Steu. 191 Velja po poŠti i xa celo leto naprej K 26-— xa pol leta „ „ 13"— ia četrt leta „ „ 6-50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ta celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10°— ta četrt leta „ „ S -%a en mesec „ „ »'/O Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. V unmianl, b torek, dni 29. mijusta 1905. _LCtO XXXIII. W AV H HIB IV WKM tfB n I I ^^ BI m* m~ - : M ^m za več ko trikrat . HH 1111 HM H m HjlHHSft HB^pBi m V reklamnih noticah stane HH MH |H fl^B ^^^^^^^^ enostopna garmondvrsta BW W| IM «B ISjU ^H ^Mžl H BH a 26 h. Pri večkratnem ob- HH HH in|n ^H vBH |H| Javljenju primeren lili ^B | . | | ■ ^ |a ■B Bfl ^^^^^ ^^L^^B ^^^^^B vsak Izvzemal nedelje JB^H^P W •■I ^^^^ za trikrat za več ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. f Irorlništtio 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez urggmaivu 'dvor|S?; nad tlsl(arn0). _ Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen M 20 slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - _£_ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. movinsba posodHa z Nemčijo. (Govoril poslanec Povše ob priliki razprave o trgovinski pogodbi z Nemčijo v drž. zboru.) Visoka zbornica! Govoriti hočem k temu zelo važnemu predmetu, kolikor mogoče, kratko. Vendar naj mi bo, kot poljedelcu dovoljeno, govoriti popolnoma odkrito k predlogi, ki je silno važna za avstrijsko poljedelstvo. Oglejmo si predlogo s čisto poljedelskega stališča in tako jo moram obravnavati kot zastopnik popolnoma agrarne dežele in tudi kluba, v katerem moramo agrarci čuvati interese poljedelstva. Ako si ogledam pogodbo z Nemčijo in j© primerjam z doslej veljavnimi, potem morem in moram odkrito priznati, da so nem ški agrarci v tem vprašanju avstrijske popolnoma porazili; znali so se ob pravem času organizirati, postati mogočen faktor v Nemčiji in znali so si pridobiti tudi moči napram svoji vladi tako, da mora Avstrija danes skleniti pogodbo, ki gotovo nudi avstrijskemu poljedelstvu mnogo manj, kot dosedanja. Gospoda moja, že zvišana carina na žito samo, ki je skoro še enkrat višja nam jasno osvetljuje smer novih pogodb. Omenim na kratko: Carina za pšenico je znašala doslej 3 marke 50 fenigov, sedaj 5 mark 50 fenigov; za rž doslej 3 marke 50 fenigov, sedaj 5 mark; za oves doslej dve marki 80 fenigov, sedaj 5 mark; za koruzo doslej 1 marka 60 fenigov, odslej 3 marke; za ječmen doslej 2 marki, sedaj 4 marke. To govori tako jasno, da mi o tem ni treba izgubljati več besedi. Dosti je, da so se te carine skoro podvojile v času, ko je cena žitu bistveno nižja vsled ameriške konkurence, v času, ko je silno pomanjkanje poljedelskih delavcev, ko jih ni niti za drag denar dobiti; posebno v naših južnejših deželah. (Res je!) Naj navedem, da moramo v moji ožji domovini, na Kranjskem, plačevati delavce s 3 - 4 krone na dan. Prašam: Se bo li še odločil kak poljedelec za pridelovanje žita. In ako govorim tu o žitu kot zastopnik dežele, kjer pridelovanje žita ni najvišja naloga poljedelstva, ampak bolj živinoreja, imam pač dovolj vzroka za to v trenutku, ko bo zmanjšan izvoz omejil tudi pridela-vanje žita v teh avstrijskih deželah, ker so cene minimalne. Kaj bo posledica? Te dežele se bodo vsled zmanjšanega žitnega izvoza bolj posvetile živinoreji, vsled česar bo pa za naše živinorejce v državi sami nastala konkurenca. Silno pa teže avstrijsko živinorejo tudi živinske carine. Priznam, da so naši avstrijski posredovalci svojo dolžnost res popolnoma in zvesto izvršili, da se jim je posrečilo, vsaj nezaslišano carinsko postavko v avtonomnem tarifu Nemčije od 18 mark za 100 kg. spraviti nazaj do 8 mark. Toda tudi to je še trdo in težko. In ako tudi se je posrečilo pomiriti nas poljedelce in živinorejce, vendar je moja dolžnost, razviti tu jasno in razločno sliko o tej carinski postavki. Kot praktični poljedelec naj navedem en zgled. Pri nas kupčujejo na živinskem trgu po parih. Ako torej vzamemo, da tehta en eksportni vol 7 meterskih stotov, je plačati od njega 7 X 8 = 56 mark, ali po našem denarju 67 kron, od para torej 134 kron. Menim, da ne pretiravam, ako trdim, da bodo vsled tega na naših živinskih trgih padle cene. (Res je!) Hvaležno pa moramo priznati, da se je našim posredovalcem saj toliko posrečilo, da naše prima- blago sme še upati na uvoz v Nemčijo. Nič boljše se nam avstrijskim konje -rejcem ne godi tudi s carino na konje; ta je v resnici enormna, ker znaša celo do 150 mark za eno glavo. Ta carina znaša vse- kakor več ko 10 odstotkov vrednosti, in ako pomislimo, da je Nemčija doslej vsako leto pokupila nad 100.000 glav potem je gotovo naš eksport, posebno plemenitejših konjskih pasem, silno otežkočen. V nemškem carinskem tarifu je prav evidentna poteza, da na slabejše pasme, katere se ne izplača gojiti v Nemčiji, postavlja nižje carine, da pa na vse plemenitejše, popolnejše, na vse, karpomenja res dobiček na poljedelskem in živinorejskem polju, po-stavlia izredno visoke carine. (Cujte! Čujte!) Želel bi le, da bi se ta stran bolj gojila tudi v avstrijski upravi, da bi varovali tudi naše boljše plemenitejše konje. Nič boljše ni s carino na prešiče, ki znaša sedaj 9 mark na 100 kg. žive teže. Sicer se nam dovoljuje v Nemčijo uvoz 80 tisoč prešičev, vendar bodimo odkriti: Ta kontingent bo največ koristil ogrskim vele-prodajalcem. In vendar je svinjereja, posebno za one dežele, kjer vlada malo posestvo, kakor v moji ožji domovini, visokega pomena. Kot primer navajam le, da je v moji ožji domovini na Dolenjskem, pri izbruhu gospodarske krize vsled po trtni uši uničenih vinogradov marsikoga pred popolnim polomom rešila le svinjereja. Ravno tako trdo je zadeta po nemški carini tudi naša ovčjareja. Med tem ko je carina poprej znašala eno marko, se je sedaj povišala na 8 mark, torej poosmerila, gospoda moja ! to se pravi, pri taki ovirajoči carini je naravnost izključeno še izvažati naše klavne ovce. In vendar, gospodje, pri današnjih razmerah in pri današnjem dragem delu se tudi ovčja reja ne sme podcenjevati. Ravno tako trdo smo udarjeni v izvozu naše perutnine. Gospodje vedo iz raznih poročil, da ima Avstrija precejšen izvoz perutnine in jajc. Vidimo pa, da tudi izvoz naše perutnine v Nemčiji ne bo več prost carine, ampak da znaša carina sedaj štiri marke. Da si poljedelec more napraviti točno sliko, kakšna bo prihodnjost pod vlado novega nemškega carinskega tarifa, je absolutno potrebno, da si natančnejše ogledamo, kakšen je bil nemški trg za izvoz naše živine. Ves naš goveji izvoz je v letih 1896. do 1900. znašal poprečno 132 000 glav; od teh je šlo v Nemčijo nad 90% po številu in 92 in pol % po ceni. Ta izvoz se je zamogel držati vkljub groznim policijskim šikanam Nemčije še nekaj let p« sklepu sedaj veljavne pog be, dokler ni slednjič 1. 1897. vsled večnih pritožb, da avstrijski uvoz zanaša kugo v Nemčijo, padel 1. 1894. od 81 milijonov na 31 milijonov kron, tako da je 1. 1897. dosegel najnižjo stopinjo. Potem pa je opaziti v našem živinskem izvozu polahno dviganje in le obžalujem, da je to dviganje zopet v nevarnosti vsled v resnici visoke carine na živino. V ilustracijo postopanja nemških poljedelcev in tem pokorne nemške vlade naj navedem, kako so znali nemški kmetovalci naš prešičji izvoz v nekaj letih takorekoč ustaviti. (Prav res!) L 1893, torej kmalu po začetku sedanje pogodbe, smo imeli izvoz prešičev, ki je znašal okroglo število 411000 kosov, dokler nismo 1.1900. dospeli do 26 komadov. (Cujte! čujte!) Nemški agrarci so znali na svojo vlado tako pritiskati, da je odredbe o zaprtiji izvedla strogo in brezobzirno. To dokazuje okolnost, da je naša bilanca v letih 1899 do 1900 trpela za 55 milijonov kron v letnem izvozu samo v tej stvari. Gospodje! Vprašali me bodete: Ni li Nemčija imela povoda zato in ni li dolžnost vas kmetovalcev in avstrijske vlade, storiti vse, da se avstrijske črede ohranijo kuge, in ni li bilo potem prav, da je nemška vlada čuvala svoje živinorejce? Jaz sem prvi, ki je pripravljen priznati, da je avstrijska uprava v zatiranju kuge — opomnim gospode le na zatiranje pljučne kuge — storila res veliko. (Bravo!) Ze desetletja smo neprenehoma imeli pljučno kugo, ki je bila kriva, da so nemški agrarci vedno rekli: Vlada, zapri, avstrijska živina je okužena. Z malimi žrtvami — nič več ko 1 l/s milijona — je znala avstrijska vlada to kugo popolnoma zatreti, tako da moramo v tem oziru Avstrijo imenovati vzgledno. Vedno zabavljanje na zanašanje kuge iz Avstrije ni upravičeno; kajti mi Avstrijci kaj lahko konštatujemo, da se je po nemških plemenskih prešičih zanesla svinjska kuga v Avstrijo. Morda sem preveč navdušen častilec živinozdravniških razmer v Avstriji, ako rečem, da bi bilo morda bolj pravilno, kriti-kovati nemške živinozdravniške razmere, ko naše avstrijske. (Pritrjevanje.) Jaz tukaj ne govorim o nemško ogrskih, ampak o avstrijskih razmerah. Kakor je velikansko zvišana carina na našo živino, tako je Nemčija tudi bistveno zvišala carino na meso. Kajti doslej je znašala carina 15, odslej pa naj znaša 27 mark. Gospodje, to je zopet že skoraj dvojno in pri tem moramo upoštevati, da se je največ našega mesa, nad dve tretjini, izvozilo v Nemčijo. Navajam, da se je 1. 1902 izvozilo 102 509 meterskih stotov, od katerih odpade le na Nemčijo 95.787 meterskih stotov Toda tudi izvoz prekajtnega in pripravljenega avstrijskega mesa v Nemčiio je znašal dve tretjini vsega izvoza. Nemčija pa ima v svo-iem mesoglednem zakonu odredbe, vsled katerih je izvoz svežega mesa in posebno pre-kajenega izredno otežkočen. (Konec.) Dogodki no BaiKonu, (Izvirna poročila „Slovencu" ) Turki proti svojemu valiju. S k a d a r , 27. avgusta. Turki vSkadru so se razdeliti v dve stranki. Eni so za va-lija, a drugi proti njemu. Nasprotniki vali-jevi so zahtevali od sultana, da valija takoj premesti. Sultan je poslal sem svojega adju-tanta Mustafa Nuri-pašo, da pomiri vznemirjene Turke. A njegovo poslanstvo ni uspelo. Nasprotniki valija so izjavili, da se dvignejo proti njemu z orožjem v roki, ako ga takoj ne odstranijo iz Skadra. Valijevi privrženci, ki jih je pa mnego več, so izjavili, da bodo z orožjem branili valija ter ne puste, da bi odšel iz Skadra Vsak trenutek more med mkajšnjimi Turki samimi teči kri; a da tudi za kristjane to ne bo brez žrtev, je gotovo. Vse kaže, da se bo naposled vse obrnilo le na kristjane. Žalostna nesloga med Bolgari in Srbi. K r a t o v o , 26 avgusta. Apostol Jovanovic, kmet iz srbskega sela Štal-kovice, v kratovski kazi, se je vračal iz Kratova, kamor je nesel davek, ki ga je v svojem selu zbral. Blizu samega Kratova pa je bil napaden in ubit. Apostol je bil najuglednejši Srbin v kratovski kazi. Iz maščevanja so ga ubili Bolgari, ker ni hotel prestopiti na njihovo stran. Apostol je zapustil ženo in štiri otroke. Ta političen umor je zelo razburil Srbe, ki iščejo prilike, da glavo svojega prvaka zamene z glavami bolgarskih prvakov. Tako se bo medsebojni bratomorni boj vršil toliko časa, da bo obeh konec na radost Turkov, ki v svoji molitvi molijo: „Ne zedini bože, kau-rinov (kristjanov)". črnogorska osveta. S k a d a r , 26 avgusta. Štirje Črno gorci, iz sela Sv. J u r i j na Bojani, so prestopili turško mejo. Tu so zajeli turškega častnika, ki so ga ubili, mu odsekali glavo, po črnogorskem običaju, in jo odnesli seboj v Crnogoro, truplo pa pustili na mestu smrti, Črnogorci, ki so s tem ubojem osvetili smrt dveh svojih rojakov, katera so Turki ubili v vasi Vrači, so nabili na kol glavo turškega častnika, na kateri je bil še fes, in jo i postavili na ogled, da se ostali Črnogorci prepričajo, da so „osvetili krvtt svojih rojakov. Turke je ta dogodek silno raz dražii in bati se je skoro mejnega boja med ' Turki in Črnogorci. Volite« metropolita. B e 1 g r a d , 27. avgusta Danes ob 7. uri zjutraj se je v kapeli metropolije vršilo klicanje sv. Duha na člane volivnega zbora za izvolitev novega metropolita, nakar so se začele volitve. ~ Zboru je predsedoval najstarejši škof Dimitrij. Od 57 članov volivnega zbora jih je prišlo 45; ostali niso došli, eni vsled bolezni, drugi pa zato ne, ker niso v Srbiji. Rezultat glasovanja je bil tak: škof šabački Dimitrij 13 glasov, škof žičkiSava 13 glasov, škef niški Nikanor 12 glasov, škof timoškiMelantij 2 glasova, a 5 se jih je vzdržalo glasovanja. Glasovanje je bilo tajno. Po zakonu je izvoljen oni, ki dobi najmanj dve tretjini glasov. Ker pa teh ni nihče dobil, se bodo volitve zopet vršile v četrtek, 31. avgusta, tedaj bo izvoljen oni, ki dobi najmanj polovice glasov Ako zopet nihče ne dobi polovico glasov, bo volivni zbor odgodil seje in se bo zopet sešel čez šest mesecev, da si izvoli metropolita. Turški vojaki ubijajo narod. S k o p 1 j e , 26. avg. V petek, dne 13. avgusta je obkolil en oddelek askerov, 300 mož, ponoči selo Konopčico, v pala-nački kazi, kjer so bili skriti bolgarski četniki. Vojska je pozvala četo, naj se uda; a ko so seljaki odgovorili, da v selu ni čet-nikov, se je vojska napotila v oni kraj sela, kjer so bili skriti četniki. V mraku se je četnikom posrečilo pobegniti, a narod je ostal brez brambe na milost in nemilost vojakov. Ogorčeni, ker so jim ušli četniki, so besni vojaki ubili 4 može, 7 žena in 5 otrok, mnogo pa je ranjenih, od teh bo tudi še marsikdo zaradi ran umrl. Med ranjenimi so tudi otroci. Vojaki so ubili dvoje dece 4 let, a eno 1 leta. Seljaki iz Konopčice so takoj v soboto šli v Palanko tožit h kajmakamu, a straža seljakov ni pustila v mesto. Seljaki so se hoteli brzojavno pritožiti pri Hilmi paši in civilnih agentih, a v brzojavnem uradu brzojavke niso hoteli sprejeti. Ranjeni še niso dobili zdravniške pomoči. Včeraj je sem v Skoplje došla deputacija seljakov, da od valije zahteva zaščite, a je tudi tu niso dobili. Bolgarska četa, ki je dala povod tem zločinom, je dospela v Konopčico z namene m, da primora srbska sela v okolici, preiti k Bolgarom. Vojski je poveljeval b i m -b a š a (major) I b r a h i m - b e j. Ker je na Slovenskem večje število delavcev iz pala-načke kaze, pa najbrže tudi iz Konopčice same, navajam tu imena ubitih, da vedo, kdo je bil ubit v onem poboju Ubiti so možje: J a k i m S t o j a n o v , V e 1 i č k o Kr-stev, Spasko Iliev, Veličko Trajanov; žene: Stojanka Krst e v a , S t o j a n k a K o 1 e v a , 11 i n -ka Krsteva, Božana Arsova, Stojanka Spasova, Velika Petrova, Štefana Veličkova; otroci: M arča Krs t o v a , Jordana Traja n o v a, Gena Trajanov a, Stoj-ko Veličkov in enoletni J a k i m K r-s t e v. Povratek kneza Ferdinanda. Sofija, 25. avgusta. Na splošno začudenje je danes kne* Ferdinand nenadoma došel v Sofijo. Njegovega dohoda ni nihče pričakoval in o njegovem dohodu ni ničesar vedela niti vlada. Temu nepričakovanemu kneževemu povratku nadevljejo tu neko važnost. Knez, ki drugače polaga veliko važnost na ceremonije, se je pripeljal v navadnem vozu, na kolodvoru ga ni nihče sprejel in s kolodvora se je odpeljal na dvor v priprostem izvoščku z dr. Stanče-vom, bolgarskim diplomatiškim agentom v Peterburgu, ki je dospel skupno s knezom. Knez gre na velike vojaške vaje, a takoj po vajah gre zopet v inozemstvo. Knez Ferdinand je vladar, ki najmanj od vseh vladarjev na svetu prebiva v svoji državi. Turki napadli Bolgare. V e 1 e s , 25. avgusta. Turška razbojniška četa, broječa 60 mož, je- nanalla bolgarsko vas Mrzen-Orahovac. Seljaki so se branili proti razbojnikom iz svojih hiš z orožjem v roki. Padla sta dva Bolgara in štirje Turki. RusKo-loponsko vojsko. Mirovna pogajanja. Listi svoja poročila nadaljujejo vsak po svoje. Ta je pesimist, oni optimist. Pozitivnih dejstev je malo. Iz Portsmoutha pri haja vest, da je konferenca na prošnjo Ta kahire odložena do torka ob štirih popoldne. Izprva se je mislilo, da hočejo Japonci staviti nove predloge, sedaj pa poroča »Matin": Pariz, 27. avgusta. Takahira je izjavil, da Japonska ne bo stavila novih predlogov. Komura je zahteval odgoditev le zato, da ne bi razžalil Rosse-velta in da bi pokazal, da ni Japonska kriva, da se mirovna pogajanja razderejo. Sicer polagajo krogi, ki upajo na mir, veliko važnost na Reuterjevo brzojavko iz Portsmoutha (27. avg.), ki pravi, d a s e j e Takahira pogovarjal z W i t -teom v njegovi sobi. Toda nasprotno podere vse nade vest »Matinova", ki je sicer že datirana 26 avgusta, da je Witte zahteval od blagajnika hotela račun. Seveda je vse te vesti treba sprejeti z največjo rezervo. Tudi vesti, ki prihajajo iz Peterburga, ne soglašajo. Včeraj smo zabeležili vest, da so ameriški finančni krogi trdno prepričani, da se bo sklenil mir, sedaj pa poroča berolinski „Kleines Journal" iz Peterburga: V tukajšnjih in v moskovskih finančnih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da se mir v kratkem sklene. Vse vesti, da je carjev kronski svet sklenil, da se vojska nadaljuje, so izmišljene. Ce pustimo na stran vse popolnoma nezanesljive intervieve, ki so večkrat z gotovim nemenom popolnoma izmišljeni, nam ostanejo samo še dve pozitivni vesti. Tokio, 28. avgusta. Izvanredni kabinetni svet ministrov in starejših državnikov se je ob 2 popoldne podal k mikadu, kjer so sejo nadaljevali. Tuše odloči, n a j s e s k 1 e n e m i r ali nadaljuje vojska. V samem Tokiu je vse mirno, kakor je doslej bilo. Pariz, 28. avgusta. Clemenceau poživlja v „Aurere" francoskega predsednika, naj hitro in odločno podpira Rooseveltovo prizadevanje za mir. Med vesti, katerih zanesljivost se težko kontrolira spadajo še tele: London, 28. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia, da je mir zagotovljen in bo Rusija plačala zahtevano odškodnino. Iz S a n g a j a poročajo : Tu domnevajo, da bodo mir kmalu sklenili. Pariz, 28. avgusta. Vsi listi se o miru izražajo pesimistično. Baje je car pripravljen odstopiti polovico Sahalina, noče pa plačati odškodnine. »Berlin. T a g e -b 1 a t ta poroča iz Newyorka: Rusija je pripravljena plačati 100 miljonov dolarjev, za 500 milijonov dolarjev pa ni mogoče doseči sporazumljenja. Nove ruske torpedovke. Rim, 28 avgusta. .Messaggero" javlja, da se ruska vlada pogaja z dvema italijanskima ladjedelnicama za zgradbo desetih visokomorskih torpedovk. Notranje politični položaj. Včeraj se je vršil na Dunaju ministrski svet. Posvetovali so se o tekočih poslih. Ker niso bili navzoči vsi ministri, odobri ministrski svet proračun za leto 1906. v prihodnjem ministrskem svetu, v katerem tudi sklenejo, kdaj naj se skliče državni zbor. Vsenemškemu poslancu dr. Schalku so predvčerajšnjim nemški agrarci razbili shod v Bischofteinitzu. Vladni zastopnik je razpustil shod. — Namesto odstopivšega so-cialnodcmokratičnega poslanca Hannicha iz splošne volivne skupine v liberškem okraju kandidira vsenemška delavska stranka delavca Predigerja. Kriza na Ogrskem. Košut se je razgovarjal v Karlovih Varih s sotrudnikom »N. Fr. Pr." o polo žaju. Rekel je, dase mora opustiti vsako upanje na rešitev krize, ako vladar ne dovoli narodnostnih koncesij v armadi Nadalje je izjavil, da se Feyervaryja na Ogrskem nič ne boje. Če bodo nove volitve, upa Košut na še večjo zmago svoje stranke. Kar se tiče splošne volivne pravice jo ima sicer neodvisna stranka v svojem načrtu, a stranka ni voljna za splošno volivno pra vico žrtvovati narodnostih zahtev. Medtem ko govori Košut tako zmagozavestno, pa dela Feyervary na vse kriplje, da ustanovi novo stranko, katere jedro bodo tvorili po slanci, ki so in še izstopijo iz lib. stranke. Stranka si bo nadala ime .radik. stranka" in nastopi pri novih vol tvnh kot vladna stranka, ki bo poizkusila dobiti pri novih volitvah večno. Nemci nevoljni naGautscha. Vsenemški tabor je zopet po konci. Zgodilo se je pa res nekaj, kar mora vzbuditi in razburiti kri najmirnejšega čestilca Vodanovega. »Politik namreč poroča, da po-državi vlada 1. januarja 1906 češko zasebno gimnazijo v Misteku na Moravskem. Več desetletij so vzdržavali misteški Cehi s pomočjo »Ustredni Matice skolske" v Misteku za češke dijake sami svojo gimnazijo, dasi bi imela država skrbeti za prosveto slovanskih dijakov. Zdaj pa, ko hoče vlada mi-steškim Čehom dati, kar jim gre po ustavnih določilih, so pa Nemci razburjeni. Ubogi Nemci! Demonstracija za nedeljski počitek v Brnu. Preteklo nedeljo so priredili brnski trgovski sotrudniki shod, na katerem so zahtevali celodnevni nedeljski počitek. Po shodu je priredilo kakih 300 trgovskih usluž bencev izprevod po mestu. Hoteli so korakati pred namestniško palačo, a jih je policija ustavila. K namestniku so odposlali poslaništvo dveh čeških in d eh nemških trgovskih sotrudnikov. Ker ni bil namestnik grof Zierotin doma, so zahtevali nedeljski počitek pri dvornem svetniku Salomonu. Trgovski sotrudniki so korakali nato še po več cestah in peli češke in nemške pesmi, na kar so se razšli na poziv svojih voditeljev. Vstaja v nemški jugovzhodni Afriki. Poveljnik nemške bojne ladje »Bussard" je poročal v Berolin : Nadporočnik Paasche je presenetil na potu v Mtausae kakih 1000 mož močno vstaško četo zamorcev, ki so bili oboroženi s puškami. Zamorci, ki so izgubili 73 mrtvih, so bežali na južni breg reke Rufi|i. Vstaja domačinov se je razširila tudi na okraj Lindi. Boje se, da napadejo vstaški zamorci mesto Lindi Pričetek volilnega gibanja na Ruskem. Iz Peterburga javljajo 26. t. m.: Volilna agitacija je že pričela. „Rus" je priobčil listo členov stranke zemstev, katerih izvolitev bi bilo želeti, med temi se nahajajo imena poslancev od meseca junija in drugih liberalnih mož. Bo li kandidiral tudi profesor knez Trubeckoj, ni še znano; za mogel bi to storiti, ako se odpove profe-suri. Neki člen zemstva je prepotoval pe-trograjsko guberuijo ter konstatiral, da so se že ustanovile politične stranke. Največ šans da imajo opozicijonalci ; mnogo je odvisno od tega, se bo li udeležila volitev večina družbe, ki se sedaj ni bavila s politiko. Rusija. Gosudarstvenna duma. Danes je napovedana prva seja posebne komisije, ki ima nalogo proučevati predpise za gosudarstvenno dumo. Pred vsem bodo proučili način \ olitev in predpise na uradnistvo. Komisija bo določila, naj li določi način vo litev posebni zakon ali naj izdajo za prvo volitev začasna določila in prepuste dumi, da izdela dotični zakon. Odstop D u r n o v a Poročajo, da je novoimenovani moskovski generalni gu-bernator že naznanil, da odstopi. Rusko-Poljsko. Splošna stavka v Sosnovicah in Dombrovem vprizorjena proti dumi je končana. V vojašnico 15 ruskega pehotnega polka v Sosnovicah je bila vržena bomba, ki pa ni nobenega ranila. Revolucija v Sibiriji. Iz bruhnila je prekucija v mnogih večjih sibirskih krajih. Nemiri v Kavkazu Med nemiri v Kčadižvaru je bilo ubitih 7, ranjenih pa 12 oseb. Kmetje niso hoteli izročiti knezu Muhranskemu pripadajoči del žetve. Ko so zaprli 3 kmečke voditelje, so jih kmetje oprostili s silo. Vojaštvo je došlo knezu na pomoč, ki je vzel nato kmetom pripadajoči mu del žetve. Nad tisoč kmetov oboroženih s palicami in vilami je pridrlo na kneževo posestvo in zahtevalo žito na zaj. Izjavili sn, da v prihodnje nočejo ničesar več plačevati posestnikom. S streli so ranili nekega kazaškega častnika na glavi, ki je nato zapov^dal kazakom streljati na kmete, ki so se razpršili, ko so padli streli. Kneževo posestvo straži vojaštvo. Ob belem dnevu je bil umorjen iz zasede neki kazak, dan pozneje je pa bil ranjen knez M u -h r a n s k i. Umetno razburjenje Nemcev v Sleziji. Na nemškem protestnem shodu v Opavi preteklo nedeljo zvečer je poročal poslanec dr. Sommer, da vlada ne namerava izdati I jezikovnih odredb za Slezijo, kar mu je iz-: javil Gautsch. Shod je izjavil, da uveljavi | vlada Stremayrjeve odredbe iz 1. 1882, ki se I izvršujejo le v nekaterih šlezijskih okrajih, ' za vsa sodišča v Sleziji Ker je bilo imenovanih zadnji čas več slovanskih uradnikov so izrekli vladi nezaupnico. — Čehi prirede 3. septembra v Kathereinu veliko slavnost Nameravali so prirediti v Opavi tudi slavnostni izprevod, a jih je načelnik deželne vlade pregovoril, da so opustili nameravani načrt. Angleško brodovje v Baltiškem morju. V nedeljo zvečer je došlo angleško brodovje v Swinemunde, kjer pozdravi Angleže nemška vojna mornarica. Včeraj je obiskal nemški veliki adm;ral Koder angleški ga admirala Wilsona, ki mu je takoj povrnil obisk. ■■■ v ■ ■ Turčija. Turška vlada je pozvala bolgarsko, naj izroči Turčiji one Armence, ki so zapleteni v zaroto, ki je povzročila napad na sultana — Bolgarska vlada najbrže odgovori, da ne namerava izročiti Armencev. Pogreb v Košicah umorjenega črkostavca Kleina se je izvršil mirno a svečano. Izprevod so otvorili socialisti, ki so nosili transparente z napisi: »Doli z militarizmom, živel prole-tariat!" Ogrski časnikarji so darovali venec z napisom: »Ideje ne morete umoriti!" — Vdova pokojnega Aladara Kleina, ki ga je v uredništvu „Kassai Hirlapa" umoril poročnik Sartory, je dobila približno 400 so žalnih brzojavk. Zanimiva je brzojavka anarhista Heyda iz Tburingena, ki je brzojavil: »Prejmite moje sožalje. Nož za nož proti tem razbojnikom!" Častniki 34. polka dobivajo grozilna pisma, na katera jim je za-branjeno odgovarjati. Meščanstvo je silno razburjeno. Slovaki za splošno volivno pravico. Slovaška narodna stranka je priredila v nedeljo v Požunu javni ljudski shod, na katerem so zahtevali snlošno volivno in tajno volivno pravico in zakonito zajamčeno svobodo shodov in društev kakor tudi politično in narodno svobodo. Nemške silovitosti v Afriki. Berolin, 28. avgusta. ,Koln Ztg" ojstro napada guvernerja nemške vzhodne Afrike, grofa G o e t z e rt a , ker je zakrivil vstajo s svojim silovitim nastopom proti domačinom Francoska svobodo-Ijubnost. Pariz, 28. avgusta. Neki učitelj, član generalnega sveta v Marni, je sprožil predlog, naj se iz učne knjige za moralo v francoskih ljudskih šolah črta poglavje, ki govori o dolžnostih do Boga. Predlog je bil sprejet. Vlada ga bo najbrže odobrila. Strankarski shodavstrijske socialne demokracije se vrši letos dne 30. oktobra na Dunaju. Med drugim nameravajo razpravljati o sledečih točkah: Avstrijska kriza in v o 1 i vno pra v o, splošna stav-k a , starostno in invaliditetno zavarovanje in preskrba za vdove in sirote, militarizem. Da bo treskalo i na krščanske socialiste in na krščanske stranke, je seveda samoobsebi umevno. Italijansko vseučiliško vprašanje. Na shodu istrskih županov v Poreču so soglasno sklenili, dn zahtevajo italijansko vseučilišče v Trstu ali pa nič. —-Pa nič! Štajerske nouice. š Nadškof sarajevski dr. Stadler biva te dni pri sv. Jožefu poleg Celja. Presvetli je bil nevarno bolan, zato se je mudil dalj čzsa v južnih krajih: na Krku, Grškem, v Carigradu. Zdaj ko se je srečno pozdravil, se je umaknil za nekaj dni semkaj v samoto. Spremlja ga kanonik dr. Ivan S a r i c , ureunik „Vrhbosne". š Poročil se je gosp. L u d o v i k S t i k e r , odvetniški koncipijent v Celju, z gdč. Marijo Schauer, hčerko veleposestnika na Vranskem. š Hrastnik. V nedeljo prirede »Hrast-niški diletantje" veselico in čisti dobiček izročimo pripravljalnemu odburu novega delavskega društva. š Sest metrov globoko padel je v soboto 26 t. m. 14ietni delavec Anton S t u p a n iz Maribora pri razširjanju ti skarne sv. Cirila v Mariboru. Po lastni neprevidnosti je padel raz 6 m visoki zid in- se na glavi m»>čno poškodoval. š Tiskarno sv. Cirila v Ma riboru bodo zelo razširili Zid za prvo nadstropje je že dograjen. V prvem nadstropju bodo prostori za stavce, spodaj pa za nove moderne stroje. Tiskarna bo vsa moderno opremljena in tudi osobje se bo zdatno pomnožilo. To pač jasno kaže, da Slovenci tudi v tej stroki napredujemo. Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Oče jo je ovadil. Dne 19. junija t. I. povila je 26 let stara Marija Jurjavčig samska, posestnika hči v Žerovskem vrhu po noči dvojčke, katere je umorila. Ker ima že od preje še živečega okoli 2 let starega nezakonskega otroka, morala je doma mar-sikako trpko besedo preslišati zlasti ko so opazili, da se nahaja v blagoslovljenem stanu. Ko je prišla po porodu k zavesti se je silno prestrašila, ko je opazila, da si je s svojo lahkomišljenostjo nakopala veliko breme, zato je sklenila, se otrok iznebiti. Zavila je novorojenčka v predpasnik, in ju odnesla v goščavo. Marija Jurjavčič je otrokoma usta z listjem zamašila, potem ju z listjem pokrila in na vrh položila dva kamena, potem pa odšla domov, kjer se je vlegla v posteljo. Drugi dan je obdolženka opravljala svoja vsakdanja posla, vendar se ji je njena prememba po zunanjosti poznala. Na očitanje domačih je od hiše pobegnila, obiskala neko znanko v Osojnici, kjer so jo orožniki na ovadbo njenega lastnega očeta prijeli. Na lice mesta došla komisija je kon-statovala, da sta bila dvojčka moškega spola popolno razvita, ako sta se pa sploh živa rodila ali ne, se ni moglo konstatovati, ker so bila trupla vsled vročine že nagnita in črviva. Porotniki so potrdili umor enega otroka, potrdili so pa tudi vprašanje, da je bila zmedena. — Vsled tega je bila detomorilka oproščena. Tat iz navade. Lovrenc Ternjak, 48 let star, dninar v Bistrici v Rožni dolini na Koroškem pristojen, je bil že 20krat kaznovan. Pri deželni sodniji v Celovcu je bil obsojen radi tatvine na 18 mesecev težke ječe, in po prestani kazni se je oddal v prisilno delavnico kjer je ostal 20 mesecev. Ternjak pravi, da je bila njegova zadnja služba v Pavličevem mlinu, ker ga je zadela nova nesreča, da je bil zaradi sokrivde pri tatvini po krivici na tri tedne zapora obsojen. Po prestani kazni je prišel čez Ljubelj v Tržič kjer je zaradi beračenja 14 dni v zaporu sedel, od tod se je vrnil na Kordško, kjer je delal pri raznih kmetih, za katere imena pa ne ve. Letos na Veliki četrtek je prišel k posestniku Janezu Staretu z Labore, v roki je držal malo culico in prosil za sprejem v službo, s početka se ga je gospodar branil končno ga je pa obdržal ker mu je Trnjak obljuboval, da bo vstrajen in priden, da si hoče novo obleko prislužiti s katero bo mogel iti v cerkev. Komaj so pa prazniki minuli, že jo je ponoči skrivaj popihal, izginila je pa gospoflarju 1 dolga veriga, dve žlajdri in dva po pol metra dolga jermena Dne 26. majnika je prišel v Longhijevo gostilno ter je zahteval časo piva. Ker je imela gostilničarka dovelj druzega posla je Ternjak odšel, ne da bi kaj plačal. Drugo jutro se je vrnil ter ponujal Mariji Longhi prav po ceni par ženskih črevljev, 2 svilnati ruti in 7 nožev. Ker se je gostilničarki obdolženec zdel sumljiv, poslala je po orožnike, ki so ga še isti dan aretovali. — V tej zadevi pravi obdolženec, da ko je prenočil v Kriv-čevi šupi v Hrušici je prišel nočiti neki njemu neznan bolj prileten mož, ki mu je te reči dal z naročilom, da naj jih proda, ter da se bosta z izkupilom delila, pripomnil je še, da je vse to od njegove sestre, končno je pa le priznal, da je vse te reči pokradel v neki gostilni na Hrušici. Pri telesni raziskavi se je tudi pri njem našlo kladivo in klepišče o katerih rečeh pravi, da jih je kupil. Aretujočemu orožniku se je izdal za Josipa Koširja, doma iz Kranjske gore. Porotniki so pritrdili na njih stavljena vprašanja in sodni dvor ga je obsodil na pet let težke ječe. Oropani delavec. Anton Koleno, pristojen v Drenskorebro na Štajerskem, sedaj je zidar v Obernah, je bil 7 krat zaradi tatvine in mnogokrat že zaradi drugih deliktov kaznovan. Pri okrožnem kot porotnem sodišču v (Jelju je bil obsojen pred sedmimi leti zaradi tatvine iz navade na 6 let težke ječe. To kazen je prestal 29. avgusta 1904. Meseca svečena 1905 je prišel h gradbi bohinjske železnice, a že meseca marca t. 1. je poizkušal izvršiti več žepnih tatvin katere se mu pa k sreči niso vse obnesle, le dne 3 majnika je v Bohinju na cesti izmaknil uro z verižico iz žepa Franceta B e v c a , s katerim sta skupaj hodila. K o 1 e n c je mesca aprila pri delu ponesrečil in že 20. majnika ni ničesar delal. Pač pa je užival takozvano bolniščnino, za katero je dobil dne 20 majnika izplačanih 12 K 60 h. Po lastnem priznanju preje ni imel več denarja nego 3 K 46 h. Ravno isto soboto, ko je K o 1 e n c prejel svojo bol-niščninino, popival je v Lampetovi baraki, to je bilo zvečer. Tja je prišel tudi delavec Jakob L a j o v e c s svojim prijate-ljom Antonom Sedejem. Kolencje že v [ a m r o v i gostilni v Podklancu videl, kako da je L a j o v e c svoj srebrni denar zamenjal v papirnatega in zato dobil dva 10 kronska bankovca. Ker je L a j o v e c dosti pil, postal je pijan, in tovariš S e d e j je še pred 9. uro zapustil barako; spravljal je tudi svojega tovariša seboj, a ti ni hotel Jakob L a j o v e c ne ve iz lastne vednosti, kdaj da ga je S e d e j zapustil in kai se je v tem času godilo. Ko je pa prišel t a j o v e c zopet v barako, vrnila se mu je noDolooma zavest. Spominjal se je dobro kako ga je gonil K o 1 e n c spat, in ko je x I iz gostilne, prišel je obdolženec za njim, L ga sem in tja pabal, da je padel in se udaril na levo senco, končno ga je vrgel na r men _ kvader, kjer je nezavesten obležal, in ki je prišel k sebi, je takoj zapazil, da e 0b ves denar, t. j. 26 K 60 h, denarnico katero je vedno hranil v žepu je pa izpraznjena pred njim na tleh ležala. Drugi dan je uopival obdolženec po več gostilnah, okoli oolnoči je bil v tunelskem hotelu, tam je imel 5 Štefanov vina na mizi ter je bil s pijačo in cigaretami jako radodaren. Izvedlo L je tudi, da je menjal dva bankovca po jO K. P« aretaciji so pa še pri njemu našli 5 K 94 h Obdolženec je deloma svojo krivdo orjznal. Priče, gostilničarka Ivana L a m p e in njen hlapec France Pire potrdita da je obdolženec L a j o v c u na ravno taki način silo delal, kakor je bilo prej opisano. Tudi i o 1 e n c sam priznava, da je L a j o v c u vzel ves njegov denar. Ta obravnava se je pričela popoldne, a pri zaključku lista še ni bila končana. ~ Dnevne novice. Deželni šolski svet proti učitelju Jakliču. Učitelj J a k 1 i č bi bil moral s 1. jan. 1903. biti pomaknjen v višji plačilni razred. Takrat je nastopil proti njemu dež. nadzornik g. Hubad. L».to kasneje je bilo popolnoma iz lastnega nagiba obljubljeno ravno temu učitelju od kompetentne osebe, da ne bo nobene ovire več, da ne bi bil pomaknjen v višji plačilni razred. Par dni kasneje je ravno lista kompetentna oseba se ustrašila gro-aienja dr. Tavčarjevega in glasovala proti svojemu prepričanju za dr. Tavčarjev predlog, da se vzame Jakliču za tri leta pravica do višje plače. Ta famozni sklep dež. šolskega sveta je ministrstvo toliko razveljavilo, da velja ta sklep samo za e n o leto. Ugoditi bi se bilo moralo začetkom 1.1. kar se je tembolj pričakovalo, ker ni bilo nič tacega, kar bi moglo dali povod kakemu discipliniranju. Dež. šol. svetu seveda ni bil ljub odlok ministrstva — toda ker si samo nespametni ne zna pomagati! — si je pomagal na originalen način. Takrat je prevzel vlogo dež. nadzornik gosp. Frančišek Leveč Teden dni pred sejo pride inšpi-cirat šolo — Jakličjeležalvbol-n i š n i c i — in nasledek tega, zopet pre-teriranje! Na ta način se seveda ministrski odloki najložje osmešijo! Ob tej priliki se je zelo denunciralo in posledica je bila disciplinarna preiskava, ki naj bi snela Jakliču zopet 200 K. — Navedenih je bila cela vrsta obtežilnih točk, s katerimi je prijadral meseca marca okrajni nadzornik g. Turk v Dobrepolje! Ob tej priliki je izvedel Jaklič da ta preiskava prinese 200 K ali jih pa tudi ne. Posledica te preiskave pa je: 1. Discipliniranje s prikrajšanjem plače in 2. Ukor. Tako je zadela zdaj Jakliča dvakratna kazen!, ki v zakonu ni opravičena. Jasno je, da dokler bodo hofratski aspirantje imeli kaj besede, se Jakliču ne bo bolje godilo. Pričakovati sme le strogih ukorov vsaj za dobe Heinove vlade, pod katero se nekateri značajni .možje" zatajili svoje mišljenje in besede in uredili svoje razmerje do višjega mesta na način, ki jih najprej privede do hofratstva. Ker so dnevi Heinovi šteti, smejo pričakovati, da dosežejo cilj za katerim plovejo, čeprav preko žrtev, v kratkem času. — Slavnost v Vevčah. Ena najlepših slavnostij ognjegascev, kar jih je bilo zadnja leta na Kranjskem, se je vršila preteklo nedeljo v Vevčah. Slavnost 25let-nice ondotnega tovarniškega gasilnega društva se je vršila v vsakem oziru izborno, za kar gre v prvi vrsti hvala tovarniškemu vodstvu, ki se ni strašilo velikih stroškov. Slavnost je bila združena z odlikovanjem delavcev in delavk, ki so že nad 40 let v tovarni. Vse hiše okolu tovarne so bile okrašene z neštetimi slovenskimi zastavami. Slavnost se je pričela zjutraj z božjo službo, katere so se udeležila ognjegasna društva iz Stepanje vasi, Bizovika in domače ognje-gasno društvo, ki je nastopilo v novi uniformi, vevška delavska organizacija pod svojo novo zastavo. Posebno pozornost je vzbujalo, da so zastopniki tovarniškega vodstva prvi korakali pod delavsko zastavo. S tem so dali lep zgled. Po sv. maši se je na dvorišču tovarne vršila dekoracija delavcev-jubilantov, ki so : Cerne Jernej, Gre- gorc Urša, Kernc Franc, Lampič Neža, Lampret Franc, Ocvirk Urša, Skotin Jedrt, Tertnik Urša. Delavstvo je v lepem govoru nagovoril voditelj okrajnega glavarstva p 1. B a-n i t z a, ki je kazal na lepo razmerje med tovarniškim vodstvom in delavstvom v Vevčah, govoril je dalje upravni svetnik gosp. T a u s i g , ki je počastil slavnost s svojim dohodom, in č. g. župnik K o 1 a r , če-gar besede so napravile mogočen vtis. Z delavsko zastavo v roki je stopil naprej tovariš Jeriha ter se v imenu delavstva iskreno zahvaljeval, želeč, da bi dobro razmerje vedno vladalo med vodstvom in delavstvom. Opomnit moramo še, da je bila vsakemu odlikovanemu delavcu in delavki izročena v spomin od tovarniškega vodstva hranilna knjižica z vlogo 100 kron s posebnimi priznalnimi pismi in da so bili dopoldne vsi gasilci gostoljubno pogoščeni. Splošno smo čuli tudi vse, ki so se udeležili dopoldanske slavnosti, hvaliti prekrasno petje v cerkvi. Opoldne je bil na restavracijskem vrtu pod bogato okrašeno lopo banket, kjer so se čule navdušene napitnice. Priljubljeni nadravnatelj g. T i t t e 1 ie napil presv. cesarju, s klicem BZ