List 18.
Gospodarske stvari.
Poduk svilorejcev,
kako naj ravnajo, da bodo letos srečni z svilo-
rejo (rejo židnih črvičev).
Na znanje dalo vodstvo cesarske svilorejne poskusalnice v Gorici.
Zopet se svilorejci pripravljajo za rejo zidnih črvičev, a skrbni si mislijo, Bog vedi, ali bomo letos srečnejši od preteklih let.
Zato jim gotovo dobro dojdejo nasveti, ki jih okli-cuje gori omenjena goriška naprava, o kteri lahko rečemo, da, če le kdo kaj ve in zna, gotovo ona najbolje ve in zn&. Vsi njeni svčti opirajo se na natančne skušnje lastne in druzih, in kar so take skušnje razodele, pojasnila je potem še učenost.
Pred vsem njeni nauki obsegajo
izbiro jajČic (semena) in ravnanje z njimi.
Prvo je to, da svilorejec le tako seme porabi za rejo, ktero so mikroskopične preiskave, to je preiskave s povekšalnim ogledalom, za rejo pripravno spoznale. Nočemo sicer reči, da bi pri tako preiskanem semenu nikoli nobene bolezni ne bilo, al to smemo reči, da po takih preiskavah se saj seme, ktero je gotovo slabo, najde, in svilorejcu potem svetuje: proč ž njim! Obžalovati je to, da velike važnosti mikroskopa še ne spoznavajo vsi svilorejci in da se dosihmal le cel6 malo semena z mikroskopom preiskuje.
Drugo je to, da semena (jajčic) nikoli ni imeti na velicih kupih skupaj in v zatuhlih vlažnih shrambah; imeti ga je treba zelo razprostrenega v suhih in zračnih shrambah, v kterih ni zdaj gorko, zdaj mrzlo. Cez zimo se najbolje na papirji ali na platnicah ali na platnu ohranijo.
Tretje je to, da se preobilna toplota v hramih meseca sušca in malega travna najlože odvrne, če se okna podnevi zapro, ponoči pa odpr6. Nikoli pa jajčic, ki so dolgo časa bila v shrambi shranjena, kjer je 6 do 7 stopinj po Reomerjevem gorkomeru toplote, ne prenašajte v kleti (keldre), kjer je veliko bolj mrzlo. V ledenicah ali v kletih z ledom nikoli ne shranujte semena.
Četrtič. Nepotrebno je namakanje jajčic v mrzli ali slani vodi proti koncu zime. Lahko se škoda godi zdravemu semenu, ako se po tem namakanji ni skrbno osušilo, bolno seme se pa s tem nikoli ne bode ozdravilo.
Petič. Dajte, da črviči kar mogoče hitro izležejo iz jajčic; čem preje se začne reja, tem veče je upanje, da se dobro sponese.
Šestič. Črviči naj se iz jajčic valijo v zakurjeni sobi, ki ima stanovitne gorkote 18 do 19 stopinj po R., v peči pa jih nikar ne devajte!
Sedmič. Na izlezle črviče položite nježnega mehkega perjiča, da zlezejo na-nj, in potem jih vzdignite proč; že prvi dan po rojstvu njihovem dajte jim krme (futra). Gotova škoda je, ako se s pokladanjem perjiča več dni zato čaka, da se prav veliko črvičev enake starosti zbere; lakota tudi drobni živalci škoduje. Predno pa se novo seme v hram dene, da se začn6 valiti črviči, treba je hram prav skrbno očediti, da se iz njega prežene vsa kužnina bolnih črvičev, ki so prejšnje leto v tem hramu bili. Kdor tega ne stori, sam je kriv, ako ga spet nesreča zadene.
Da pa se kužnina pikčaste bolezni, po kteri so živalce kakor s poprom potresene, prežene, ktera se drži zidovja, sten, tleh in vsega orodja, ki je v hramu bilo, treba je prvič: vse to popred s kropom dobro vmito orodje nositi v ta hram, okna in vrata prav trdno zapreti in vsako luknjico zamašiti, potem pa hram pokaditi s klorom. V ta namen se rabi posebna mašina. Kdor pa si te precej drage mašine omisliti ne more, pomaga si lahko, da si kupi v apoteki ali šta-cuni primerno mero klorovega apna in žveplene kisline; klorovega apna se dene v 3, 4, 5 skledie po velikosti hrama in na-nj vlije toliko žveplene kisline in s klinčekom pomeša, da se dobro razmoči. Zdaj pa hitro beži iz hrama, ker klor, ki omenjeno kuž-nino pokončava, bi tudi človeka zadušil, ako bi dalje časa ondi bival. Ko tako zapustiš hram, zapri vrata za sabo, in pusti ga zaprtega kake 3 dni. Potem pa odpri vrata najprej, da izpuhti nekoliko tega dima, in potem še le odpri tudi okna in pusti odprta, da izpuhti ves. Zdaj še le pobeli zidovje.
Glavna skrb mora tedaj biti, da se do dobrega osnaži hram; nikoli nisi v tem preveč storil, kajti že to je nevarno, če si v isti hiši na kakem drugem prostoru imel bolne črviče, da se ti bolezen tudi v zdrav hram ne prikrade; še delalci sami pri bolnih črvičih morejo kužnino (Korperchen) zanesti med zdrave.
Ako je svilorejec vse to  skrbno  opravil,  more si v svesti biti, da je odstranil največo nevarnost.
Kako črviče gleštati  dalje,  bomo  povedali drugo-krat.                                                             (Kon. prih.)