Ljubezen do rodne grude. Čudovito lepa je naša slovenska zemlja. Bogata je naravnih krasot, bogata prirodnih zakladov. Največji zaklad na tej zemlji pa je naše ljudstvo, ki živi tukaj že več kot tisoč let in je to zemljo ohranilo kljub največjim sovražnim napadom. Kakor pesem je naša zemlja, naša rodna gruda, otožna in vesela, izražajoča vse trpljenje našega Ijudstva, vsebujoca pa tudi veselje, upanje in zmago. Rodna gruda je podlaga naše narodne kulture (omike). Na tej rodni zemlji je ustvaril naš narod v stoletnem ia tisočletnem boju svojo narodno kulturo. Ta kultura je pretežno kmečkega značaja, kajti oznanjevalci in nositelji te kulture so izhajali večinoma iz kmeekega stanu. Naši največji pesniki, pisatelji, učenjaki so biii večinoma sinovi kmečkih staršev. Naše razumništvo (dubovništvo, učiteljstvo, uradništvo) je sestavni del našega kmeokega naroda, ker živi med njim in deluje z njim ,oziroma bi vsaj moralo delovati za njegovo korist. Vsak narod tvori neko naravno (organično) celoto. Vsled tega- morajo tudi vsi njegovi delci složno delovati, da celota ne trpi škode. V čem se izraža naša narodna, na rodni grudi zgrajena kultura? V duševnem in gospodarskem življenju našega naroda, v proizvodih naše umetnosti in znanosti, v načinu življenja sploh. Priče naše kulture so naše cerkve in šole, naši kmečki domovi, naše knjige, naše pesni, naši narodni običaji. Ker pripada ogromna večina našega naroda kmečkemu stanu, vsled tega ima.;0 zlasti vsi duševni proizvodi našega naroda iziuzito kmečki značaj. To je cisto naravno in mora biti tako. Osobito velja to za umctnost, ki mora biti res zrcalo pristnega naroJovega življenja. Ali pa mi res poznamo vse temelje na^e narodne kulture? Ali ce tega zaveda naše razumništvo? Ali s^ k~*»t dovolj zavecia svojega pomena in svoje moei? Ali ni zac^Ia ginevati ljubezen do rodne gruie že mtd samim ljudstvom? Zdi se, da res ni vse v redu. Morda res premalo poznamo temelje naše narodne kulture. Mogoče se *udi našo razumništvo ne zaveda dovolj svojih dolžnosti. sd jih ima nasproti svojemu ljudstvu. Gotovo pa je, da je začela pešati ljubezen našega človeka do rodne zemlje, do kmečke domačije. Odtod beg z dežele v mesta in tovarne! Ali ni vsled tega nujno potrebno, da poživimo med narodom kmecko-stanovsko zavest in ljubezen do rodne grude? Brezdvomno. Zato pa se priredi dne 13., 14. in 15. avgusta 1926 v Mariboru kmečki dan za inteligenco, ki deluje na kmetfli (duhovništvo, učiteljstvo, dijaštvo) in za voditelje naših prosvetnih organizacij. Natančnejši spored objavimo prihodnjič!