovili Slovenci, od vlagateljev prejela rekordnih 114 milijonov evrov. Ce k temu prištejemo še znesek virov, ki so jih prejeli prejemniki na javnem razpisu Slovenskega pod-jetniškega sklada P2 (2,1 mio €) ter znesek, ki ga je družbam tveganega kapitala, ki preko javnega razpisa za lastniško financiranje sodelujejo z RS, kot družbenik nakazala RS (4,1 mio €), znaša sku-pni znesek, ki so ga start-up podjetja Slovencev pridobila v letu 2015 120 mio €. Gre za znesek, ki je dvakrat višji kot v letu 2014 in predstavlja znesek, ki je višji kot v prejšnjih sedmih letih sku-paj. Raziskavo sta pripravila podjetnik, ustanovi-telj Zemante in start-up mentor na Listi mentor-jev pri Slovenskem podjetniškem skladu Boštjan Špetic ter spletni portal startaj.si. Vec. Vir: Pod-jetniški sklad Skupaj odpisali 1,9 milijona evrov dol-gov Konec januarja se je zakljucil projekt odpusta dolga, ki je bil del celotnega Paketa pomoci naj-ranljivejšim skupinam prebivalstva. Sporazum o odpustu dolga je podpisalo 93 podjetij in 120 obcin. V paketu pomoci so poleg obcin in podje-tij sodelovale tudi humanitarne organizacije Rdeci križ Slovenije, Slovenska Karitas, Zveza pri- jateljev mladine Slovenije, Stanovanjski sklad RS in Vlada RS. Skupaj so odpisali za 1.897.886,51 evrov dolgov. Od tega obcine 555.174,51 evrov, podjetja 1.259.419,13 evrov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 79.241,48 evrov in Financna uprava RS 4.051,39 evrov. »S projektom paketa pomoci smo zadovo-ljni. Prostovoljno in za dober namen smo združili podjetja, obcine, humanitarne organizacije in vlado. Upam, da so vsi, ki so izpolnjevali kriterije in so imeli stare dolgove, to priložnost izkoristili. Cudežev nismo obljubljali, pa vendar smo v paketu pomagali vec kot 3500 ljudem v stiski,« je ob zakljucku projekta Paket pomoci povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopac Mrak. Vec. Vir: MDDSZ Išcemo Naj prostovoljke, prostovoljce in projekteleta 2015! Mladinski svet Slovenije (MSS) letos štirinajstic zapored razpisuje natecaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovo-ljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mla-dinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Natecaj znova poteka pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. K prijavi v natecaj organizatorji vabijo vse nevladne organizacije, javne instituci-je, neformalne skupine in posameznike; skratka vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2015 vkljuce-vali prostovoljstvo. Pri posameznikih bodo izbira-li najboljše v 6 kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 30 let in nad 30 let, izbrali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico. Pri pro-jektih pa bodo izbirali Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt. Poseben poudarek pa letos dajejo mednarodnemu prostovoljstvu. Pri projektih poudarjajo, da šteje kakršnakoli organi-zirana aktivnost, pri kateri je sodelovalo vec ljudi, in ni nujno, da gre za projekt v strogo adminis-trativnem smislu. Rok za prijave je 8. april 2016. Vec. Vir: MSS Vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo Nova civilna iniciativa »Za Slovenijo in svobo-do« je predstavila iniciativo za vpis neodtujlji-ve pravice do vode v ustavo. Pravica do vode v evropski zakonodaji še vedno ni opredeljena kot temeljna clovekova pravica, v slovenski ustavi ni dovolj dobro definirana, hkrati pa smo prica pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh virov, ki imajo potencial zaslužka. Že leta 2013 je skupina 35 koalicij-skih poslancev vložila predlog za spremembo 70. clena Slovenske ustave, v katero bi se zapi-salo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba. Prica smo tudi vse pogostejšim pritiskom po privatizaciji vode v Evropi. EU parlament se ocitno nacrtno izogiba temu problemu in državljane Evrope s tem spravlja v paniko. Vse bolj je prisoten tudi strah pred sporazumi (TIPP,TISA, CETA), ki bodo krepko posegli v pravice do crpanja in distribucije vode, ker bodo korporacije lahko pohodile ljudsko voljo. Zaradi njihovega pritis-ka lahko izgubimo pravico do crpanja lastne vode. Resnicen odnos do pobude glede vode je pokazalo glasovanje spomladi 2015, saj Pra-vica do vode prav tako še vedno ni vpisana v EU ustavo, kar je bila osnovna zahteva gibanja RIGHT2Water, ki je zbrala skoraj 1,9 milijona podpisov. Civilna iniciativa Za Slovenijo in svo-bodo vas vabi k podpisu peticije. Spletna stran peticije. Spletna stran iniciative. Fb stran. E-naslov: zaslovenijoinsvobodo@gmail.com. Vir: Za Slovenijo in svobodo. DO v Sloveniji frozen water drops CNVOS predlagal pravicnejše pogoje za pridobitev statusa v javnem intere-su na podrocju urejanja prostora CNVOS je Ministrstvu za okolje in prostor poslal pripombe na osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUrep-2). Predlagali so, da se v zakonu pridobivanje statusa v javnem interesu omogoci vsem nevladnim organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na statusno obliko. Trenutni osnutek tega vprašanja ne ureja, kar pomeni, da bodo lahko po njem status pridobila le društva v skladu z Zakonom o društvih; da bi se enako omogocilo tudi drugim nevladnim organizacijam, ki izpolnjujejo vsebinsko enake pogoje, pa je v nov Zakon o urejanju prostora treba uvrstiti posebno dolocbo. Vec. Vir: CNVOS Vlada sprejela Predlog zakona o vars-tvu pred diskriminacijo Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji dolocila besedilo Predloga zakona o varstvu pred diskriminacijo in ga poslala Državnemu zbo-ru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po rednem postopku. Predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo je pripravljen z namenom ureditve statusa Zagovornika nacela enakosti. Gre za uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, predvsem glede zagotovitve ustrezne samostojnosti organa za spodbujanje enakega obravnavanja. Predlog pri-naša tudi vecjo jasnost in razumljivost nediskri-minacijske zakonodaje. Dodane oziroma posodo-bljene so posamezne dolocbe, ki so posledica ugotovljenih pomanjkljivosti dosedanje prakse, razvoja prava in politike na podrocju nediskrimi-nacije. Vec. Vir: MDDSZ Društvo Ekologi brez meja: Podprite okoljske projekte! Pridružite se vedno vecji množici, ki razume, da se brez podpore okoljskim projektom vse skupaj najbrž ne bo dobro koncalo! Pomembna je tudi vaša pomoc! Zakaj? »Vaša pomoc nam omogoca neodvisno delovanje«, pravijo v Društvu Ekologi brez meja. Zato, ker je cela vrsta »tecnih«, a prav zato potrebnih tem, za katere je nemogoce dobi-ti državna ali evropska sredstva. Katere teme so »tecne« ali zanje ni projektnih razpisov? Na nas se obracate za pomoc pri prijavi divjih odlagališc v naravi. Prijave so zapletene in dolgotrajne, ukvarjanje z inšpektorati pa še bolj. Te aktivnosti trenutno v celoti potekajo na prostovoljni osnovi in zato ne tako intenzivno, kot bi bilo potrebno. Šest slovenskih obcin se je že odlocilo sprejeti Zero Waste strategijo, številne so izrazile zani-manje. Koncept predstavljamo v razlicnih obci-nah od Primorske do Prekmurja, za kar potrebu-jemo pripravo, spremljanje dogajanja na lokalni ravni in gorivo. Letos organiziramo letno srecan-je evropske ZW mreže v Ljubljani, ki je podprto z evropskimi sredstvi, a zagotoviti moramo okvir-no 5.000 EUR lastnih sredstev. Zdrave ritke so uspešno odprle tematiko upora-be pralnih plenic za malcke. Vrecka na vrecko si preko razlicnih dogodkov prizadeva znižati pora-bo plasticnih vreck, Volk sit koza cela pa znižati kolicine zavržene hrane. Vse te aktivnosti trenut-no izvajamo v manjši meri, naše objave v medi-jih in na družbenih omrežjih pa kažejo, da je za vse teme veliko zanimanja. Imamo pripravljene nacrte in razlicne kampanje, ki bi jih z vašo pomocjo lahko tudi uresnicili. Kdaj je cas, da podprete naše projekte? Takoj zdaj! Že tako minimalno in neurejeno financiranje okoljskih nevladnih organizacij s strani države je namrec financna kriza pripeljala do tocke, ko nam grozi zapiranje naših vrat. Kaj je naša obljuba vam? Ohranjali bomo status verodostojne organizaci-je, nepristransko informirali slovensko javnost, izvajali konkretne in zanimive projekte s podroc-ja odpadkov, za katere bomo iskali financna sred-stva na vse nacine. Kako lahko pomagate? 1. Donirajte poljuben znesek! Donatorska pogodba je tukaj! 2. Podprite projekt, ki vam je všec! Za dogo-vor nas kontaktirajte! 3. Donirajte sredstva v poljubni višini preko kreditne kartice! 4. Vi in vaši sodelavci izpolnite obrazec za donacijo 0,5 % dohodnine; 5. Donirajte 5 EUR preko SMS sporocila ali kupite koristne izdelke v naši spletni trgovini. Skupaj z vami hitreje premikamo meje! Društvo Ekologi brez meja: http://ebm.si/o/sl; E-pošta: info@ebm.si, 040 255 433 Objavljen je javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje v letu 2016 Inštitut Ekvilib je že desetic objavil javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje. Do danes je bilo v postopek pridobitve osnovne-ga certifikata vkljucenih že prek 240 slovenskih podjetij in organizacij, skupaj pa je bilo v projekt vkljucenih prek 80.000 zaposlenih. Slovenska podjetja in organizacije se lahko v letošnjem letu vkljucijo v postopek pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje do vkljucno 31. decembra 2016, število mest pa ni omejeno. Certifikat Dru-žini prijazno podjetje je princip organizacijskega upravljanja, ki zagotavlja kratkorocne in dolgoro-cne pozitivne ucinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Ti se kažejo v zmanjšanju fluktuacije, kvote bolniških odsotnos-ti, kvote nege, števila nezgod ipd. ter vecanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposle-nih, kar predstavlja jasne pozitivne ekonomske ucinke. Vec. Vir: MDOS Dan za spremembe –dan za spoštova-nje Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spre-membe je nastala z namenom spodbujanja ljudi, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svo-je skupnosti. Tako Slovenska filantropija že vse od leta 2010 v zacetku pomladi prebivalce Slove-nije povabi, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavi- hajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci. Cilj akcije je, da se na ta dan lotevamo konkret-nih dejanj, s katerimi izboljšujemo življenje v svojem okolju in v širši družbi. V okviru 7. Dneva za spremembe bodo tako po vsej Sloveniji potekale razlicne akcije, katerih skupni imenovalec je spoštovanje. Spodbujali bomo dobre medsebojne odnose, spoštljivo komunikacijo in drobna dejanja prijaznosti. Akci-ja bo potekala 2. aprila. Pri Dnevu za spremem-be lahko sodeluje vsak! Bodite inovativni, saj sami najbolje veste, cesa bi se lahko lotili in na kakšen nacin, s kom vse se lahko povežete ipd. V pomoc je Slovenska filantropija pripravila nekaj predlogov za prostovoljske organizacije, šole, obcine in podjetja. Povežite se, stopite iz ustalje-nih smernic, zavihajte rokave in postanite pros-tovoljci za en dan. Vec. Vir: Slovenska filantropi-ja. Le kaj ima pohodništvo s kemikalija-mi? Greenpeace je nedavno testiral 40 izdelkov za dejavnosti na prostem, ki so bili kupljeni v 19 razlicnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarne in obstojne kemikalije (PFC-ji), ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja, niso bile najdene le v oblacilih, cevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spal-nih vrecah, ampak celo v snegu na zelo odrocnih lokacijah. Ene izmed višjih koncentracij nevarnih PFC-jev so našli prav v obeh izdelkih, ki sta bila kupljena v Sloveniji. Greenpeaceovo porocilo ugotavlja, da kljub njihovim trditvam o trajnosti in ljubezni do narave, blagovne znamke kot so The North Face, Patagonia, Mammut, Columbia in Haglöfs, še vedno v proizvod-nji uporabljajo PFC-je, da bi njihovo opremo naredili nepremocljivo. Od dveh najvecjih blago-vnih znamk – Mammut in The North Face – lah-ko tudi vi zahtevate, da spremenita svoj proizvo-dni proces. V preteklih tednih je Greenpeace v razlicnih državah sveta intenzivno pritiskal, da podjetji prenehata uporabljati nevarne kemikali-je pri proizvajanju opreme in s tem pokažeta, kaj pomeni resnicno spoštovanje narave. V številnih mestih po Nemciji so prostovoljci »okrasili« izdelke v Mammutovih trgovinah; na Danskem so aktivisti pred trgovinami The North Face seznan-jali ljudi z ugotovitvami; v Stockholmu so aktivis-ti uprizorili vertikalno modno pisto nad trgovino Haglöfs; na Slovaškem so s pohodom opozorili na zaskrbljujoco prakso podjetij. Sodobne potrošniš-ko-proizvodne verige predstavljajo en vidik tega, kako mocno in »nevidno« smo danes posamezni-ki po svetu povezani, in kako je lahko sobotni pohod v Sloveniji povezan z razlicnimi okoljskimi ter družbenimi škodami na drugem koncu sveta. Vec. Vir: Ekipa Greenpeacea v Sloveniji Trgovina brez embalaže –naša priho-dnost? Zapis Mateje Zupan, Ekologi brez meja Odpadna embalaža (eng. packaging waste) kljub vedno vecjemu ozavešcanju, recikliranju in Evropski direktivi še vedno ostaja ena od najvec-jih onesnaževalcev okolja, saj ima vsak povpre-cen posameznik vsakodnevno opravka z velikimi kolicinami odvecne embalaže. Veliki supermar-keti, prepolni ljudi in najrazlicnejših produktov. To je današnji svet. Globalizaciji nas je pripeljala do tega, da lahko karkoli si zaželimo, dobimo v res kratkem casu. Postali smo prevec razvajeni. Kam nas vse to pelje? Potrošništvo, kakršno poz-namo danes, ima omejen rok trajanja. Zato menim, da se dogajanje pocasi, vedno bolj, vra-ca nazaj h koreninam. Nazaj, v case trgovin naših dedkov in babic. Naslednji velik in logicen korak naprej je svet, v katerem bodo t.i. trgovine brez embalaže (Packaging-free shopping) nekaj popolnoma vsakdanjega. Bistvo je, da se ljudje navadimo kupovati svežo in lokalno pridelano hrano z velikim poudarkom na preprecevanju odpadkov. To je praksa, ki si prizadeva za zmanj-šanje kolicine odpadkov, tudi s pomoc-jo nakupovanja nepakiranih izdelkov oz. izdelkov za ponovno uporabo oz. možno reciklažo, upora-be lastne vrecke itd. Vec. Vir: Ekologi brez meja Slovenija peta v skrbi za okolje Slovenija je na petem mestu med 180 državami (Environmental Performance Index - EPI) glede na kazalec skrbi za okolje, za Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko. Kazalec EPI izracunavajo gle-de na aktivnosti države na dveh širokih podroc-jih: skrbi za cloveško zdravje in skrbi za ekosiste-me. Znotraj teh dveh podrocij indeks ocenjuje dosežke države na devetih podrocjih prek vec kot 20 kazalnikov. Raziskava je sicer pokazala, da svet napreduje pri nekaterih okoljskih vprašan-jih, medtem ko se je stanje pri drugih obcutno poslabšalo. Izboljšalo se je na primer stanje pri zdravstvenih vplivih ter dostopu do pitne vode in sanitarij. Problematicna pa sta predvsem pad-ca pri kakovosti zraka in v ribištvu. Kakovost zra-ka je vse resnejši globalni problem, med drugim izpostavljajo raziskovalci. Še posebej slabo je stanje v hitro rastocih gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska. Vir: delo.si European Social Innovation Competition Fokus letošnjega natecaja The Social Innovation Com-petition se osredotoca na begunce in migrante. Evropska komisija inovativne produkte, storitve, proi-zvode in modele, ki bodo podpirali integracijo migrantov in beguncev. Inovacije lahko naslavljajo naslednja podrocja (in tudi druga): Izobraževanje in razvoj vešcin, zaposlovanje in podjetništvo, dostop do zdravstvene oskrbe in primerne bivanjske nastani-tve, varnost in clovekove pravice, družbena kohezija in kulturna raznolikost. Trije zmagovalci bodo prejeli nagrado v vrednosti 50.000 EUR. Zaželene so prijave inovacij, v katerih sodelujejo tudi migranti in begunci. Tekmovanje poteka do 8. 4. 2016. Vec. Vir: Evropska komisija Hamburg prepovedal kavne kapsule in ustekleniceno vodo v javnih službah Mesto Hamburg je z namenom, da postane zgleden model ravnanja z okoljem, uvedlo vrsto predpisov, pripravljenih v dokumentu "Vodic po zelenih javnih narocilih", s katerim želijo prepreciti porabo javnega denarja na proizvode, ki onesnažujejo okolje. 150-strani dolg dokument razkriva podrobnosti o okolju prijaznih ukrepih, ki jih morajo izvajalci javnih služb takoj implementirati. Med pravili je prepoved naku-povanja izdelkov, ki imajo odpadno embalažo, vkljuc-no z ustekleniceno vodo in pivom, kavnimi kapsulami, plasticnimi krožniki in jedilnim priborom. Ostali ukre-pi, ki se jih mora upoštevati v javnih prostorih, so pre-poved uporabe cistil, ki vsebujejo klor, prepoved osvežilcev zraka, stroga ureditev razsvetljave in spod-bujanje zaposlenih k uporabi javnega prevoza names-to avtomobilov. Vec: Vir: MDOS Vancouver predvideva prepoved »takeaway« kavnih skodelic Kavne skodelice, ki jih vzamemo s seboj (»takeaway«) so izdelane iz papirja in plastificirane in jih je kot tak-šne težko reciklirati. Samo v Veliki Britaniji na leto odvržejo 2,5 milijard takšnih kavnih skodelic. Kanad-sko mesto Vancouver se je zato odlocilo poiskati reši-tev in ta je, da se je takšnih skodelic in embalaže nas- ploh potrebno znebiti za vedno, s cimer želi Vancou-ver postati najbolj zeleno mesto na svetu. Andrea Reimer, mestna svetnica poudarja, da je proizvodnja papirnatih kavnih skodelic velik strošek tudi za pod-jetje, ki ponujajo kavo, saj ta proizvedejo izdelek, ki ga bo stranka zavrgla v 20 minutah. Kako nadomesti-ti papirno kavno skodelico? Mešcani so vabljeni, da s seboj prinesejo svojo lastno, praksa, ki se je mnogi že poslužujejo. Vec. Vir: Konbini.com V Franciji nov zakon o hrani, ki ostane trgovinam V Franciji so z zakonomo pepovedali trgovinam metati stran ali unicevati neprodano hrano. Le to morajo trgovine darovati v dobrodelne namene ali v t.i. banke hrane. Zakon velja za vse trgovine s površi-no vsaj 400 kvadratnih metrov, za neupoštevanje pa je predvidena denarna kazen do 3.750 EUR. Jacques Bailet iz Banques ALIMENTAIRES, mreže bank hrane, je povedal, da bodo trgovine podpisale pogodbe z bankami hrane, s cimer se bo povecala pestrost in kakovost hrane, ki jo bodo banke prejele in lahko dalje razdelile ljudem, pomoci potrebnim. Vec. Vir: MDOS, independent.co.uk. Evropska komisija je zacela javno posvetovanje o metodologiji za porocan-je o nefinancnih informacijah podjetij Posvetovanje se nanaša na Direktivo 2014/95/ES, katere cilj je izboljšati preglednost nefinancnih infor-macij velikih korporacij v EU. Smernice metodologije bodo za zdaj neobvezujoce, komisija pa se nadeja razprave s cim vec predlogi za cim boljšo pripravo smernic. Ciljna skupina javne razprave so državljani, javni organi, podjetja in druge organizacije ter inves-titorji. Javno posvetovanje bo potekalo do 15. aprila 2016. Vabljeni k javnemu posvetu na tej spletni stra-ni. Vir: CSR Europe DO v Evropi in po svetu Napovednik: Mednarodna konferenca »Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2016« 8. junija 2016 bo na IEDC (Bled) potekala tradici-onalna konferenca o družbeni odgovornosti. Tokratna konferenca bo v ospredje postavila dve temi: trajnostni razvojni cilji ter organizacij-ska kultura in trajnost. Dogodek organizirata Ekvilib Inštitut in UN GC Slovenija, soorganizaciji konference pa se pridružujejo IEDC – Poslovna šola Bled ter Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. 19. SKOJ: Prijave na konferenco so odprte 19. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi bo potekala 14. in 15. aprila 2016 v Portorožu. Letošnja konferenca se bo posvetila naslednjim tematikam: - sodelovanje, interno komuniciran-je in zavzetost, povezovanje in digitalno komuni-ciranje, skladnost poslovanja in komuniciranje, medijske spremembe in spremembe v medijih, merjenje ucinkov odnosov z javnostmi, partici-pacija in vkljucevanje deležnikov v odlocevalske procese. Prijava. Vec. Vir: Slovensko društvo za odnose z javnostmi Tretji forum ENERGETIKA in REGULA-TIVA '16 Vabljeni na tretji forum Energetika in Regulativa '16, z naslovom »Kdo kroji energetski trg?«, ki bo potekal 9. 3. 2016 v Ljubljani, Radisson Blu Plaza hotel, od 9. ure dalje. Do srede, 2. marca imate priložnost, da izkoristite cenejše prijave in se pridružite že prijavljenim kljucnim deležnikom iz reguliranih plinskih in elektricnih podjetij, dobaviteljem energentov, vecjim odjemalcem, proizvajalcem elektrike, pomembnim deležnikom energetike in odlocevalcem. Beseda bo tekla o strateških, ekonomskih in omrežnih vidikih ener-getike. Posebni popusti veljajo za NVO, mikro podjetja, fakultete, fizicne osebe, itd. Vec. Vir: Prosperia Posvet na podrocju kulturne dedišcine in ohranjanja narave Slovensko društvo evalvatorjev v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo in dedišcino ter Oddel-kom za arheologijo in dedišcino UP FHŠ vas vljud-no vabi na posvet o možnostih in zahtevah vklju-cevanja kulturne dedišcine in ohranjanja narave v razvojne programe in projekte do leta 2020. Posvet bo v petek, 4. 3. 2016, od 12h do 14h, v predavalnici Maestral 2 Fakultete za humanistic-ne študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, Koper. Na posvetu bodo pozornost namenili predstavitvi novih konceptov pametne rasti, ki temelji na horizontalnem oziroma presecnem pristopu k pripravi celostnih projektov. Predstav-ljene bodo naslednje tematike: izziv pametne rasti - ta prinaša boljše razumevanje, ki zagotav-lja uporabniku, da rešitve prilagaja potrebam; umestitev kulturne dedišcine kot horizontalne (presecne) vsebine; predstavitev programa uspo-sabljanja za nosilce priprave razvojnih projektov in programov h kateremu je izdal pozitivno mne-nje o relevantnosti programa za uporabnike Zavod za varstvo kulturne dedišcine RS. Udele-ženci posveta bodo imeli znaten dodaten popust za udeležbo na usposabljanju). Prosim, ce svojo udeležbo (brezplacno) potrdite cim prej na elek-tronski naslov: bradej@gmail.com. Vir: Slovensko društvo evalvatorjev Responsible Business Summit 2016 7. in 8. junija 2016 bo v Londonu v Veliki Britani-ji potekal 15. kongres, ki bo zbral vso smetano svetovnih družbeno odgovornih podjetij. Orga-nizacija Ethical Corporation že 16. leto združuje in na pot družbene odgovornosti usmerja razlic-na podjetja. Med 400 prijavljenimi podjetji bodo na letošnjem kongresu tudi Patagonija, Heathrow, Nespresso, Fairphone, Novo Nordisk in mnogi drugi s katerimi lahko v Londonu izme-njate mnenjain izkušnje. Iz Slovenije se je že pri-javila Zavarovalnica Triglav in kdo še? Oglejte si tu. DE BONO MARATON –Delavnice kre-ativnegarazmišljanja Vabljeni na De Bono maraton – šestdnevni izob-raževalni dogodek, v katerem boste v enkrat daljšem casu za enkrat manj denarja spoznali vse tri slovite de Bonove metode ucinkovitega, enostavnega in ustvarjalnega razmišljanja in delovanja: Šest klobukov razmišljanja (7. in 8. 3.) za ucin-kovito in sodelovalno vodenje sestankov, ljudi in projektov: Da mi nadzorujemo misli, ne misli nas. Enostavnost v razmišljanju (9. In 10 .3.) za boj proti vsakodnevnemu kompliciranju v službi in doma: Da si poenostavimo življenje Lateralno razmišljanje (11. In 12. 3.) za namer-no generiranje neskoncnega števila svežih, dot-lej še neznanih idej: Da se spomnimo cesa nove-ga. Delavnice bodo potekale od od 9h do 17h v Trzi-nu pri Ljubljani. Cena za posamezno delavnico: 210 € . Cena za maraton: 600 €. Cena vkljucuje: uvoženo licencirano gradivo, prevedeno gradi-vo, mednarodni certifikat, hrano in pijaco, nav-dihujoco izvedbo, veliko vaj in pogovorov, istoi-mensko knjigo in DDV. Ce ste na posamezni delavnici že bili, lahko pridete (brezplacno) ponoviti staro in na novo spoznati ostalo. Prija-ve na: nastja@newmoment.si. XI. Mednarodna znanstvena konferen-ca »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« Od 31. 3. do 1. 4. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala XI. Mednarodna znans-tvena konferenca Ekologija za boljši jutri. Eden izmed pomembnih ciljev konference bo prispeva-ti k sodobnim metodam in oblikam dela, ki bodo dobra osnova in motivacija za okoljsko ozavešce-no znanje. K aktivnemu sodelovanju ste vabljeni s pripravo: pisnega prispevka (strokovni ali znan-stveni prispevek), posterja, ki je oblika predstavi-tve vašega strokovnega prispevka. Posterji bodo na ogled skozi celotno konferenco, objavljeni pa bodo tudi na programu konference. Na konfe-renci bodo sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine, uradni jeziki bodo slovenski, hrvaški, srb-ski in angleški. Izdana bosta strokovni bilten, kjer bodo zbrani strokovni prispevki in povzetki pos-terjev ter znanstvena monografija, kjer bodo zbrani znanstveni prispevki. Tematski sklopi v okviru XI. Mednarodne konference so: - Ekološke vsebine v vzgojno izobraževalnih pro-gramih z elementi sodobne pedagoške prakse - Ekološki izzivi sodobne družbe - Agronomija in ekonomija v funkciji trajnostnega razvoja - Ekološki trendi in profesionalni razvoj V primeru, da se odlocite za sodelovan-je, OBVEZNO izpolnite prijavni obrazec na spletni strani www.ris-dr.si in pošljite povzetek vašega pisnega prispevka (znanstveni ali strokovni) ali posterja z naslovom teme v slovenskem in angle-škem jeziku ter kljucnimi besedami, vse v maksi-malnemu obsegu 250 besed in sicer do 4. 3. 2016 na e-naslov: info@ris-dr.si. Vaš celoten pis-ni prispevek pricakujemo do 25. 3. 2016, poster pa na dan konference najmanj pol ure pred pri-cetkom programa. Obenem vas naprošamo, da ob obvezni prijavi na www.ris-dr.si navedete, v kateri tematski sklop naj uvrstimo vaš pisni pris-pevek ali poster. Vec. IV. Mednarodna znanstvena konferen-ca »IZZIVI IN TEŽAVE SODOBNE DRUŽ-BE« Dne 4. in 5. 7. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala IV. Mednarodna znans-tvena konferenca na temo Izzivi in težave sodob-ne družbe. Namen konference je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosež-kov ter primerov dobre prakse naslednjih temat- skih sklopov: družina, nasilje, novodobne odvis-nosti, vzgoja in izobraževanje, krepitev zmoglji-vosti. Konferenca bo potekala kot interdiscipli-narni dogodek, na katerem bodo svoje prispev-ke in posterje predstavili slovenski in tuji stro-kovnjaki ter znanstveniki v obliki plenarnih pre-davanj in okroglih miz in delavnic. Glavni govo-rec IV. Mednarodne znanstvene konference »Izzivi in težave sodobne družbe« bo predava-telj Cambriške Univerze na oddelku za psihologi-jo, dr. Kai Ruggeri. Uradni jeziki bodo slovenski, hrvaški, srbski in angleški. Izdan bo strokovni bilten, kjer bodo objavljeni strokovni prispevki in povzetki poster-jev, ter znanstvena monografija, v kateri bodo objavljeni znanstveni prispevki sodelujocih na kon-ferenci. Vec infor-macija na spletni strani www.ris-dr.si. Mednarodni dan otrok V nedeljo, 6. 3. 2016 bo potekal Mednarodni dan otrok v medijih (international children's day of of broadcasting – ICDB). Slovenska fundacija UNICEF spodbuja, da se otroci povežejo z lokal-nimi postajami, lokalnimi casopisi in tako izpos-tavijo glas in mnenje otrok. ICDB je ustanovil UNICEF že leta 1991. Praznujemo ga vsako prvo nedeljo v marcu. S tem dnevom spodbujamo medijske hiše, da namenijo vec pozornosti otro-kom in njihovemu mnenju. Vec. Vir: Unicef Slo-venija Dogodek: Koristi modela odlicnega vodenja v slovenskih organizacijah V okviru 35. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti »Trajnostna organizaci-ja«, ki bo potekala od 16. do 18. 3. 2016, v Kon-gresnem centru Portus v Portorožu, bo v cetr-tek, dne 17. 3. 2016, potekal tudi dogodek z naslovom »Koristi modela odlicnega vodenja v slovenskih organizacijah«, ki ga soorganizira Ministrstvo za gospodarski razvoj, Urad za meroslovje. Program dogodka bodo pripravili skupaj z direktorji in predstavniki uspešnih slo-venskih organizacij, ki bodo predstavili svoje dobre prakse in koristi modela EFQM po posa- meznih merilih modela. Vsi prisotni bodo z vesel-jem z vami delili svoje izkušnje in odgovorili na številna vprašanja v okviru okrogle mize. Udelež-bo na dogodku »Koristi modela odlicnega voden-ja v slovenskih organizacijah« lahko prijavite pre-ko el. pošte: prspo.mirs@gov.si in je brezplacna. Vsi, ki se boste prijavili na dogodek, se boste lah-ko tudi brezplacno udeležili popoldanskega for-malnega programa konference, ki je objavljen na spletni strani konference. Prijave so možne do 11. 3. 2016 na e-naslov: prspo.mirs@gov.si ali na T: 01-244-2721 oz. 041-721-470. Javno povabilo podjetjem za udeležbo na skupinski predstavitvi slovenskega gospodarstva na sejmu EUROMOLD Javna agencija SPIRIT Slovenija organizira skupin-sko predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmu EUROMOLD, ki bo potekal od 6. do 9. decembra 2016 v Düsseldorfu, Nemcija. Zadnji rok za prejem prijave je petek, 11. marec 2016. Vir: Spirit, javna agencija. Konferenca VIVUS Biotehniški center Naklo – Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, vabi 20. in 21. 4. 2016 na konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom »Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške pri-ložnosti«. Konferenca s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živils-tva in prehrane bo potekala na Biotehniškem centru Naklo, Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, Strahinj 99, Naklo, Slovenija. Udeleženci letošnje konference bodo imeli edinstveno prilo-žnost povezovanja in možnost neposrednega dia-loga z domacimi in tujimi strokovnjaki ter podjet-niki z namenom prenosa inovacij, znanja in izku-šenj v nove podjetniške priložnosti. Vabijo vas, da s svojimi prispevki sodelujete na Konferenci VIVUS ter predstavite in delite svoja spoznanja, izkušnje, projekte z drugimi strokovnjaki s posa-meznih podrocij. Vec. Dogodki, konference Ethical Corporation Logo IV. Mednarodna znanstvena konferenca IZZIVI IN TEŽAVE SODOBNE DRUŽBE Razpisi in priložnosti Javni dvoletni razpis za izbor izvajal-cev in sofinanciranje kulturnih projek-tov na podrocjih knjige Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih projektov na pod-rocjih knjige za obdobje 2016–2017 (dvoletno sofinanciranje kulturnih projektov). JAK bo kul-turne projekte sofinancirala na naslednjih pod-rocjih knjige: a) Izdaja knjig (IK), b) Izdaja revij (IR), c) Bralna kultura BK), d) Literarne prireditve (LP), e) Mednarodno sodelovanje (MS). Na raz-pis se lahko prijavi pravna oseba, ki je najmanj 2 leti registrirana za izvajanje dejavnosti na podro-cju kulture, razen v primeru, ko novoustanovlje-na pravna oseba nadaljuje z izvajanjem uveljav-ljenih kulturnih projektov, ki jih je v letu 2015 že sofinancirala JAK, ter izpolnjuje druge razpisne pogoje. Rok za prijavo: 21. 3. 2016. Vec. Vir: Raz-pisi.info Objavljen javni razpis za dodelitev šti-pendij za deficitarne poklice Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je v ponedeljek, 15. 2. 2016, objavil razpis za dodeli-tev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za pokli-ce, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Glavne spremembe, ki jih prinaša razpis, so zoženi nabor deficitarnih poklicev, pogoj, da je vlagatelj vpisan v 1. letnik in razvršcanje vlog po uspehu. Vlogo je možno oddati od 15. 6. 2016 do 20. 9. 2016. Vec. Vir: MDDSZ Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu Predmet javnega razpisa je podelitev licence supervizorja v socialnem varstvu. Na podlagi pre-dmetnega razpisa izbranim kandidatom bo izdan sklep o podelitvi licence supervizorja v social-nem varstvu. Licenca se podeljuje do preklica. Socialna zbornica Slovenije bo javno objavila lis-to supervizorjev z licenco najkasneje do 30. 6. 2016. Na javni razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. zakljucen veri-ficiran program za supervizorja; ali pridobljen naziv supervizor v eni od terapevtskih šol; ali stal-no strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz znanj za delo supervizorja po pri-dobljeni ustrezni strokovni izobrazbi v obsegu vsaj 270 ur – 80 ur teorije in 190 ur izkustvenega ucenja za supervizorja; 2. opravljen strokovni izpit za delo v socialnem varstvu; 3. vsaj 8 let strokov-nega dela z ljudmi na podrocju socialnega vars-tva; 4. zagotovljena supervizija ali metasupervizi-ja ali intervizija za supervizijsko prakso. Rok za prijavo: 21. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info 1. javni razpis za podukrep 4.2 -Pod-pora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je objavilo javni razpis, kate-rega predmet je podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. V skladu s 30. clenom Uredbe, je vlagatelj do pod-pore pravna ali fizicna oseba, ki se ukvarja s pre-delavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, in je: a) nosilec kmetije: - ki se ukvarja s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, - z dopolnilno dejavnostjo, kjer ima nosilec, clan ali zaposleni na kmetiji dovoljenje za opravljanje dejavnosti na tej kmetiji, b) samostojni podjetnik posameznik, c) zadruga, c) zavod ali d) gospodarska družba. Rok za prijavo: 13. 4. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info European Instrument for democracy & Human Rights (EIDHR) -Egypt V okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in clovekove pravice – EIDHR je objavljen javni razpis, namenjen krepitvi zmogljivosti civilnodru-žbenih organizacij za ucinkovitejše delovanje na podrocju spodbujanja clovekovih pravic v Egiptu, pri cemer je razpis tematsko osredotocen na: 1) spodbujanje politicnih, državljanskih, ekonom-skih, socialnih in kulturnih pravic, s posebnim poudarkom na najranljivejših skupinah prebivals-tva, kot so migranti, revni, ženske in otroci; 2) spodbujanje aktivnega državljanstva ter strpnosti in pluralizma. Na razpis se lahko prijavijo organi-zacije civilne družbe, vkljucno z nevladnimi nep-rofitnimi organizacijami in neodvisnimi politicni-mi ustanovami, lokalne organizacije, neprofitne agencije, institucije in organizacije zasebnega sektorja ter njihove mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Geografskih omejitev ni. Prijavi-te lahko projekte v vrednosti od 50,000.00 do 300,000.00 EUR, sofinancira se do 95% upravice-nih stroškov. Rok za prijavo: 6. 4. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje mladin-skih dejavnosti v Mestni obcini Mari-bor Predmet javnega razpisa so mladinske dejavnos-ti - projekti v MOM z namenom dviga kompeten-tnosti mladih, še posebej mladih z manj prilož-nostmi. Razpis se nanaša na financiranje vecjih in manjših projektov. Manjši projekt je projekt, katerega skupna vrednost ne presega 1.000,00 EUR. Vecji projekt je projekt, katerega skupna vrednost znaša od 1.000,00 do najvec 5.000,00 EUR. Prednostna podrocja, ki jih razpis pokriva, so dolocena z lokalnimi in nacionalnimi strateški-mi dokumenti: • neformalno ucenje in usposabljanje ter veca-nje kompetenc mladih, • politicna participacija mladih na lokalni in nacionalni ravni ter vpliv na odlocanje o za njih pomembnih javnih politikah, • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti mla-dih, • skrb za mlade z manj priložnostmi, pri katerih se prepletajo razlicne prikrajšanosti (npr. materi-alna oz. financna, izobrazbena, zaposlitvena, sta-novanjska), in ki so pri dostopu do pomembnih virov pogosto v izrazito neugodnem položaju (npr. razlicne skupine invalidov, iskalci zaposlit-ve, pripadniki drugih etnicnih skupin idr.), • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracij-sko sodelovanje mladih, • socialne vkljucenosti in zagotavljanja enakih možnosti med spoloma ter preprecevanja diskri-minacije in • zdravega nacina življenja in preprecevanja razlicnih oblik odvisnosti mladih. Prijavitelji so lahko pravne osebe, ki so ustanov-ljene na podlagi zakona v eni od naslednjih prav-noorganizacijskih oblikah, ki zagotavlja neprido-bitnost organizacije: - društva in zveze društev na podlagi Zakona o društvih, - ustanove na podlagi Zakona o ustanovah, - zavodi na podlagi Zakona o zavodih, - mladinske organizacije, ki imajo sta-tus izvajalca programa nacionalnih mladinskih organizacij – skladno s 5. odstavkom 21. clena Zakona o politicnih strankah, - mladinski svet lokalne skupnosti (s sedežem v MOM), organizi-ran v skladu z Zakonom o mladinskih svetih, - štu-dentske organizacije – ustanovljene na podlagi Zakona o skupnosti študento), - druge oblike, ki zagotavljajo nepridobitnost organizacije. Prijavi-telj mora imeti sedež v MOM ali delovati v mla-dinskem sektorju v MOM ter izpolnjevati druge razpisne pogoje. Rok za prijavo: 21. 3. 2016. Vec. Vir: MOM Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov s podrocja socialne in zdravstvene dejavnosti v Mestni obcini Celje Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projek-tov s podrocja socialne in zdravstvene dejavnosti v Mestni obcini Celje za leto 2016: Sklop A: – projekti, ki omogocajo vkljucitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in drugi programi s podrocja varovanja duševnega zdravja, – projekti, ki omogocajo neodvisno življenje inva-lidov in drugi programi pomoci invalidom, – projekti medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoc ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izkljuce-nosti, – projekti za preprecevanje nasilja v družini, – projekti, ki delujejo s ciljem pospeševanja raz-voja zdravja, izboljšanja kakovosti življenja ali delujejo s ciljem promocije zdravja, – projekti svetovanja, pomoci in rehabilitacije razlicnim kronicnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev, – projekti s podrocja preprecevanja nasilja med mladimi (mladi so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari do 15. do dopolnjenega 29. leta). Sklop B: – projekti varnih namestitev za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja in omogocajo neprekinjeno namestitev oziroma bivanje in so uporabnikom na voljo vse dni v letu. Sklop C: – visokopražni projekti za rehabilitacijo uporab-nikov nedovoljenih drog, ki so uporabnikom na voljo vsaj 50 ur tedensko. Sklop D: – projekti društev upokojencev, ki delujejo na obmocju MOC. Posamezne predloge lahko oddajo samo društva upokojencev in ne njihove zveze, združenja, pokrajine. Sklop E: – projekti organiziranega spremljanja umirajocih bolnikov in njihovih svojcev na domu za najmanj 100 vkljucenih uporabnikov letno. Rok za prijavo: 11. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info 1st Call for Proposals of the Urban Innovative Actions Inštitut za politike prostora obvešca, da je še do 31. marca 2016 odprt razpis prvi razpis iniciative Urban Innovative Actions (UIA). UIA je iniciativa Evropske komisije, ki urbana obmocja podpira pri preizkušanju novih in nepreverjenih rešitev za urbane izzive. Glavni cilj prvega razpisa je izbrati projekte, ki preizkušajo nove in neprever-jene ideje na naslednjih tematskih podrocjih: energetski prehod, integracija migrantov in beguncev, zaposlitve in vešcine v lokalni ekono-mij, revšcina v mestih s fokusom na degradiranih soseskah. Upravicenci iniciative UIA so mestne uprave. Vendar glede na kompleksnost urbanih izzivov ne morejo delovati same. V oblikovanje in izvajanje ucinkovitih in inovativnih rešitev morajo mestne uprave vkljuciti vse kljucne dele-žnike, ki lahko prispevajo svoja strokovna znanja na posameznih podrocjih. Ti vkljucujejo agencije, organizacije, zasebni sektor, raziskovalne organi-zacije, nevladne organizacije itd. Inovativni pro-jekti potrebujejo vse te deležnike. Rok za prija-vo: 31. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info 2016 Cross-Border Grants to Support Journalism in Europe JournalismFund.eu vabi novinarje iz Evrope k pri-javi na razpis za sofinanciranje cezmejnih razisko-valno novinarskih projektov v letu 2016. Podpora je namenjena ekipam novinarjev iz vec držav, ki pišejo skupno zgodbo, pri cemer vsak od novinar-jev pokriva svojo državo. Na razpis se lahko prija-vijo novinarji iz evropskih držav, kadar je to pomembno za zgodbo, pa je lahko clan skupine tudi iz katere od drugih držav. Rok za prijavo: 7. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: SHIFT2RAIL Joint Undertaking Call for Proposals 2015 V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi na podrocju inovacij v železniškem prometu. Do financnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 so upraviceni: (a) vsak pravni subjekt s sedežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skladu s pra-vom Unije; (b) vsaka mednarodna evropska inte-resna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sede-žem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu. Specificni pogoji sodelovanja za ta raz-pis so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Rok za prijavo: 17. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis »Prva zaposlitev na pod-rocju vzgoje in izobraževanja 2016« Predmet javnega razpisa so spodbude za zaposli-tve iskalcev prve zaposlitve na podrocju vzgoje in izobraževanja, v okviru katerih se bodo ucitelji, svetovalni delavci oz. vzgojitelji zacetniki preko nacrtovanega, organiziranega in strokovno vode-nega prakticnega usposabljanja uvajali v vzgojno-izobraževalno delo v šoli oziroma vrtcu. Cilj jav-nega razpisa je zaposlitev 319 uciteljev zacetni-kov, 131 v vzhodni in 188 v zahodni kohezijski regiji, za obdobje osmih mesecev, in sicer na pro-jektnem delovnem mestu ucitelja, svetovalnega delavca ali vzgojitelja v naslednjih vzgojno-izobraževalnih zavodih: - v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, dijaških domovih in šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v javnoveljavnem programu oziroma v programu s pridobljeno javno veljavnostjo, za katerega so vpisani v razvid izvajalcev javnoveljavnih progra- mov vzgoje in izobraževanja, skladno z veljavno zakonodajo na podrocju vzgoje in izobraževanja. Rok za prijavo: 7.3.2016. Vec. Vir: Razpisi.info 1. javni razpis za podukrep 4.1 -Pod-pora za naložbe v kmetijska gospo-darstva Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev namenjene prilagoditvi na podne-bne spremembe in izvajanju tehnoloških izbolj-šav ter znižanju stroškov pridelave. Skladno s 6. clenom Uredbe, je vlagatelj do podpore nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji. Rok za prijavo je 6. 4. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis P1 plus 2016 –Garancije Sklada za bancne kredite s subvencijo obrestne mere Predmet produkta so garancije Sklada za bancne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpi-suje Javni sklad Republike Slovenije za podjetniš-tvo v sodelovanju z v razpisni dokumentaciji opredeljenimi bankami. Produkt P1 plus 2016 je namenjen hitrejšemu, lažjemu in cenejšemu pri-dobivanju bancnih kreditov, ki zagotavljajo rast MSP in omogocajo: konkurencno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti, izboljšanje financiranja obratnih sredstev, povecanje dodane vrednosti na zapos-lenega ter ohranjanje in/ali ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje zasebnih vlaganj ter krepitev razvojno tehnoloških rešitev v pod-jetju. Razpis je odprt do 15. 10. 2016. Vec. Vir: Podjetniki sklad. COSME: Erasmus for Young Entrepre-neurs -Framework partnership Agre-ement (FPA) zvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) je v okviru programa za konkurencnost podjetij ter mala in srednja podjetja COSME objavila javni razpis, namenjen sklenitvi okvirnih partnerskih sporazumov za obdobje 2016-2021 z organizacijami, ki bodo lahko izvajale program Erasmus za mlade podjetnike. Na razpis se lahko prijavijo javni ali zasebni subjekti, dejavni na podrocju podpore podjetjem, in sicer zlasti: — javni subjekti, pristojni ali dejavni na podrocju gospodarskih zadev, podjetništva, podpore pod-jetjem ali sorodnih vprašanj, — trgovinske in industrijske zbornice, obrtne zbornice ali podobni organi, — organizacije za podporo podjetjem, centri, ki pomagajo podjetjem pri zagonu, in pod-jetniški inkubatorji, — poslovna združenja in pod-porne mreže za podjetja, — javni in zasebni sub-jekti, ki ponujajo storitve za podporo pri poslova-nju. Prijavitelji morajo imeti sedež v eni od držav clanic EU ali držav upravicenk v okviru programa COSME ter izpolnjevati druge razpisne pogoje. V projektu mora sodelovati najmanj pet organizacij iz petih razlicnih držav. Roka za prijavo: 5. 4. 2016. Vec. Vir: EASME COSME: Clusters Excellence Program-me -Promoting Cluster Management Excellence Across the EU -2016 Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) je v okviru programa za konkurencnost podjetij ter mala in srednja podjetja COSME obja-vila javni razpis, namenjen krepitvi delovanja centrov odlicnosti in njihovega cezmejnega sode-lovanja s ciljem zagotavljanja boljšega podporne-ga okolja za podjetništvo in podjetja v letu 2016. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe iz držav clanic EU in drugih držav upravicenk v okviru pro-grama COSME, ki delujejo na podrocju, ki je pre-dmet razpisa, ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje. Zahteva se partnerstvo med najmanj tre-mi organizacijami iz treh razlicnih upravicenih držav. V okviru tega razpisa je na voljo 1,500,000.00 EUR, EASME pricakuje, da bo pod-prla 7 projektov. Prijavite lahko projekte v vred-nosti do 214.000 €, sofinancira se do 75% upravi-cenih držav. Rok za prijavo: 31. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za predložitev projektov v okviru Transnacionalnega programa Adrion Objavljen je prvi razpis transnacionalnega pro-grama Adrion (Jadransko-jonski program), v okviru katerega je na voljo 33 milijonov evrov Evropskega sklada za regionalni razvoj in 5 mili-jonov evrov IPA sredstev. Odprt je za vse štiri specificne cilje znotraj prioritet 1 (Inovativna in pametna regija), 2 (trajnostna regija) in 3 (povezana regija). Prijavite lahko projekte v vre-dnosti od 800.000 do 1.500.000 EUR, sofinancira se do 85% upravicenih stroškov. Rok za prijavo: 25. 3. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info P7 2016 -Mikrokrediti za mikro in mala podjetja Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podje-tjem s sedežem v Republiki Sloveniji, za nemote-no poslovanje in krepitev podjetniške aktivnosti. Sredstva za mikrokredite v višini 5.000.000 EUR so zagotovljena iz Posojilnega sklada PS PIFI MG. Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podje-tja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgovornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki imajo vsaj 1 zaposle-nega in manj kakor 50 zaposlenih in imajo letni promet in/ali letno bilancno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Razpis je odprt do: 25. 5. 2016. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Natecaj za mladinski esej Parlamentarna skupšcina Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (Parliamentary Assembly of the South East European Process – PA SEECP) je v okviru bolgarskega predsedovanja odprla tek-movanje mladih v pisanju mladinskega eseja z naslovom “Mladi iz jugovzhodne Evrope za blagi-njo regije”. Tekmovanje je odprto za mlade do 29 let iz vseh držav JV Evrope, vse podrobnejše informacije in pogoje za sodelovanje pa vam pošiljamo v prilogi v angleškem in slovenskem jeziku. Informacijo o tekmovanju lahko objavite tudi na vaših spletnih straneh in družabnih omrežjih in tako omogocite cim vec mladim, da se seznanijo z vsebino natecaja, so sporocili iz glavne pisarne Urada RS za mladino. Na natecaju Natecaju Parlamentarne skupšcine Procesa sode-lovanja v jugovzhodni Evropi za mladinski esej lahko sodelujejo mladi do 29. let Naslov eseja: Mladi iz jugovzhodne Evrope za blaginjo regije. Rok za oddajo: 31. 3. 2016. Vse potrebne infor-macije najdete na uradni spletni strani. Razpisna dokumentacija: Povabilo k sodelovanju, Pogoji sodelovanja. Vir: glavna pisarna Urada RS za mla-dino. Program Erasmus+: Zagotavljanje kakovosti na evropski ravni za boljšo preglednost ter priznavanje znanja in spretnosti ter kvalifikacij V okviru kljucnega ukrepa 3 programa Erasmus+ (Podpora za reformo politik) – Podpora orodjem evropske politike je objavljen razpis, katerega splošni cilj je na evropski ravni preizkusiti mogo-ce postopke, mehanizme in merila kakovosti, ki bi jih bilo mogoce uporabiti pri: povezovanju mednarodnih kvalifikacij ali mednarodnih sektor-skih sistemov ali ogrodij kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij ter pri podeljevanju medna-rodnih kvalifikacij, povezanih z evropskim ogrod-jem kvalifikacij, povezovanju morebitnih evropskih temeljnih profilov kvalifikacij z evropskim ogrod-jem kvalifikacij ter pri podeljevanju kvalifikacij, ki izhajajo iz njih, da bi se ustvarili pogoji za zaupanje na ravneh in v postopkih za podporo priznavanju kvalifikacij, ki izhajajo iz evropskih temeljnih profi-lov kvalifikacij, ter izboljšalo dejansko in formalno priznavanje mednarodnih kvalifikacij. Vec. Vir: Raz-pisi.info Nepovratna sredstva za sofinanciran-je kadrovskih štipendij Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil razpis za sofinanciranje kadrovskih šti-pendij delodajalcem, ki izplacujejo kadrovske štipendije dijakom oz. študentom od vkljucno šolskega/študijskega leta 2015/2016 do zakljuc-ka trenutnega izobraževalnega programa. Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe zaseb-nega prava, javni zdravsteni zavod ali s.p. kot fizicna oseba za zaposluje delavce. Podjetje mora imeti sklenjeno pogodbo o štipendiranju v kateri se zaveže, da bo štipendist po trenutnem izobraževanju, za katerega delodajalec uveljavlja sofinanciranje, najkasneje v roku 1 meseca po zakljucku izobraževanja sklenil pogodbo o zapos-litvi s polnim delovnim casom za najmanj eno leto. Rok za prijavo: 31. 3. 2016 Vec. Vir: Tiko-pro Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Inter-reg V-A Slovenija-Avstrija Predmet razpisa je zagotavljanje skladnega raz-voja sodelujocih cezmejnih regij med Avstrijo in Slovenijo in omogociti državljanom, da kar naj-bolje izkoristijo naravne pogoje ter priložnosti. ROK prijave: Prvi rok je potekel 12. 2. 16, predvi-deni so še nadaljnji roki. Program se izvaja na osnovi odprtega javnega razpisa. To pomeni, da lahko prijavitelji vloge predložijo neprekinjeno od objave razpisa naprej oziroma dokler so sred-stva na voljo. Za sofinanciranje projektov je sku-pno na voljo 44.988.355 EUR. Sofinanciranje iz sredstev ESRR do najvec 85% skupnih upravice-nih stroškov, vsaj 15% pa je treba zagotoviti iz drugih virov. Zaprošeni znesek mora znašati med vsaj 50.000 EUR in naj ne bi presegal 3 mio. EUR sredstev ESRR. Vec. Vir: Interreg Slovenija-Avstrija Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Inter-reg V-A Slovenija-Madžarska Na ravni cezmejnega sodelovanja ustvariti priv-lacno obmocje za življenje, delo, naložbe, podje-tništvo z boljšim izkorišcanjem obstojecih narav-nih in kulturnih vrednot v turizmu in tako spod-bujati razvoj regije. Na drugi strani pa tudi vzaje-mno obravnavanje in reševanje skupnih proble- mov, ki zahtevajo skupne cezmejne rešitve. Za financiranje projektov je skupno na voljo 13.295.015 EUR. Prvi rok 12. 2. 16, predvideni so nadaljnji roki. Vec. Vir: Nepovratna-sredstva.eu Javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje za leto 2016 Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Dru-žini prijazno podjetje. Podjetja/organizacije se lahko vkljucijo v postopek pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje od 11. januarja 2016 dalje. Poziv je odprte narave in se za leto 2016 zakljuci 31. decembra 2016.Pridobitev certifikata poteka v dveh delih: . pridobitev osnovnega certifikata, ki traja 6 mesecev . pridobitev polnega certifikata, ki traja 36 mesecev od pridobitve osnovnega certifikata Osnovni pogoj za vkljucitev v postopek je naj-manj 10 zaposlenih ter spoštovanje trenutne delovnopravne zakonodaje. Vec. Najava -javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki so potrjeni na zasedan-jih programa Eureka s strani Odbora Visokih predstavnikov programa Eureka. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo sofinanciralo do 50 % upravicenih stroškov. Predmet sofinanci-ranja so raziskovalno razvojni projekti v podjet-jih (lahko v sodelovanju z javnimi raziskovalnimi organizacijami) za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, pos-topke ali storitve, s sofinanciranjem stroškov za industrijske raziskave. Vec. Vir: Tiko Pro. Home http://www.adrioninterreg.eu/wp-content/uploads/2015/11/logo-adrion-300x125.jpg VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu