r Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva 7m spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Der größte Schuft im ganzen Land -ist und bleibt der Denunziant. das V 22. svoji letošnji številki z dne 30. maja smo priobčili uvodnik »Pred cesarja«, kjer smo v lapidarnih besedah označili sedanji materialni' položaji vsega avstrijskega učiteljstva sploh in slovenskega posebe, kjer smo pokazali na pa-triotično delo tega istega učiteljstva in kjer smo rekli, da mora pred cesarja deputa-cija, ki naj avstrijskemu vladarju pove, kak je položaj avstrijskih kulturnih delavcev in kako je učiteljstvu treba cesarske milosti, da ga beda in pomanjkanje ne ugonobita v pravem pomenu te besede. Mislimo, da imamo pravico pisati tako, kakor je res. Še več! Nimamo samo pravice, ampak imamo dolžnost, ki smo se je — to je naše globoko uverjenje — doslej vedno zavedali! Oboje — pravica in dolžnost — je dalo našemu članku značaj resnosti in dostojnosti. Če bi ne bilo tako, bi naš članek bral samo državni pravdnik, saj menda vsak otrok ve, kako mora govoriti ali pisati, kadar govori ali piše o cesarju! V 23. številki svojega lista z dne 6. junija smo pa bili primorani konštatirati, da je naš članek zbudil v naših krogih splošno odobravanje, da ga je pa popolnoma prezrlo slovensko časopisje vseh barv in struj: liberalno, klerikalno in socialno de-mokraško. S tem je izr.ova dokazano, da je s temi težkim, krušnim, da vitalnim svojem vprašanju učiteljstvo navezano samo nase; rekli smo nadalje, da je treba vzlic temu upajoč nadaljevati boj za obstanek, saj bo zavest toliko slajša potem, ko pridemo do zmage, ker si bomo to zmago priborili sami s svojim vztrajnim delom! Tudi to povedati je naša pravica in dolžnosti To more umevati seveda samo tisti, ki stoji že ciesetleUa v sredi tega ljutega boja, osamljen od prijateljev, pritiskati in obrekovan od sovražnikov. Če bi ne imeli trdrie vere v zmago pravice in resnice, bi žc davno mistiii vse skupaj na miru, da bi bilo prej konec temu pasjemu življenju! Kogar pa se ni dotaknilo čuv-stvo humanitete, kdor ne čuti telesnega in duševnega gladovanja, ta1 ne urneva našega težavnega položaja, ta tudi ne more razumeti resnice, da je vreden vsega obeti dovanja stan, ki vkljub svoji materialni in moralni mizeriji ne zapade resignaciji, ki je prvi korak v obup in ki je pot do1 dejanj, katerim je obup izvor. Pomislimo samo na tragedijo v Materiji vasi! Pomislimo samo. kaj bi bilo, če bi se — kakor je pisala tedaj »Sava« — samokres obrnil kam drugam! Ampak ko bi nas ljudje vsaj pustili pri miru! Če že nečejo ali ne morejo pomagati, naj vsaj puste, da delamo sami naprej, kakor smo doslej že intenzivno in z nezmanjšano energijo delali polnih dvajset let! Kruh je od nas silno daleč, pot do njega čezinčez s trnjem posuta. — A dasi se umiri, poleže, ublaži vsaka strast, sovraštvo plameni z vedno novim ognjem, in meje svoji zlobi in hudobiji ne pozna — denunciant! Najpodlejša prikazen na tem svetu, najgnusnejša kreatura, ostudnejši od vsakega capina in gobavca, je denunciant. Še pljunka ni vreden. — vreden je samo vsega najglobočjega zaničevanja! Izobčiti bi ga bilo treba iz človeške družbe, ker oku-žuje vso okolico daleč naokrog, vohuni in smrka po vseh koncih in krajih, demora-lizuje s hinavščino in zahrbtnostjo, sebi nadeva svetniško krinko, pa je grši od govnača, smradnejši od dihurja. Naj se pojavi denunciant kjerkoli, kadarkoli in v kakršnikoli obliki in podobi — beži daleč od njega stran, zakaj iz njega brizga strup na tvoje pošteno ime, na tvojo čast, in njemu ni nobeno sredstvo prenizkotno in preumazano. da te ne uniči vsaj moralno, ako te ne more tudi materialno! Denunciant, ki seka s svojimi hudičevimi zobmi v tvoje poštenje, je lahko sam slepar, tat in prešestnik — zato pa kriči, da odvrne pozornost od sebe in je naravna nate! Ro-kovnjači so bili nasproti denunciantom pravi kavalirji! Vsaj časti niso kradli in ubožnemu človeku niso namenoma hoteli zla! Tržba ie bile enkrat definirati pojem denuncunta, da bodo dejanja denuncian-tov razumljiva! Žal, da sta se ta izrodek in ta potvora človeškega dostojanstva ugnezdila tudi v našem narodnem telesu! Sredi med nami hodijo in denuncirajo vsevprek: Veleiz dajstvo .. framasoni... pariški apaši... portugalske razmere ... križ iz šole ... antidir astični!... Tako kriči in piše ta zanikrna svo-jat, da se ji polnijo korita, da je rilcem lahko kje tečno brbati! Treba bi ognja in meča, da to ostudno rano izžgemo in iz-režemo, za nič drugega ni, kakor da pogine! Kadar bo dr. Krek še govoril ali brzojavljal o psih za plotom — naj adre-suje svojo duhovniško duhovitost na pravi naslov! Dostavi naj samo, da so stekli, zato crkajo zavrženi! Taki denuncianti so Slovencem pro-vzročili že mnogo zla. Razkričali so nas za zanikrne, podle ljudi, ki škilimo preko državnih mej, prevračamo prestole in smo vsi polni krvavih misli! Tako so denuncianti govorili v slovenskem jeziku, da so onečastili njega lepoto in svetost! Na Dunaju smo po zaslugi denunci-antov zapisani z najčrnejšo tinto. Našo pohlevno in ponižno naturo so našemili s kosmato kožo prekucuhov, samo da sebe dvigajo v deviško čistost. Sedaj pa je prišlo na vrsto — slovensko napredno učiteljstvo ! Od zgoraj navedenih dveh datumov je »Slovenec« — list, ki ga priporočajo naši duhovniki s prižnic in ki ga blagoslavlja ljubljanski škof — rabil časa do 17. junija 1913 1., dokler ni v svoji 136. številki zapisal te brezmejne nesramnosti in podlosti: »Pred cesarja«. Nedavno se je pritožil »Učiteljski Tovariš«, da ni nobeden list slovenskih strank zabeležil njegovega članka »Pred cesarja«, v katerem je član-kar po vzorcu iz Češke predlagal, naj bi se razni Grmeki v imenu učiteljstva šli pred cesarja razkladat mu svoje težnje. »Deutschbohmische Biirgerschulzeitung« sedaj poroča, da je cesar take avdijence odklonil, istotako je sprejem takih gostov hvaiežno odklonil prestolonaslednik. Dokler ima slovensko liberalno učiteljstvo tako glasilo kot je »Dan«, je tudi njegova patriotična vnema precejšnja hinavščina. Članek »Pred cesarja« je dobil tak odgovor, kakršega je zaslužil.« Prvič je treba povedati, da nismo ob pisanju omenjenega članka posnemali ni češkega ni nobenega drugega vzorca1, nego nam ga je narekovala potreba in sila razmer. Pa to je postranska stvar! Glavno je, da danes pribijemo in ožigosamo brezmejno denunciantovo perfidnost. ki trdi brez sramu in dokaza, da je naša patrio- tična vnema precejšnja hinavščina! To je tako splošno in bagatelno sumničenje, da moramo proti njemu najodločneje protestirati, da moramo njemu, v kogar črni duši se je izleglo to aenunciantstvo, zakli-cati v lice na ves glas, da. je lažnik prve vrste, da ie tat časti in dobrega imena naprednega slovenskega učiteljstva! O hinavščini naše patriotične vneme govore ljudje, ki jim je na jeziku in v srcu vedno papež in Rim in ki bi tema dvema na ljubo ves svoj avstrijski patriotizem zatajili, če bi jim to kazalo! Kadar pa pride »Slovenec« v svoj element. tedaj nakupiči poleg ene podlosti še drugo in tretjo, ker mu je tako v krvi. Kaj pa naj pomeni drugega, ako ne zopet denuncijacijo, tisto namigavanje o »raznih Grmekih«? Ali niso že vsega zla dali okusiti poštenemu učitelju Grmeku, ali mu hočejo sedaj še čast ubiti? Ali so taki žur-nalisti ljudje, ali so pošasti?! In ali ne stoji v vsaki številki našega lista zapisano», da je »Učiteljski Tovariš« glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva?!... Tako se je zgodila nova lumparija! Sram bodi tiste, ki denuncirajo! sram tiste, ki dajejo denunciantom potuho in odobravajo njihovo delo; kratko rečeno: Sram bodi vse skupaj! Tako ravnanje, zlasti pri še temu podobno zahrbtno ruvanje silno otežuje naše delo in odmiče v daljo uresničenje naših želj! Ampak to nas ne plaši, da ne bi nadaljevali boja do končne zmage. Ne trpimo samo mi; tudi tisti slepi in gluhi tovariši, ki so se nagnili na stran naših denunciantov — tudi tisti trpe! Če podirajo naše delo, škodujejo tudi tistim, ki so prestopili k njim zaradi boljšega kruha. Toda naj podirajo — podrli ne bodo tega, kar hočemo zgraditi in kar bomo zgradili! Pomnijo pa naj sveto besedo: Kdor se z mečem peča, bo z mečem končan! | f Prof. Milan Pajk. J Nepričakovano je dne 18. t. m. umrl v Ljubljani prof. Milan Pajk, zet deželnega šolskega nadzornika dvornega svetnika Fr. Levca, star komaj 37 let. Bil je visoko strokovno1 in socialno naobražen šolnik, vrl učitelj, simpatičen mož, iskren prijatelj naprednega učiteljstva. Ljubljansko učiteljstvo je v njem gledalo svojega bodočega šolskega nadzornika. Kruta smrt je ugrabila mlado, plodo1-vito življenje, odličnega znanstvenika, ljubljenega in ljubečega očeta in soproga. Toda usoda1 je zopet z neusmiljeno roko udarila po1 čislani in toliko bridko izkušeni rodovini dvornega svetnika Levca in ji je zadala novo globoko, nezaceljivo rano. | Kakor čujemo, se je rajni prof. Pajk prehladi! na nekem izletu s svojimi dijaki ter podlegel pljučnici. Pokojnik, čigar prezgodnja smrt je vsepovsod zbudila odkritosrčno sočutje, je bil rojen 19. decembra 1876 v Mariboru kot sin gimnazijskega profesorja Janka1 Pajka in pisateljice Pavline Pajkove, Svojo mladost je preživel v Brnu, dovršil akad. gimnazijo na Dunaju, kjer je bil njegov oče medtem imenovan za profesorja, nato se pa posvetil najprej juridičnim in kasneje modroslovnim, naukom na dunajskem vseučilišču. L. 1899. je položil učnosposobnostni izpit iz zgodovine in zemljepisa z nemškim in slovenskim učnim jezikom Nato je bil poldrugo leto suplent na gimnazi ji v Kranju, bil nato imenovan za začasnega glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, dve leti kasneje pa za pravega učitelja na drž. višji realki v Ljubljani. Prof. Pajk je bil izvrsten poznavalec zgodovinskih in zemljepisnih razmer kranjske dežele. Med učenci je bil jako priljubljen. Ko so zvedeli za njegovo smrt, so jokali. Pokojnik je bil tudi pkxtov.it pisatelj in je mnogo sodeloval pri »Matici Slovenski«, »Izvestjih muzejskega društva«, »Garnioli«, »Planinskem Vestniku« i. dr. Spisal je tudi slovensko1 učno knjigo za zemljepisje na srednjih šolah. Sredi plodovitega dela, v cvetju moške preudarnosti in zrelosti ga je zalotila neusmiljena smrt! Živel je samo rodovini, šoli, vedi in Sokolstvu. a ravno s tem je služil svojemu narodu, ki ga je ljubil od vsega srca. Bil je vreden sin svojih staršev, ki jim je postavil sam najlepši spomenik s tem, da je z iskreno in pravično besedo očrtal njih kulturno delovanje. Temu1 odličnemu slovenskemu možu bodi ohranjen najblažji spomin! Njegovi rodovini pa naše iskreno, globoko so-žalie! _ Tržaško slovensko šolstvo. Iz govora posl. dr. Otokarja1 Rybara v seji poslanske zbornice poslancev dne 29. maja 1913. Sedaj pa nekaj drugega. Vzlic temu, da prebivalstvo z dežele prihaja v večjem številu v Trst — kar je pač samo ob sebi umevno — vzlic vsemu temu ne napredujemo mi Slovenci. Prosim, da me ne razumete «krivo! Gospodje mi porečete takoj: Volitve dokazujejo nasprotno. Da, število raste, to je res, ali na grudi izgubljamo, zakaj mesto se širi in kamor prihaja mesto, se širita tudi italijanski jezik, italijansko mišljenje. Zakaj? Ker Italijani pač množe italijanske šole, novih slovenskih pa nam ne dajejo, tudi če so ljudje ure hoda oddaljeni od mesta, kakor n. pr. v Gropadi. Mi se moramo boriti za svoje šole, sami ustanavljati in jih vzdrževati. Mi smo sicer v zadnjem času dobili nekaj podpore od vlade, ali, če pomislimo, koliko stori vlada za Italijane, kaj stori — da se povrnemo k temu — za Albance, potem se to niti primerjati ne da z onim, kar daje nam. Seveda meni gospod kolega dr. Pitacco, da Italijani dajejo Slovencem, kar smejo ti zahtevati po zakonu. Da, on pravi: »Dali smo vse ljudske šole, ki smo jih bili dolžni dati po zakonu.« Temu nasproti bi jaz konstatiral predvsem, da v Trstu sploh nimamo ljudsko-šolskega zakona, torej po zakonu ne gre ničesar njim in tudi ne nam. ^ Pri nas je še vedno v veljavi stara šolska ustava in ne zakon o ljudskem šolstvu, a deželnega1 ljudskošolskega zakona sploh ni. Ali, gospoda moja, če bi bilo dajati le to. kar je dajati po šolskem zakonu, potem, gospoda moja, tudi italijanske univerze ne morejo zahtevati, ker do zakonu jim ne gre italijanska univerza. Prosim, nai se le poizkusi zahtevo po italijanski univerzi zahtevati in doseči pred upravnim sodiščem. To je enostavno ne-možno, ker ga ni zakona, ki bi določal, da mora vsaka narodnost imeti svojo univerzo. To je pač postulat pravičnosti — prvi sem jaz, ki priznavam to — gotovo je, da Italijani dobe svojo univerzo, ali ravno tak in še večji postulat pravičnosti je, da mi dobimo vsaj ljudske šole! (Živahno odobravanje), zakaj univerza je komaj za 300 učencev, dočim so ljudske šole za tisoče in tisoče, in brez univerze ie možno živeti, brez ljudskih šol pa se danes ne more živeti — to mi bo pač vsakdo priznaval. S tem bi se na kratko in kolikor možno vljudno ozrl na neko pripombo sicer tako visoko spoštovanega gospoda prof. Masaryka, ki nikdar ne opušča prilike, da se bi ne zavzemal za zahtevo Italijanov po univerzi... (Klici: V Trstu!), in sicer v Trstu, sicer pa je to vse eno. Že poprej ste čuli iz mojih ust, da brez drugega priznavam opravičenost te zahteve. Ali dotlej, dokler Italijani tam, kjer imajo moč, možnost, da, moralično in zakonito dolžnost v to, ne dajejo nam niti ljudskih šol, dotk.i nimajo Italijani nikake pravice do zahteve po pravičnosti, nikake pravice, zahtevati od nas. da bi pomagali na ustanovljenju italijanske univerze. Saj je prav lepo in pri vseučiliškem profesorju samoobsebi umevno, da nastopa za zahtevo po univerzi. Ali prosil bi jaz najvljudneje, da bi gospod profesor Masaryk nastopal z isto vnemo tudi za naše ljudskošolske postulate in da bi klical Italijanom ob vsaki priliki: Kar hočeš, da dado tebi. dai tudi ti nam! Potem bomo zadovoljni, ne bomo ničesar očitali, če se kdo poteza za zahtevo Italijanov po univerzi. (Odobravanje.) Stroški za ljudsko šolo na Goriškem. Goriška dežela je v marsičem dežela neverjetnosti. Tako tudi glede vzdrževanja ljudskih šol. V vseh deželah Avstrije imajo deželne šolske zaloge, v goriški deželi pa imajo okrajne šol. zaloge. Iz deželnega zaloga se dajejo samo prispevki v šoliske svrhe. Tega prispevanja na leto je 400.000 K. Po drugih deželah imajo razdeljene stroške za ljudsko šolo takole: Na Morav-skem plačajo občine četrtino šolskih tro-škov, tri četrtine plača dežela. V Istrk na Štajerskem, Gornjem' Avstrijskem in v Šleziji plačujejo občine troške za stanovanje učiteljev, vse drugo gre na račun dežele. V vseh drugih deželah, tako na Češkem, v Bukov i ni, Dalmaciji, Galiciji, Koroški, Kranjski, na Spod. Avstrijskem, Solnograškem1 in Predarelskem je deželni zalog, ki nosi1 vse ljudskošolske troške. Šolski troški na Goriškem so se v zadnjem desetletju kaj izdatno1 pomnožili. Leta 1901. so znašali 759.000 K. leta 1902. pa 1,550.883 K. Naklade, ki jih plačujejo davkoplačevalci Goriškega v okrajne šolske zaloge, znašajo po 62, 90, 110 do 150 odstotkov; povprečno računano pobirajo okraji v šolske svrhe 109 odstotkov naklade na državne davke. Zraven tega imajo okrajni šolski, zalogi nad dva milijona dolgovNza šolske zgradbe. Za leto 1912 so znašale šolske naklade skupno 1,150.883 K. Niso pa všteti v to vsoto troški za šole v Gorici, ki znašajo za leto 1912 136.000 K in so obseženi v mestnem proračunu. To so velika števila, ki marsikaj po-vedb. Ko so pred leti reševali šolsko vprašanje v deželnem zboru, se je bilo zgodilo za goriške razmere nekaj jako značilnega. Iz deželnega knjigovodstva je bil izšel izkaz, ki je kazal, da je v rešitev šolskega vprašanja na mestu edino le deželni šolski zalog. Tisti izkaz je kazal, kako se potom deželnega šolskega zaloga razbremenijo okraji in se pravičneje razdeli pot rose k za šolstvo. Ali v deželnem zboru so ostali lepo pri okrajnih šolskih zalogih, in dežela trpi, dalje pod njimi. Deželnega šolskega zaloga namreč ni hotel Pajer, in ker ga ni hotel Pajer, ga niso hoteli tudi Gregorčič in njegovi. Zgodila se je Pajerjeva volja, in dežela trpi dalje pod troški za šolstvo. Je res klasično: Povsod drugod v Avstriji je bilo mogoče osredotočiti šolski potrošek v deželni šolski, zalog — samo ne v majhni Gori-ško-Gradiščanski! Mislimo, da bi bilo, prav, da bi se bodoči deželni zbor bavil tudi z vparšanjem dieželnega šolskega zaloga. Če se je to vprašanje uredilo povsod drugod potom deželnega šolskega zaloga, zakaj bi bilo to nemogoče baš pri nas! Ali seveda, tisti poslanci, ki, imajo na vesti sedanje okrajne šolske zaloge, ne smejo priti več do reševanja šolskega vprašanja — če ne, bo vedno slabše! Vnebovpijoča krivica se godi Slov. v goriškem mestu. Za lansko leto je bilo v mestnem proračunu 136.000 K za šole; polovica prebivalstva je v Gorici slovenskega; plačujejo in plačujejo, ali kaj imajo od tega? Lahom plačujejo šole — a Slovenci morajo sami svoje vzdrževati! Glede okrajnih šolskih zalogov je veljalo: Krnet, plačuj in molči! Nič se niso upoštevale zahteve po deželnem šolskem zalogu, marveč po svoje, po zavezniško, so rešili laški liberalci in slovenski klerikalci v deželnem zboru šolsko vprašanje s pridržanjem okrajnih šolskih zalogov. Kmet, plačuj in molči! — In ta stvar ima še drugo slabo stran: vedno hujskajo kmeta. proti šoli in učitelju, češ, glej, koliko moraš plačevati. Mi pravimo: Kmet, res, glej,, koliko moraš plačevati za šolo1, ali vedi, da po krivdi tistih, ki te hujskajo proti šoli! ___ Slovenska Šolska Matica. Poverjeniki za 1. 1913: • I. Koroško: Koschier Pavel, učitelj v Velikovcu. II. Kranjsko. 1. Šolski okraj Črnomelj: a) sodni okraj Črnomelj: Fran Šetina, nadučitelj v Črnomlju; b) sodni okraj Metlika: Barle Konrad, učitelj v Metliki. 2. Šolski okraj Kamnik: Letnar Lovro, nadučitelj v Mengšu. 3. Šolski okraj Kočevje: a) Kočevje-Ribnica-Vel. Lašče: Štefančič Fran, nadučitelj v Vel. Laščah; b) Sodražica: Vrbič Vtihajl, nadučitelj v Sodražici. 4. Šolski okraj Kranj: a) sodni okraj -jenke ženskega učiteljišča na stanovanje in hrano, naj se predstavi ravnateljstvu s priporočilom kake zaupne osebe. Istrske vesti. —i— Kako so branili narodno imetje! Glasilo tatarske kamore v Pulju ne more nikakor pozabiti mastnih grižljajev, ki jih je uživalo za časa oblasti in uprave kamore na puljski občini. In isto glasilo nastopa sedaj v obrambo narodnega imetja (patrimonio nazionale). Seveda ne more govoriti o narodnem imetju v denarju, ker so njegovi gospodarji. _vsega požrli, marveč brani le nekako narodno imetje v jezikovnem pogledu. Zahteva namreč od vladnega komisarja na občini, da mora uradovati in opravljati vse le v italijanskem jeziku, ker to da je stara dedščina, narodno imetje kamore, ki da je mora vladni poverjenik čuvati ljubosumno. No. g. vladni poverjenik, baron Gorizzutti, bi najbolje odgovoril požeruhom narodnega imetja s tem, da tudi na občini puljski uvede pravico in enakost tudi za jezik našega naroda, ki živi v velikem številu v puljski občini in doprinaša k bremenom in plačevanju dolgov, ki so jih napravili kamoristi s tatvino in prevaro. Obenem naj sporoči tej tatarski družbi, da bi bili že davno požrli — kakor piše »Naša Sloga« — tudi jezikovni patrimonii nazionale, ako bi se ta patrimonii mogel — pojesti! Splošni vestnik. Odklonjene avdience. Zveza meščanskih učiteljev na Češkem je prosila za avdienco pri cesarju, pri kateri so hoteli prositi češki učitelji za regulacijo učiteljskih plač, iProšnja za avdienco je bila odklonjena brez navedbe razlogov. Enako je bila odklonjena avdienca, za katero je prosila ista zveza pri prestolonasledniku. Reklo se je, da je ta avdienca sedaj nemogoča. Referent za slovensko časopisje. Okrani komisar v Postojni Pitamic je poklican v tiskovni urad ministrstva zunanjih del kot referent za slovensko časopisje. Svoje mesto nastopi že 1. julija. Prošnje v vojaških zadevah so proste kolka. Vojno ministrstvo je te dni odredilo glede prošenj v vojaških zadevah sledeče: Vse prošnje glede prostovoljnega vstopa v vojaško službo, glede dvoletnega službovanja, glede enoletne ali dvoletne prostovoljne službe, glede oprostitve oseb duhovskega stanu, glede oprostitve edinih sinov posestnikov, glede prenosa službene dobe ali glede orožnih vaj itd. — vse te prošnje so proste vsakega kolka, enako tudi potrebne priloge. Telovadba v sokolskih društvih. Kakor čit.amo v listih, je upravno sodišče razv.eLiavilo prepoved naučnega ministrstva glede telovadbe šoLskih otrok v sokolskih društvih. Postojnska jama. Upravni št vo postojnske jame je tudi za leto 1913. dovolilo znižano vstopnino 2 K za sredješolsko in jjudskošolsko mladino ob delavnikih, ob nedeljah pa 1 K. Vstop v jamo pri električni razsvetljavi je dovoljen vsak dan dop. ob tri četrt na 11. in popoldne ob polu 4. do 31. oktobra. Ta olajšava pa je dovoljena le onim učencem, ki se izkažejo s potrdilom šolskega vodstva ali zadnjim šolskim izpričevalom. Razgled po šolskem svetu, — Kongres ruskih zdravnikov. Dne 15. t. m. se ie vršil v Petrogradu kongres ruskih zdravnikov, ki so sprejeli resolucijo, v kateri najstrožje protestirajo proti šikaniranju ruskih dijakov v Nemčiji in zahtevajo od ruske vlade, da omogoči dijakom študije v domovini. — Tragedija na levovskern učiteljišču. Dne 11. t. m. popoldne je na moškem učiteljišču neki rusinski dijak III. letnika ustrelil poljskega profesorja Butkovskega. Profesor je bil takoj mrtev. Poljski dijaki so bili zaradi atentata tako razburjeni, da so hoteli morilca linčaii, a rusinski dijaki so ga vzeli v svojo sredo in ga branili. Prišlo je do hudih spopadov med dijaki. Ko je prišla policija, da aretira morilca, so se rusinski dijaki postavili v bran in hoteli zapreti vhod m učiteljišče. Končno je policija zagrabila za sablje in več dijakov ranila. Morilec je bil odveden na policijsko ravnateljstvo. Tako poljski kakor rusinski politiki zatrjujejo, da je bil motiv umora navadna šolska afera in da vsa zadeva nima s politiko ničesar opraviti. — Občni zbor Češke Šolske Matice. Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor Češke Šolske Matice. Blagajniško poročilo izkazuje 1,134.000 K dohodkov, stroškov pa 1,339.000 K, torej 205.000 primanjkljaja, ki so ga provzročile razne zbirke na korist balkanskim Slovanom. — Nadvojvoda napravil izkušnjo na budimpeštanski univerzi. Nadvojvoda Jožef Franc, sin nadvojvode Jožefa in nad-vojvodinje Avguste, je 6. t. m. napravil na budimpeštanskem vseučilišču prvo ju-ridično izkušnjo. Izpraševali so ga skupno s tremi drugimi kandidati. Komisija je nadvojvodo aprobirala. — Pogreb ustreljenega učiteljiškega profesorja Butkowskega. ki ga je ustrelil rusinski učiteljiščnik Šegala, je bil 13. t. m. v Levovu nadvse sijajen. Mrliča je spremljalo 20.000 c/seb na kolodvor v Levovu, ker so ga v Krakov prepeljali. Levovski občinski svet je podal izjavo, da umora ne smatra za maščevanje posameznika, marveč za čin osvete vseh Ru- sinov in da poljsko ljudstvo vbodoče takih nasilnih činov ne bo več trpelo. Poljski učitelješčniki na učiteljišču v Levovu so prekinili z rusinskimi učiteljiščniki vsako občevanje in nočejo skupno z rusinskimi učiteljiščniki kositi v Dijaškem domu. Izjavljajo, ko se učiteljišče zopet otvori, da rusinskim učiteljiščnikom r.e bodo dovolili vstopa. Ustreljenega profesorja so poljski učiteljiščniki stražili, ker se je govorilo. da bodo mrliča skrivai odpeljali, da se vsaka demonstracija prepreči. But-ko\vski je bil z vsem sijajem v Krakovu pokopan. — Bombni napad na portugalske učence. Anarhisti so vrgli na Don Pedrovem trgu v Lizboni bombo na učence, ki so nesii cvetice h Camoesovemu spomeniku. Več učencev so ranili. Listnica uredništva. V Trst: Za danes smo prejeli prepozno; porabimo torej v prihodnji številki! Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 1712. Goriško. C. kr. okr. šolski svet razpisuje za okraj Gorica-okolica tale mesta za učitelje in učiteljice v defini-tivno nameščenje: I. Nadučiteljska mesta na dvorazrednicah: na Banjšicah, v Biljah, Cerovem, Kalu, Lokovcu, Šmarjah in Vogerskem. II. Učiteljska in obenem voditeljska mesta na enorazrednicah: v Batah, Gojačah, Kostanjevici, Lomu, Murovcih, Otlici, Plaveh, Podsabotinu, Ravneh, Šebrljaku, Tevčah, Vrhu nad Kanalom, Vrtovinu, Zapotoku. III. Mesta potovalnega učitelja: Srednje-Kam-breško, Podlaka-Lokovec, Levpa-Zavrh. IV. Učiteljska mesta na večrazrednicah: v Če-povanu, Grgarju, Kanalu, Kojskem, Lokvah, Prva-čini, Rihenbergu, Sv. Križu, Solkanu (2 mesti). V. Mesta za učiteljice: v Ajdovščini, Banjšicah, Cerovem, Kalu, Kamnjah, Kronbergu, Lokovcu, Opatjeselu, Rihenbergu, Skriljah, Vitovljah, Zaloščah. S temi službenimi mesti spojeni prejemki so določeni v I. členu § 2., 3., 6., 8. in 9. zakona od 14. jan. 1. 1900, dež. zakonik št. 7. Z vsemi dokumenti (izpričevali, nastavljalnimi odloki, dekreti o podeljenih petletninah, službenimi kvalifikacijami itd.) opremljene in pravilno kolko-vane prošnje je vložiti službenim potom na c. kr. okr. šolski svet v Gorici najkasneje do vštetega 30. junija t. 1. Po preteku tega dneva vložene ali nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Vsakemu prosilcu (prosilki) je na prosto dano, da navede v svoji prošnji za podelitev določenega mesta tudi druga službena mesta, na katerih bi želel biti eventuelno nastavljen. C. kr. okrajni šolski svet v Garici, dne 27. maja 1913. Knjigoveznica Anton Janežič siinLa, ZETlcrij anska ulica, 1*3: se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajočih «iiitiiiiiatMMtiiiiiin* del............................ Pri večjih naročilih 10°/0 popusta. »mm* BI H i Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. registrov kna ladruga t omejenim jamstvom. Promet do konca maja K 72.202*46. Uradne nre: Vsak četrtek od V, ž.—1/, 8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. Jernej Bahovec naslednik: IVAN GAJŠEK - trgovina s papirjem - Sv. Petra cesta št. 2. priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec "v GroricI Tržaška -ulica, štev. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.' Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina, raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Učiteljska tiskarna v Ljubljani F, Z. Z O. Z. Frančiškanska ulica št. 8 priporoča vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo = za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Ceniki zastonj In. poštnine prosto. V Učiteljska tiskarna v Ljubljani, IV r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča različne] poštne in železniške tiskovine ~~~~ za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto.