Četrtek, 1. januarja 1931. JUGOSLOVAN Stran 15 krotisku in društveno zgodovino. Vsa književ­ na priloga obsega 6 * 2 strani kvartne oblike. »Zbori« so letos priobčevali dragoceno dr. J. Mantuanijevo »zgodovino slovenske operet, ki je dosedaj še nismo imeli. Dr. Stanko Vurnik se je lotil vprašanja objektivne glasbene kri­ tike, VL Pfeifer se je spomnil f skladateljev Volariča in Svetka, 50-letnice monsignora Stan­ ka Premrla; v članku »Česa nam manjka« je na­ čel vprašanja slovenskega centralnega glasbe­ nega arhiva, orisal zasluge sedemdesetletnika, glasbenega zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija. Z. Hladnik je opisal v posebnem članku te­ žak finančni položaj naših pevskih društev, L. Žepič izčrpno poročal o pevski turneji zbora Glasbene Matice po Franciji. V rubrikah »Na­ ši skladatelji« so Zbori tekom petih let prina­ šali življenjepise naših skladateljev, v rubriki »Iz naših organizacij« pa so obveščali svoje na­ ročnike o delovanju pevskih društev Južnoslo- venskega pevačkega Saveza in Hubadove župe, kot njeno oficijelno glasilo. »Zbori« poročajo dalje o koncertih, operi, izšlih novih skladbah in priobčujejo zanimive glasbene vesti iz Jugo­ slavije in tujine. V zadnjem zvezku so se spo­ mnili 40-letnice pevskega udejstvovanja Janeza Završana. Letošnji letnik je opremljen s slika­ mi zbora in pevovodje Ljubljanskega Zvona Zorka Prelovca ter društvenih funkcijonarjev, dr. Josipa Mantuanija, Stanka Premrla, Franca Rusa, Alojzija Mihelčiča, Janeza Završana in kvarteta Glasbene Matice (Pelan, Završan ml., Završan star., Skalar). V glasbenem delu letnika, ki obsega 70 stra­ ni, so zastopani s svojimi najnovejšimi zborov­ skimi skladbami Anton Jobst, Ferdo Juvanec, Vasilij Mirk, Stanko Premrl, Oskar Dev, Ivan Ocvirk, Alojzij Mihelčič, Blaž Armič, Matej Hu­ bad, Emil Adamič, Josip Pavčič, Zorko Prelo- yec, Ludovik Puš, Slavko Osterc, Karel Pahor in L. M . Škerjanc. Letos so imeli »Zbori« še vsakemu zvezku pridejano prilogo solospevov s spremljervanjem klavirja, ki se jo solisti goto­ vo veseli. Zanjo so prispevali nove pesmi skla­ datelji Adamič, Pavčič, Prelovee in Premrl. — Referent češkega Peveckega vestnika, glasila Češke pevske zveze dr. Jaromina Fiale, piše o »Zborih«: »Pod Prelovčevo redakcijo v Ljubljani izha­ jajoče »Zbore« za njihovo bogato vsebino in vztrajno izhajanje moremo Jugoslovanom zavi­ dati. Urednik zna izbirati od preproste prired­ be ljudske pelini do najmodernejših zborov, tako da v listu vsak zbor zase nekaj najde«. Vsi omenjeni trije naši glasbeni listi vrše svojo nalogo požrtvovalno, sm otreno, podpira­ joč drug drugega. Vztrajajo pa pri svojih bor­ nih finančnih razmerah težko, zato bi bilo prav, da bi se nanje naročil vsak glasboljubeč Slovenec. Naročnina na Cerkveni glasbenk zna­ ša letno 40 Din. Zavzeti bi se morala zanje predvsem naša pevska društva, pevovodje, pev­ ke in pevci; naročiti bi se morale nanje vse šolske in učiteljske knjižnice, podprti bi jih pa morala vsaj s skromnimi subvencijami drža­ va ali banovina. Kar imamo kulturnih do­ brin, vsaj te skušajmo obdržati, da naše glas­ bene liste ne zadene slična usoda kot »Muzi­ ko« v Beogradu in »Novo Muziko« v Ljublja- ParišLo pism o Gledališče — Bruckner in Lenormand — Kon­ certi — Antropozofski plesi V Parizu, december. Zunanja slika Pariza je vedno blesteča in im­ pozantna. Trenutno je največja atrakcija Maurice Clievalier, ki gostuje v teatru Chatelet in zabava Parižane s svojimi kupleti. Na istem večeru so­ delujeta tudi Vlček in Wisiakova. Maurice se več ne počuti v Parizu tako kot včasih. K ritika ga je deloma užalila — časi so izpreminjajo — in on si želi zopet v Ameriko. Ca6ino de Pariš, kjer plese Josepliine Baker, je stalno razprodan. Di­ rektor najelcgantncjšega teatra Pigalle je zapustil Rotschilda, ustanovil je nov teater Montparnasse Terčak Stane: B ožični in n ovoletn i ob i­ čaji in vraže n a K ozjaku V mali kmetski hiši, posebno pa po hribih obhajajo najlepši naš praznik Božič po starih tradicijah, po ustnem izročilu; tako ga še da- nes K oaja& knd obhajajo po običajih, neizpre- menjenih, kakor pred sto leti. Temu in drugim večjim praznikom pripisuje preprosto ljudstvo čudodelne moči, zato je med njimi še danda­ nes vse polno pripovedk, pravljic, vraž in obi­ čajev, ki so se ohranili in ki prehajajo od roda do roda po ustnem izročilu. Posebno značilne so med narodom vraže, ker nam kažejo -lahkovernost ljudi in njihovo men­ taliteto. Cim priprosteje žive ljudje, čim bolj se bo­ jujejo z naravnimi elementi, tem več je ohra­ njenega pni njih tega pristno narodnega blaga, ki na«) odkriva njihovo dušo, ki nam kaže tako leipo in nazorno njihove težnje po sreči in po lepšem ter lažjem življenju. Posebno poglavje pri teh praznikih so običaji in viraže, v katerih igra navadno glavno vlogo »največje zemeljsko dobro« denar, smrt in hu­ dobec. Poleg božiča in novega leta je za vraže pripravna tudi Velika noč in praznik sv. Ja­ neza (kresna noč). Evo nekaj najznačilnejših običajev in vraž o božičnem večeru, ki ima po zatrdilu ljudi, ki verujejo v nje, največjo, naravnost bajno moč. Na božični večer, ko so vsi člani družine zbrani okrog jaslic, čakaj, da začne vabiti k polnočnicam, nato pa se tiho izmuzni na pro­ sto in teci trikrat okrog hiše. Ko ai to storil, in tam vprizarja razne drame, med njimi je vpri- zoril opero »de trois sous«, ki je pri kritiki na­ letela na velik odpor. Teater Pigalle, ki ga je zgradil Rotschild, je najmodernejši v Parizu in nosi lastniku letno težke tisočake deficita. Lansko leto so gostovali tu Nemci z Brunom Walterjem, Japonski teater, Tayrov s svojo grupo, Ana Pavlova, baletna sku­ pina Lisa Duncan, skratka, ta teater se ni znal orijentiruti v eno smer, životaril je od raznih gostovanj in si ni znal pridobiti svoje publike. Sedaj ima veliko uspeha s komadom »Donogoo«. Kot prihodnji komad je napovedana »Elizabeta Angleška« od Brucknerja. Pa so sc francoski kro­ gi že vnaprej izrekli proti tej vprizoritvi. V oktobru je namreč vprizarjal Lessingov tea­ ter v Berlinu novo dramo francoskega dramatika Lenormanda »Elizabeta Angleška«. Zadnja števil­ ka pariškega literarnega časopisa »Candide« ilu­ strira to vprizoritev tako-le: Lenormand je go­ tovo eden izmed onih, ki nekaj pomenijo v so­ dobni francoski dramatiki. Da tudi v Nemčiji ta­ ko mislijo, je dokaz v tem, da so se v Berlinu odločili za vprizoritev njegove nove drame »Eli­ zabete Angleške«, še preden so jo igrali v Pa­ rizu. Baje je imela biti vprizorjena ta drama v režiji Reinhardta, ali zaradi nekih osebnih vzro­ kov se to ni zgodilo in jo je v oktobru vprizar- jalo Lessingovo gledišče. Stvar so baje skrajšali za polovico-in jo vprizorili s starimi kostumi in kulisami. K ljub temu pa jo je publika lepo spre­ jela in preinijero celo prav toplo. — • Ali kritika jo je močno napadla in celo izjavila: proč s tem francoskim šundom. Nekaj dni po premijeri Le- normandove »Elizabete Angleške« je pa z V6em sijajem vprizoril Reinhardt istoimensko Bruckner- jevo dramo. Z upravičenostjo trdi francoski član- kar, da to ne more biti nikak slučaj, ker dram o Elizabeti Angleški res ni tako mnogo, da bi mogle med seboj kar kolidirati. Po vsem tem je razumljivo, zakaj so francoski literarni krogi pro­ ti vprizoritvi Brucknerjeve drame v Parizu, naj je to ono delo, ki je vzrok, da je francoska dra­ ma v Berlinu propadla. Istočasno, ko se je začela ta polemika, pa pri­ našajo časopisi vesti o trium falnih uspehih fran­ coskega vijolinista Jacqueg Thibaud-a v Berlinu in Nemčiji. Na pariškem koncertnem podiu se je pojavil zadnji teden Rachmaninov. Sviral je svoj 4. klavirski koncert z orkestrom (je to njegov tretji letošnji nastop v Parizu). Na istem večeru je gostoval kot dirigent Jaša Horenstein, ki je dosegel s 7. Beethovnovo simfonijo neobičajno mo­ čan uspeh. Pasdeloup-orkester pod Ingclbrechtom je dajal Tristana in Izoldo z bayreutskimi pevci. Nastopil je tudi najslavnejši foljst Casals. Zani­ mivo je, da so vsi orkestralni koncerti razprodani. Zgodilo se je pri koncertu Poulet, da se je izva­ janje že začelo in je pri blagajni še čakalo kakih 300 ljudi. Ker teh ljudi med izvajanjem niso pu­ stili v dvorano, je nastalo zunaj tako vpitje, da bi prišlo kmalu do škandala, če se ne bi Borodinova ouvertura k »Knenu Igorju« US končala. V Steinerjevem študiju za euritmijo sc je vršila te dni proslava francoskega antopozofskega dramatika Sehureja z euritmično produkcijo. Eu- ritm ija je nova izrazna umetnost s pomočjo gibov in kretenj, ki jo je zopet vpeljal znameniti fi­ lozof Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije. Euritmija ima svoj izvor v ditirambičnem plesu v grških dramah. Zopet se je zavzel za to umet­ nost Steiner, ki je ustanovil euritmično šolo v Dornachu (pri Baslu), ki je danes center antro- pofozov in euritmije. Močno se razlikuje euritmija od baleta, dasi je v bistvu ples. Tehnika je čisto druga in je indi­ vidualnost do neke meje izključena, ker se vršijo vsi gibi po nekih gotovih pravilih. Zaradi svoje objektivnosti se zdi ta ples mogoče preveč intelek­ tualen, pa to nikakor noče biti. Kot obleka je predpisana dolga halja z dolgimi rokavi in preko nje pajčolan. Barva je različna. Izvaja se z glasbo ali poezijo. Karel R ... .1. »Solnce se vraču«. To je skavtski almanah, ki so ga za leto 1931. izdali ljubljanski »Bobri*. 40 strani tenko knjižico z naslovno sliko Bož. Dobrinoviča, dalje s kraljevo sl;ko in primer­ nimi vinjetami ie uredil Dolar-Žerjav. Prispe­ vajo Kunaver. Lovše, Košič, Zor, Pivko, Dolar, Schaup, Hribernik. Kdo so in kaj hočejo? Skavti so, niorda prvi naši, domači skavti in prvi organizatorji skavtizma, ki ga je ustanovil Anglež Lord R. Baden-Powell, in tu se pred­ stavljajo s svojo ideologijo — mladinskega, sve­ tovno in etično usmerjenega gibanja. Zdravi poglej skozi okno v izbo in kdor je od družine v sobi brez glave, bo še to leto umrl. Ce hočeš vedetii, kdo bo domačih najprej umri, naipravi na božični večer ognjišče, točno sredi sobe. Zalkuni v njem ogenj, vsa družina pa naj posede okrog njega. Najmedolžnejši član dru­ žine mora o polnoči pogledati v ogenj. Kogar vudi v ognju brez glave, ta bo še isto leto umri. Na božd&ii večer pojdi v drvarnico ter poslu­ šaj na kladi, ki jo rabijo za sekanje drv. Cul boš vse novice, ki se to leto zgode pri hiši. V petek pred božičem bodi točno opolnoči na križpotju s popolnoma črnim petelinom. Od­ sekaj mu glavo ter jo zakoplji na križpotju. Na božični večer, ko gredo ljudje k polnočnici, ga izkoplji. V kljunu boš našel zlat prstan. Ce pr­ stan natakneš na prst in ga na njem trikrat za- sučeš, se ti izpolnijo vse želje. Na božični večer gori denar, ki je zakopan globoko v zemlji (zaklad), z modrikastim pla­ menom. Pojdi na tak kraj točno opolnoči, lahko ga boš izkopal, toda še isto leto moraš umreti. Pojdi med polnočnico k studencu. Med polnoč­ jo in eno uro teče iz studenca vino. Lahko si ga natočiš, kolikor hočeš, a gorje ti, če nisi preje doma, preden mine polnočna maša. Hu­ dobci dobe nad teboj moč, da te raztrgajo v prah in pepel. Dekle, ki želi videti svojega bodočega moža, mora ostati med polnočnico sama doma. Pogr­ ne naj mizo in prinese nanjo božična jedila, na­ to pa mora v sami srajci pometati sobo. Ko po­ mete do vrat, naj pogleda proti mizi. Tam bo sedel tisti fant, ki bo še to leto njen mož. Po­ izkusi in prepričaj se, če je res! Ce hočeš videti hudobca, užgi med polnočni­ cami doma dve blagoslovljeni sveči, med nje so, menda od same prirode sveži optimisti tudi takrat, ko pišejo članke, črtice in pesmi. Njihov c.lj so sreča, solnce in smeh, srečen in svo­ boden človek. Ogenj je menda znak njihove hitre rasti in almanah je poln plemenitega, mladostnega ognja. Dobro so zidali »Bobri«, a nič ne zaostajajo »planinke« in menda »vol­ čiči« ubogajo Starejša volka. Srečno pot. l^eLaj b ilan ce o lep o ti, razm ahu in napredku K am nika in ok olice Dr. Fran Ogrin. I. Bela Ljubljana, Crn je Kranj, Pisana Loka, Kamnik krasan. Narodna pesem zadene vsigdar jedro in mi­ slim, da velja to tudi za ta slučaj. — Vsa Slo­ venija, zlasti severo-zapadni del ob Alpah, je v celoti krasna in divotna. V pestrih slikah se vrste zelene doline in prijazne ravnine, temni gozdovi in senčni gaji, oživljeni po modrih, v brda okopanih jezerih in šumečih vodah. Vmes so posejane snažne, prikupne vasice, v brego­ vih se solnčijo tu skromni, tam ponosni kmečki domovi, na višinah se smehljajo bele cerkvice in iz zatišja mežikajo starodavni gradovi, ki se okrog njih plete naša povestnica, zdaj vesela, zdaj žalostna. Prave pokrajinske bisere je ustvarila priroda. Toda razen Bleda, Bohinja, Kranjske gore je biser med biseri tudi — Kamnik i okolico, Zasanjano, spokojno leži ob vznožju solnčnih hribčkov in poljan. Nad njim se spenja visoki, gozdnati hrib Stari grad, sredi njega pa se dviga strmi, ljubki holmec Mali grad. Raz obeh štrle grajske razvaline. Cerkvica na Malem gra­ du, žepna cerkev in ona na Žalah, (nad fran­ čiškansko) grad Zapreče, Žalski gradič ter hi­ šice v bregovih pa se zvedavo ozirajo tje ven na Kamniško — Mengeško polje in Kamniške planine. Kadar siplje solnce zlate pramene na te stolpiče in domove in ti plava pogled še dalje na zanimive mekinjske stavbe — uršulinski samostan, župna cerkev in župnišče tvorijo eno celoto ter na veličastne Kamniške planine, tam v Polji, si zadivljen v svoji duši. Severno Kamnika se razprostira slikovita kotlina ob holmih in gozdičkih, z vasicami in cerkvami, dokler ne utone v alpskem svetu. Po njej htti in šumi doli izza osrčja gora kri- stalnočista Kamniška Bistrica — pridruži se ji še Nevljica — nesoč svojo večno šumno pope- vanko skozi Kamniško mestece. Od Kamniškega Sedla sem pa pihajo zdaj božajoče sapice, je­ seni — pozimi pa ostrejši, osvežujoči vetrovi, združujoč sen z Bistrice, šumenjem v značilno simfonijo Kamniške kotline.. Malokateri kraj nudi v lastni sredi in v ne­ posredni bližini toliko prijetnih izprehajališč in divnih razglednih točk kakor Kamnik. Očarljiv je pogled z Malega grada, Kalvarije, Poljan, Starega grada in z drugih točk: Pod teboj li­ čno mesto, tja preko dolinške globine, mimo hribčkov in trat pa zeleno alpsko predgorovje in dalji — zračna črta fi—IB km — nebo­ tični sivi velikan Kamniških Savinjskih Alp, najvišja gora Grintavec, iz Kamnika tnalo za krit, 2558 m. — Ako se obrnemo s posameznih točk proti jugu, je razprostrta pred nami pe­ stra Kamniško-Mengška ravnina, sredi katere se vijejo odsvitajoča se Kamniška Bistrica in bele ceste. Planine! Vsigdar krasne, zanimive, mikavne. Zdaj kipe proti nebu v mogočni sivini in se ti zde kakor dosegljive z roko, vabeč v svoje sli­ kovito okrilje vrhov, gozdov in planot; zdaj so zagrnjene v beli plašč, pretkan z divnimi roza- vijoličastimi odtenki vzhajajočega ali zahaja­ pa postavi ogledalo. Poglej od strani v njega, videl boš hudiča. Toda do tebe nima nobene moči, ker te varujejo blagoslovljene sveče. Pazi, da na poti k polnočnici ne padeš. Ce se ti to zgodi, boš umrl še istega leta. Ako hočeš vedeti, če ostaneš drugo leto še doma, postavi se sredi izbe in vrzi copato pre­ ko glave proti vratom. Če so copate obrnjene s prednjim delom proti vratom, greš še to leto od hiše, drugače pa ostaneš doma. Ako hočeš imeti lepo govejo živino, pojdi na božični večer med polnočnicami k devetim svo­ jim sosedom. Ukradi vsakemu snop sena, ka­ terega pokladaj na sveti dan živini. Imel boš najlepšo govejo živino daleč naokoli. Kiolilkorlu' t ugasne na božični večer svečka pri jaslicah, toliko manj hlebov kruha (pone- kc 1 mernikov žita) ima dotični posestnik v pri­ hodnjem letu. Na božični večer, ko zadnjič zazvoni k pol­ nočnici, leti trikrat okrog hiše. Ko se boš hotel vrniti v sobo, boš zagledal na pragu veliko grdo kačo z zlato krono na glavi. Pogrni čez prag bel prtič, ki si ga preje namočil v blagoslovlje­ ni vodi. V belo glinasto skledo vlij sveže po­ molzenega mleka ter ga ponudi kači. Preden bo šla kača srkat mleko, bo odločila zlato krono. Poberi jo, daj jo k denarju in imel ga boš ved­ no več. Vedno in povsod te bo spremljala ču­ dežna sireča. Pojdi med povzdigovanjem polnočne maše trikrat okrog cerkve pa ti pride nasproti tisto dekle, ki bo postalo tvoja žena. Na božični večer po večernem zvenenju ne meči vode čez prag, drugače bo nastopala po­ vodenj, ki bo prizadejala tej hiši veliko škodo. Ko gredo člani družine k polnočnici, pazi, da jočega soluca, ko se potaplja dolina v pomladni, jesensko-zimski pol-mrak. Da, da! Iz vse te pokrajine veje in zveni večno ona narodna: Na Gorenjščem je fletno. So visoče gore, Pa so bistri strudenci, Pa so bele ceste. Koliko pa je še prijaznih dolinic in kotičkov tje do Limberske in Svete gore ter doli do Savskega veletoka! Vrednote in krasote Kamnika z okolico so prirodne in nudi zato njih bilanca oz. — naj rabim manj prozaično besedo — presoja trajno najugodnejšo in najlepšo sliko. Naravne krasote same pa še niso vse. Današ­ nji čas zahteva razne pridatke. Poglejmo tedaj, kako je z napravami in načrti, potrebnimi na tujski in letoviški promet in gospodarski razmah v Kamniku! To mesto je bilo pred vojno znano kot mno­ go obiskovano letovišče in kopališče. Danes staro kopališče skoro ne obratuje, občina pa je zgradila novo, veliko in moderno kopališče ob Nevljici, oddaljeno 5 minut iz mesta. Ob bazenu je še obširen ograjen prostor, ki služi lahko za solnčenje in igranje. Živahno vrve­ nje, ki je vladalo že leta 1930, se bo še po­ množilo v tekočem letu, ko bo kopališče od­ dano popolnoma svojemu namenu. Vsi: kopal­ ci, igralci, veslači, gledalci bodo imeli svoj užitek. Lega kopališča, pod Starim gradom in z razgledom na planine, je idealna in solnčna. Do njega vodi po banovinski cesti ob šumlja- joči Nevljici nov hodnik, ki gre še tako daleč, da te privede — brez raket in balonov — gori na Mars. Seveda, to je pa le prijazna gostiln« sredi Vrhpoljskih lok. Novo in staro kopališče sta blizu skupaj. Po nakupu slednjega bi bilo oboje združiti pod eno upravo. Ta bi nudila potem tudi kopanje v kadeh (gorko in mrzlo) v zaprtih prostorih ter priliko za zdravljenje po Kneipovem siste­ mu, ako bi se upeljalo. Priprave za nakup se vrše, primanjkuje pa denarja. (Konec prih.) Hodni atelje Malči Ravnikar r’0SP0SKA ULICA š t 4, pritličje levo, se priporoča cenjenim damam za oku~..o in so­ lidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. Državni nameščenci na obroke. CENE ZMERNE! SREČNO IN VESELO N O V O LETO A. & E. SKABERNŽ LJU B LJA N A si zadnji, poglej skozi okno v sobo, nato pa te­ ci za ostalimi in glej, da jih dohitiš, pa boš srečen. oPjdi na božični večer v klet, če vino v sodu vre, bo drugo leto vinska trta zelo dobro obro­ dila. Ce hočeš vedeti, s katerim dekletom se boš poročil, pojdi, ko greš od polnočnice, k prvemu studencu ter se umij v njegovi vodi. Ponoči v spanju ti obriše obraz tisto dekle, ki postane tvoja žena. Pojdi na božični večer na mejo svojega po­ sestva. Na meji se vlezi na tla in poslušaj. Ako pa čuješ jokanje in zvonenje, pa nekdo v bli­ žini umre. Vraže ob novem letu: Na Novo leto jej opol­ dne svinjsko meso, ker to tl bo prineslo srečo. Na noben način pa ne jej ta dan perutnine, kaj. tii potem bo v tem letu odletela suša od tebe. Na Silvestrovo (staro leto) ne peri pa tudi ne suši perila, kajti drugače gotovo umrje nekdo pri hiši. Ce hočeš, da boš imel vedno dosti denarja, deni na Novo leto zjutraj denar v vodo. S to vodo se umij in skozi vse leto ti ne bo nikdar primanjkovalo denarja. Na dan sv. Vincencija se nikar ne ženi, kajti ta dan se ženijo ptički, ki ti bodo odnesli za­ konsko srečo. To so najznačiilneši običaji in vraže v božič­ nem času, ko «o se še ohranile med starejšim kmetskim prebivalstvom na Kozjaku, ki pa bo­ do sčasoma zapadle pozabljenju. Gotovo bodo tl običaji in vraže zanimale vsakogar, ker so pristno narobno blago in naša narodna last, ki ne sme v pozabljenje.