Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo jc v Kopitarjevi ul.6/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak pondcljka iu Cek. račun: Ljub-ljuna št. 10.65U in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 dan zjutraj, razen dnevu po prazniku Vsi na delo Posvetili smo vrsto člankov delavski okrožnici »Quadragesiino anno , ki jo je Pij XI. izdal ob 40 letnem jubileju Leonove enciklike »Rerum novarum'. Opazujemo, da ji tudi inozemski katoliški tisk posveča izredno pozornost. Ni čuda. Enciklika posega tako globoko v sodobno socialno strukturo in načenja toliko perečih gospodarskih problemov, da se po aktualnosti komaj da kaka njena predhodnica z njo primerjati. Toda kljub živemu zanimanju katoliškega tiska za vodilno besedo sv. očeta, se bojimo le nečesa. Da bo ostalo pri nas in drugod pri zgolem razmotrivanju in poročanju, ne bo pa se ničesar dejanskega ukrenilo v smislu papeževih smernic. Bojimo se, da bomo šc naprej mirno gledali, kako nas življenje v mogočnem toku žene dalje in dalje — kam? Kakor pravi sv. oče in vsi pravi vidci — v gotovo in skorajšnjo gospodarsko ter moralno razsulo. Dobre volje je sicer precej opaziti. Tako so si ob priliki sedanje okrožnice katoličani privoščili dokaj ostro samokritiko radi zamujenih prilik, kar kaže, da socialno razumevanje in čustvovanje krepko prodira. Pozno, ali ne še čisto prepozno! Vrše se hude rekriminacije, da se je desetletja pustilo prole-tarijat bojevati z lastnimi silami neenak boj proti nadvladi in zatiranju kapitalizma. Bili so časi, ko bi mogli in bi tudi morali stvar zatiranega delavstva narediti za svojo zadevo in se vodilno vreči v boj za socialno pravičnost, kakor veleva krščanska vest in vera. Ako je prav, da se pravice lačnim in žejnim kaže plačilo v boljši, posmrtni domovini, — kar je storil tudi Kristus — ni nič manj potrebno, opozarjati na drugo resnico, da je vsako odtrgava-nje od zaslužka, izrabljanje težkega položaja delavca, greh, tako velik, da kliče v nebo za maščevanje. O vsem tem se danes z veliko odkritostjo piše celo tam, kjer se je v resnici mnogo socialno dobrega storilo. Hoče se radikalno popraviti storjene napake. A sama dobra volja ne zadostuje. Ves katoliški svet mora preiti k dejanjem, mora preiti k socialni katoliški akciji, kakor jo priporoča papež » zadnjem delu svoje okrožnice. Kaj jc treba storiti? »Stoji nam nasproti svet, ki je povečini padel nazaj v poganstvo.« Tako ugotavlja sv. oče. Temu življu ni mogoče več s teorijami in naukom dokazati lepote in resničnosti krščanstva. Za kaj takega je gluh in slep, manjka mu razumevanja. Prav je, da poznamo spcialnc nauke in se tudi teoretično spoznamo v delavskih ter gospodarskih vprašanjih. Pij XI. posebej naroča, naj se zlasti duliovski naraščaj intenzivno in temeljito seznani s socialno vedo ter gospodarskimi prilikami. Naj se nc opusti tudi sicer v katoliških prosvetnih organizacijah nuditi članom kar moči obširno praktično znanje socialnega vprašanja. Ali vse to je premalo. Sodobna družba, ki zapada poganstvu*, bo šla kljub temu svojo pot. Tudi prvi kristjani niso pridobivali med tedanjimi pagani radi lepega nauka, ki so ga širili, temveč ker so po božjem nauku tudi živeli. Sele, ko so pa-gani videli njihovo čednostno življenje, ko so zlasti videli njih medsebojno ljubezen, ki jih je vezala vse kot brate in sestre v eno veliko božjo družino, šele tedaj so obrnili hrbet mrzlim kamnitim bogovom, sc odpovedati sebičnemu materialističnemu nazoru uživanja in naslad ter sprejeti vero ljubezni in odpovedi. Nauk krščanstva je ostal slejkoprej isti. Ce se znova zgrinja poganstvo nad človeštvo, se to godi radi tega, ker ima krščanstvo premalo spoznaval-cev. »Po spoznavalcilv kliče poglavar krščanstva v zadnji okrožnici, »po možeh, ki bodo v vsetn svojem življenju vršili pravico in ljubezen. Treba je razgaliti lažnjivo frazo, da gospodarsko življenje lahko pogreša krščanskih načel. Zato smo prišli tako daleč, ker so vodilni gospodarski krogi tako učili in po tem tudi delali. Proti grdi sebičnosti in uživanja željnosti, ki je gnjusen madež in velik greh našega časa, naj se zopet uveljavi postava krščanske zmernosti, ki človeku ukazuje, da išče predvsem kraljestva božjega in njegove pravice v trdnem zaupanju na božjo dobroto in zvestobo, da bo, kakor jc obljubil, dodal tudi časnih dobrin, kolikor je potrebno.« S pravičnostjo naj se združi ljubezen. Pravica sama zmore ostro opredeliti pojem »mojega in »tvojega , more reševati socialne konflikte, a srca zvezati z notranjo vezjo, tega ona ne more. Potrebna pa je danes bolj kot kdaj notranja vez mišljenja in čustvovanja, ki je nam katoličanom naša vera, po kateri smo bratje in sestre ene same duhovne družine, deli enega in istega duhovnega telesa v Kristusu in otroci istega nebeškega Očeta. Revne in bogate, visoke in nizke mora prežeti ta zavest krščanske skupnosti. Tisti, ki imajo in so zalo vplivni, ne bodo več brezbrižni napram pomanjkanje trpečim. Velikodušno se bodo odzivali njihovim opravičenim zahtevam in imeli razumevanje za njihove težke življenjske razmere. Potem bo odpadla tudi sovražnost delavstva napram delodajalcem, ko bodo videli, da se njihovo delo primemo ceni in spoštuje. Za to veliko duhovno obnovo je potreba, da se strnejo vsi resnično krščansko misleči ljudje. Vse, kar je res pozitivno-vernega, mora v enoxfronto. Vidimo, kako brezboštvo trobi k generalnemu naskoku na Cerkev. Skušnja uči, da marširajo ramo ob rami, kadar gre proti katolicizmu, komunisti in socialisti, loža in ateisti vseh socialnih panog. Vsi so edini, če gre za sunek proti krščanstvu. Treba je, da katoličani ludi skupno prestrezajo udarce. Ko gre za vse, je treba, da pustimo na stran spore • Prim. -Slovenec- 27. V., 29. V.. 2. VI.. 6. VI., 12. VI., 18. VI., 24. VI. 1931. Italija-Jugast avi Italijanski tisk enoglasno napoveduje, da bo Italija pogodbo z Jugoslavijo trgovinsko Rim, 26. junija. Italijansko časopisje, ki že j delj časa vodi kampanjo zoper Jugoslavijo, katero dolži, da bojkotira nakup italijanskega blaga, dočim da sama največ izvaža v Italijo, priobčuje sedaj očividno od najmerodajnejše strani inspiriran komunike, kateri napoveduje bližnjo odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Fašistični listi že precej časa očitajoč poudarjajo, da Italija absorbira 27.00% celokupnega jugoslovanskega izvoza, dočim jc sama med dobavljavci Jugoslavije šele na četrtem mestu (na prvem je Nemčija, na drugem Češkoslovaška, na tretjem pa Avstrija), in sicer z 11% celokupnega inozemskega uvoza v Jugoslavijo. Dasi je jugoslovansko časopisje v zadostni meri z neovrgljivimi dokazi pojasnilo, da so vzroki tega razmerja izključno neizbežne gospodarske narave, ki zlasti izvirajo iz razlike cen, nadaljujejo glasila italijanskega režima svojo kampanjo proti Jugoslaviji, češ, da le-ta namenoma bojkotira uvažanje oziroma naročanje blaga iz Italije. Italijanski tisk navaja, da je Italija letos do- bavila za 706 milijo-nov lir blaga iz Jugoslavije in sicer gradbenega lesa za 146 milijonov, živine | prav tako za 146 milijonov, koruza za r>5 milijonov, jajc za 51 milijonov, drv in oglja za 38 milijonov, perutnine prav lako ra 3S milijonov, svežega mesa za 18 milijonov, konj za 17 in pol milijona, žita ?a 14 in pol milijona, fižola za 12 milijonov, cementa prav lako za 12 milijonov itd. Medtem pa — tako trdijo — je Italija prodala v Jugcsluvijo blaga samo za 263 milijonov lir, in sicer: manufakture za 60 milijonov, drugih produktov iz bombaževine za 66 milijonov, riža za 25 milijonov, poljskih produktov za 13 in pol milijona, sirovih kož za 12 milijonov, platnenih izdelkov za 11 milijonov itd. Izhajajoč iz čislo napačne premise, da so italijanski produkti Jugoslaviji nujno potrebni, medlem ko Italija jugoslovanski uvoz lahko pogreša s tem, da si poišče drugih trgov, nasvetujejo fašistični listi energične protiuredbe v škodo jugoslovanskega uvoza v Italijo, češ, da Jugoslavija iz politične antipatije sabotira italijansko trgovino. Za- metajoč razne druge predloge, prihaja lendencioant komunike fašističnega časopisja do zaključka, da nuj se t,-tiorinsl\ogodbenega stanja najbolj favorizirane nacije meri Italijo in Jugoslavijo slednjo brez tarifne borbe in diferencialnih carin prisililo, da svojo ekonomično politiko napram Italiji spremeni in išče novega sporazuma z njo. Z madžarskega volivnega bojišča Krščanski socialisti se nagibSjejo k opoziciji — Razmah nialo- kmcSskega pohreia Budapest, 23. junija 1931. Madjarsko volitve so predmet najbolj aktualne reportaže vseli inozemskih časnikarjev. Ne da bi s leni hotel reči, da obstoja kjerkoli sirali. da ne bi Bclhien dobil velikansko večino v novem državnem zboru. V državi, kjer šc v našem stoletju obstoja lako slarokopiten volivni zakon, ki izključuje vsako svobodno izražanje političnega mišljenja, da ne omenim dejstva, da velikanske mase naroda sploh ne bodo pripuščene do volivnih skrinjic, takšna presenečenja niso mogoča. Graj Appo-nyl, tn slari vitez madjarsko politike, je ob zatonu svojega dolgega in slavnega političnega življenja zaman svaril vlado, da jc prišel zadnji trenutek, da v miru izvede volivno reformo, ki bo zadostila najosnovnejšim načelom čtovečanske svobode, grof Hellilen je preslišal Ic svarilne glasove in madjarski narod bo izražal svoje mišljenje po starih načelih. Zaman je prihajal iz vrsl. krščanskih socialcev, katere je proburiila zadnja papeževa okrožnica, svarilen opomin, da je še čas vstopoma* uvesti splošno in lajno volivno pravico. Vlada je bila gluha zn le nasvete. Zalo pravim, da v sedanjem trenutku ne smete pričakovali kakšnih senzacij glede številčnih rezultatov madjarskih volitev. Bolj zanimivo pa je vprašanje, zakaj je grof Bethlen, ki je razpolagal z udobno večino, predčasno razpustil parlament in razpisal nove volitve . Taktično .ie njegovo |>cslopanje razumljivo. Pri nas vlada neznosna vročina, ki ima svoj pomen pri volivni kampanji. Narod je vsled gospodarske kriae že tako otopel, da ga bo poletna vročina onesposobila za kakšne bolj odločne eksperimente. Toda Bethlen jc imel še druge razloge. Dozdeva se namreč, da jc malokmetski pokret pod vixlslvom Gaslona Gaala imel vendarle gotove uspehe v državi. Njegova ?Neodvisna malokmetska stranka« je nastala šele /vred kakimi štirimi meseci in je zelo vžgala s svojim programom, v katerem zahteva večjo varčnost, znižanje carin nn industrijske pridelke, nadziranje industrijskih kartclov, dobavo cenenih kreditov za kmeta, boj proti korupciji in porodičarslvu. Grof Bethlen sc je tekom svojega vladanja zelo zapletel v odvisnost od industrijskih mogotcev in karielov, ki so madjarsko gospodarstvo začeli dušiti do onemoglosti. Poleg lega pa išče Madjarska tudi zunanje posojilo in baje je inozemstvo zahtevalo dokazov, da madjarski narod zaupa vladi, preden odpre svoje mošnje. To sta bila torej dva motiva, ki sla vodila grofa Belhlena, da je razpisal nove volitve. Značilno za sedanjo volivno borbo pa je, da nobena stranka ni mogla ustvariti discipline v svojih vrstah in da kandidirajo v gotovih volivnih okrožjih pristaši istih strank drug proli drugemu. Vlada je za svojo vladno stranko tako cepljenje sama liaravnosl izzvala, samo da bi na zunaj vzbudila videz, kako liberalno postopa. Pri strankah opozicije pa se la proces vrši iz osnovnih in načelnih razlogov. Posebno se lo opaža med krščanskimi socialci, ki preživljajo kritičen preporod. Krščanski socialci sc ne strinjajo vsi z vladi prijazno politiko vodstva. Vtihotapile so se radikalne slruje, ki zahtevajo pokrisljanjenje strankinega vodstva in programa. Kako spraviti v sklad z os- novnimi načeli krščanskega »aziranja o socialnih in gospodarskih vprašanjih preziranje, ki ga vlada kaže do socialnih reform iu do kmclskcga in delavskega stanu sploh. Tako sc je zgodilo, da so sc odcepila vsa strokovna društva in postavila svojo lastno listo kandidatov s svojim lastnim radikalnim programom. Prav tako so storile tudi krščanske žene, ki so si pod vodstvom Margarete '/Jahta ustanovile svojo lastno politično organizacijo in imajo svoje lastne kandidate: Urez dvoma sc bo ta pokret tekom prihodnjih mesecev še jtoostril iv ne bilo bi čudno, ako bi sc ti radikalno usmerjeni stnijarji polastili celokupnega vodstva krščansko socialne stranke in jo pognali /troti grofu Bcthlenu. Ako se izvrši la preokret — ]*>zno, a še ne prepozno — poteiin bi krščanski socialci prevzeli vodstvo v boju za demokratiairanje Madjarsko, za priznanje socialnih in političnih svoboščin madjarskemu ljudstvu. Ta pot bi bila enostavnejša, ker druga, edina, ki še preostaja, je revolucija. —y Sramotne „volitve" Budimpešta, 26. jun. ž. Oblasti so se odločile, da pri sedanjih volitvah ena oseba pri|>o-roči dve volivni listi. Policijski organi so nn stališču. da se morajo odobriti podpisi na volivnih listali vlade, med tem ko se morajo na volivnih listah opozieijc podpisi un iti. Na ta način je uničenih 48 opozicijskih list, ker te osebe niso imele dovoljenja za priporočilo. 48 vladnih kandidatov jc šlo lorej v parlament brez protikandidatov opozicije. Drugače vlada izvaja na vse mogoče načine teror, zapira in kaznuje volivce, jim preti s povišanjem davkov itd. Iz zdravstvene službe Belgrad, 26. junija. A \. S sklepom ministra za soc. politiko so v soglasju s predsedni kom ministrskega sveta postavljeni v drž. bolnici v Ljubljani za uradniško pripravnico Vitla Fink. dozdaj farinacevtku banovitiske bolni"-, za administrativnega uradnika 10. skupine Josip Taje, ekonom dosedanje, hanovinske bolnice, zn uradniškega pripravnika Vekoshn Slepec, dozdaj uradnik lxa nov i nske bolnice, za sekund inr zdravnike dosedanji sekundarni zdravniki ba iiovinsko bolnice dr. Ljudevit Mcrčlin. dr. Vladimir Guzelj, dr. Lojze Krnmrrič. dr. Mihael Kamin, dr. Marija Kolar, dr. Janko Pompe in dr. Lev šavnik. Obisk siotiašhili dijahov Zagreb, 26. junija, ž. Včeraj je prispelo semkaj večje število slovaških dijakov z. univerze v Bratislavi. Pregledali so vse zanimivosti mesla in so danes ob 1 odpotovali nazaj v domovino. Pozdrav ministru za soc. politiho Ljubljana. 26. junija. A V Jugoslovanski izseljenci so poslali z zasedanja kongresa v Ljubljani ministru zu soc. politiko in narodno zdravje dr. Marku Kostrenčiču to-le pozdravno brzojavko: Ci. ministru /šlje madridski vladi protest | zaradi ukinitve železniške zgradbe iz Orensc v j Zamoro. Madridska vlada je odgovorila in razložila vzroke prekinitve dela. Ta odgovor je .sililo razburil vso baskiško provinco. Množica je napadla vladno hišo in poštno centralo ter prisilila uradnike, da so poslali v Madrid brzojavko, v kateri se proglaša proklamacija neodvisne republike Galicije. Vlada je sklenila, dn takoj pošlje v Orensc večji oddelek Guardic civil. da v posta vi red. Sploh sc je agitacija radikalnih elementov v očigled volitev v konstituilllto 2H. t. m. zelo poostrila. Zlasti agitira proti sedanji zmcrnorc- in prepirčke, katerim bo čas odmeril kaj pičlo veljavo. Ko gre za obnovo človeške družbe v krščanskem duhu, naj vsak doprinese po svojih darovih, po svojih močeh in življenjskih zmožnostih. Nc iskati sebe in prednosti za se, lemveč le stvar Kristusa. Ne iti za tem. da prodre za vsako ceno laslno mišljenje. temveč naj bo vsak pripravljen, da umakne svoje, tudi boljše mišljenje, ako je ta žrtev koristna in jo zahteva večje skupno dobro.« Poziv sv. očeta naj bi našel polnega razumevanja v katoliškem svetu. A kar želimo najbolj, je to4 da najde toplega odziva pri nas, prav v naših domačih vrstah. publikanski vladi major Franco, ki vse skrajne elemente kliče v enotno fronto. Okrepila se je tudi frninnsoiiska levica pod vodstvom ministra Lerrouva, dočini desničarska republikanska stranka predsednika Zamora izgublja. Medtem, ko so sc separatistične tendence v Kataloniji ublažile, se je separatizem nepričakovano ojačil v baskiških provincah, /lasti v Galiciji. Sploh pa vlada tolika nejasnost političnih programov iu jc toliko neodvisnih kandidatur, da tudi volitve v konstituanto ne bodo še dale pravc iu jasne podobe politične usmerjenosti Španije. Situacija bi se utegnila razčistiti šele ob volitvi predsednika republike ali pn šele ob volitvah v prihodnjo redno skupščino. Gonja proti katoliški akciji Med po*a anjimed Vatikanom in Rimomse preganjanja nadaljujejo Rim, 26. juti. Vsebina note. ki jo je izročila italijanska vlada v odgovor Vatikanu, ni še nikjer objavljena. Zato je vse pisanje inozemskega tisku o njej več ali manj točno ali netočno ugibanje. Zagotovo jc znano samo, da je ton note obenem ironičen in spoštljiv in da resnično meri na sporazum, toda pod pogoji, katerih Vatikan ne bo mogel sprejeti, ako se bistveno ne modificirajo. Slejkoprej je slabo znamenje vsaj za kakšen bližnji sporazum dejstvo, da fašistični tisk nadaljuje kampanjo proti Vatikanu, lako na pr. sLavoro faseista« /opet napada kat. akcijo izrabljajoč neko zasebno pismo duh. voditelja Kntališkc akcije v Vicenzi, ki je nekemu prijatelju z ozirom na poizvedbe policije nas ve to val izbeguvajoče odgovore. Umetna inscenacija teh očitkov sc razvidi že iz dejstva, du jc tisto pismo datirano 12. marca 1928. Fašistični listi zadnji čas -kušajo tudi Vatikanu insinuirati. da se poslužuje moralične podpore inozemskih držav, predvsem Jugoslavije. V tem smislu izrabljajo rimski listi posebno udanostno izjavo nadškofa dr. Bauerja sv. očetu in pa nek intervju z dr. Bauer jem v »Hrvatski Straži«, kjer zagrebški nadškof ob priliki preganjanja Katoliške akcije v Italiji « strani fašističnega režima: ki predstavlja kršenje konkordata, omenja tudi preganjanje narodnega jezika v cerkvah Julijske krajine. ? čimer je fašistični režim najprej začel kršiti jkj-godbe s sv. očetom. Dunajska vremenska napoved, jasno in zopet topleje. Večinoma MAU OGLASI Vsaka drobna vrstica 1"50 Oln «11 vsaka beseda 50 par. Na|man|il oglas ' » . 3 Din. Oglasi natl devet vrstic se računajo vlit.. Za odgovor znamko! Na vpraiamfa brez znamk« ne odgovarlamo I Vajenca za kotlarstvo, sprejmem takoj, proti malemu plačilu. Kos, kotlar, Maribor, Glavni trg 4. Pekarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Drugo po dogovoru. - Karol Bele, Rožna dolina - Vič. Službo dobi gospodična, katera je vsaj nekoliko zmožna delika-tese in vinotoča. Plača mesečna ali na račun. Ponudbe na upravo lista pod »Delikatesa« št. 7257. I »Ji Tesarski polir popolnoma samostojen v stroki, želi službe pri večjem podjetju. - Ponudbe na upravo pod št. 7222. Pekovski pomočnik priden in pošten, srednjih let, vajen boljšega in slabšega dela, išče službo za takoj. — Gerhard Anton, Velka, gost. Šikar, p. Marija Snežna, Slov. Gorice. Vajenca za čevljarsko obrt, poštenih staršev in pridnega, z vso oskrbo v hiši sprejme Aug. Jeglič, Radeče. Kroj. pomočnika dobro izvežbanega za velika, fina dela, sprejme takoj v trajno službo, s stanovanjem in hrano v hiši Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani. 2 vajenca za tašnersko in kofersko obrt sprejmemo takoj. -Stanovanje in hrana v iiši. Franc Zorn, Ljub-Ijana-Šiška, Lepodvorska ul. 23. Vezilje prvovrstne moči sprejmem takoj pod ugodnimi oogoji. Naslov v upravi pod štev. 7301. Vajenca za pasarsko obrt, poštenih staršev sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 7301. Učenko sprejme takoj modistinja. Naslov pri upravi »Slov.« pod štev. 7324. Gospodična za pisarno, začetnica s trgovskim tečajem se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Vprašati tiskarna Slovenija, WolIova ul. 1, Ljubljana. Mizar, pomočnika vajenega tudi strojev, takoj sprejmem za forni-rano pohištvo. Ivan Mrhar Stanežice. Št. Vid nad Lj. Učenko z 2 razr. meščanske šole, sprejme trgovina z živili. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva učenka« št. 7231. BBBBflBBBBBBRBBBB Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč Sloga« je pozdravila goste ua peronu s koračnico. Občinstvo je rojake navdušeno pozdravljalo, nakar so odšli skozi gost špalir občinstva pred kolodvor, kjer jih je pričakovala tisočglava množica v polkrogu in kjer se je izvršil tudi oficielni sprejem. Vseh rojakov se jc pripeljalo 76 iu med temi je bilo 15 Slovencev. Pred kolodvorom sta zopet zaigrali godbi »Sloga« in Sokola L, nakar je pozdravil rojake v imenu ljubljanske občine občinski svetnik Ivan Tavčar. V imenu banske uprave je pozdravil ameriške rojake banski svetnik dr. Kar I in: sKo prihajate v velikem številu na obisk v svojo prvo domovino, prihajate zastopat vse izseljence. Kot zastopnik bana dravske banovine Vus prisrčno pozdravljam. Danes se vračate dn otvorite prvi izseljenški kongres v Ljubljani, nato v Zagrebu in Belgradu. Sami boste imeli priliko opazovati napredek in razvoj naše osvobojene in združene domovine in boste tuko lahko navezali čim tesnejše stike z nami. V upanju, cia boste nad svojim obiskom v svoji domovini zadovoljni, Vas prosim, da ponesete s seboj v tujino trdno prepričanje o moči iu napredku naše države in to sporočite soro jokoiu v tujini. Prepričan sem, da se boste odslej vedno spominjali z ljubeznijo uuše domovine in njenega modrega vladarja.« (Navdušeno vzkli-kanje kralju Aleksandru.) Nato je pozdravil rojake konzistori julni svetnik msgr. Dostal v imenu knezoškofu in želel, da ostanejo sedaj, ko se bodo nu lastne oči prepričali o razmerah v domovini, še bolj zvesti domovini in veri. ki sta edini temelj srečnega in zadovoljnega življenja. Nato je pozdravil izseljence v imenu Rafaelove družbo p. Kazimir Za krajše k: »Po dolgoletnem bivanju v Ameriki ste prišli nn obisk v svojo domovino, da se prepričate, kako je v zadnjih letih napredovala iuišb skupna domovina. Kol napol Amerikanec. ki sem prebil toliko let med Vami v Ameriki, vem, da boste odnesli popolnoma drugačne vtise o domovini, kakor mislite. Domovina, iz katere ste se izselili svoj čns, da bi si priborili kos kruha, Vas danes pozdravlja in pričakuje od Vas. ekco s Schichtovim Radionom. po bo takoj zopet čista" Ona to pr.-iv dobro ve, kajti njena mamica jemlje vedno samoSchichtov Radion SCHICHTCV PERE S .A, M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA sinove in mi ne bomo pozabili in sporočili ro- j jokom, da domovina nas, ki smo raztreseni po tujini, še ui pozabila, da nas ljubi še vedno. I Sporočili ji bomo, kako živite v domovini, ki ' združena tako lepo napreduje. Naj živi kralj i Aleksander iu svobodna domovina Jugoslavijo! | Po govoru so otročiči predsednika pri- • pravljulnega odbora dr. Bohinjca, napravljeni v narodnih nošah poklonili govorniku in gostom veliki; šopke in cvetja, nakar se je razvil spre- i vod. ki sta mu korakali nu čelu obe godbi. t Skozi gost špalir občinstva, ki je rojake ves Cas , obsipavalo s cvetjem, jo zavil sprevod po Ma- ! sarvkovi, Dunajski cesti. Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti v palačo Delavske zbornice, k jer i se je takoj otvoril prvi kongres jugoslovanskih izseljencev. Kosilo Ob pol l jc priredila rojakom mestna ob- I činu svečano ki*silo v Zvezdi, ilu katerem .so I govorili zastopnik občine Tavčar, podban Pirk- ] maver, bivši ban savske banovine dr. šilovič, I dr. švigelj, prof. Devič. A. Grdina, predsednik i pokojninskega zavoda Vrtovec, predsednik pri- j pravijalnega odbora dr. Bohinjc in bivši iz.se- j Ijenec Hrvat iz. zasedene Istre. Poslali stn se j tudi pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Alck- ! sundru in predsedniku Združenih držav Hoo- j verju. Popoldne so si nekateri rojaki z vodniki j ogledali mesto, se zbrali nato ob 5 na vrtu na glavnem kolodvoru, nakar so se ob tričetrt na 6 j odpeljali v Zagreb. ti. Anion Grdina s svojo družino Slovenski tečaj na ameriški univerzi Columbia univerza otvori tečaj za slovenščino »Ameriška domovina« prinaša vest, da bo Columbia univerza v Newyorku, ki je ena največjih vseučilišč na svetu in že od nekdaj znano po svojem obsežnem slovanskem oddelku, ki se je zlasti pod vodstvom profesorja John Dyneleya P r i n -cea, sedanjega ameriškega poslanika v Belgradu, in profesorja Clarencea Avgusta M a n n i n -ga, dekana slovanskega oddelka lia univerzi, razvil v odličen oddelek, iz katerega je izšlo že mnogo znanstvenikov, ki so posvetili svoje življenjsko delo slovanski kulturi. Doslej je bil pouk jugoslovanskih jezikov sa-i mo začasen v izrednih tečajih. Sedaj pa je vodstvo - Columbia univerze sporočilo, da začne tečaj, ki bo trajal celo lelo prvi in drugi semester. Drugi celoletni tečaj bo posvečen jugoslovanski književnosti in splošni kulturi. Prvi semester bo obsegal zgodovino do Napoleonovih časov, drugi semester pa bo posvečen XIX. in XX. stoletju. Slovenska književnost pa ho dobila lastni semester. ki bo posvečen pregledu slovenske narodne pesmi, književnosti in kulture sploh. Pouk se bo pričel s šolskim letom 23. septembra. Predavatelj na slovenskem tečaju bo Mr. Andrej K o b a l. To je brez dvoma velik uspeh, ki bo izrednega pomena zlasti za vse tiste Slovence, ki se rodijo v Ameriki in ki sicer nimajo več priliko, spoznati materin jezik in slovensko literaturo na šolah evropske ali ameriške domovine. 40 letni jubtlej drž. deške mešč, šole v Mariboru Maribor, 26. junija. Letošnjo leto poteče štirideset let, odkar je bila ustanovljena v Mariboru deška meščanska šola. lo. septembra 1891 je štel zavod dva prostorna razreda, ki sta imela vsak nad SO učencev. Poteklo pa je celili deset let od ustanovitve dekliške meščanske šole, ki se je zdela merodajnitn takratnim nemškim Oiniteljem važnejša in nujnejše potrebe. Čeprav jc bil Maribor središče trgovine, v katerega se je stekala cela Dravska dolina, del Dravskega polja in Slovenskih goric, se za ustanovitev tega potrebnega zavoda nikdo ni zmenil, ki je v prvi vrsti namenjen vzgoji trgovskega in obrtnega naraščaja. Vzroke temu je brezdvomno iskati v takratni nemški zavesti in njihovi nemški tiacijonalni brigi. Kakor druge, tako se je tudi mariborska deška meščanska šola porodila iz osemrazredne ljudske šole. Zadnjim trem najvišjim razredom so pre-osnovali način pouka in jc tc razrede poučevalo strokovno učiteljstvo. Ko je bilo leta 1873 dograjeno mogočno poslopje je zavzela vzhodni in južni del državna realka, severni trakt pa osnovna, pozneje meščanska šola. Za sestavo učnega programa meščanske šole gre največ zaslug znamenitemu slovenskemu pedagogu in šolniku Henriku Schreinerju, takratnemu ravnatelju moškega učiteljišča. Za prvega ravnatelja je bil imenovan učitelj Franc Frišek. V prvem učiteljskem zboru so bili sami nemški strokovni učitelji, edini Slbvenec med njimi je bil katehet Ivan Vrečic. Odveč bi bilo poudarjati, da je spričo takratnih razmer bila meščanska šola dolga leta izrazito nemški zavod, ki jc vzgajal gojence le v nemško-nacijonalni zavesti. Prvi večji dvig in možnost večjega napredka je doživela meščanska šola L 1903/04. Za ravnatelja je bil imenovan Viktor P h i 1 i p p e k , ki je ostal vse do preobrata. V letu 1911/12 ob svoji 20-letnici pa je dobila meščanska šola še četrti razred. V šolskem letu 1913/14 so morali odpreti prvemu razredu še eno vzporednico. Zavod je štel takrat sedem razredov in ohranil to število do prevrata. V vojnih šolskih letih je kakor vse druge šole bila občutno prizadeta radi pomanjkanja učnih moči in selitve v Samostansko ulico. Takoj po prevratu pa se je zopet vselila v svoje prostore, in je izročil dotedanji ravnatelj vse posle kateheiu P e t c 1 i n š k u , ki je nato dne 3. aprila izročil vse prvemu slovenskemu ravnatelju Dragotinu 11 u -m e k u. Nekaj nemških učiteljev ie še ostalo, vendar pa so bile težkoče kot na vseh drugih zavodih. Trda vztrajnost, delavnost in tovarištvo učiteljstva je premagala vse ovire in težkoče. Preustojitev strogo nemškega zavoda v slovensko šolo ni bila lahka naloga. Vendar pa je v povojnih letih število slovenskih učencev tako hitro rastlo. da je v šolskem letu 1023/24 izginil zadnji itemški razred. Trud in uspehi učileljslva so sc pokazali že na veliki razstavi v šol. letu 1022/23. ko se je zavod udeležil šolske razstave v Belgradu, kjer je zavzel prvo mesto. Meščansko šolo je v veliki meri vedno podpirala tneslna občina. Danes ko praznuje meščanska šola svoj 40-ietni jubilej in se s ponosom ozira na preteklost in svoje plodonosno in kulturno delo, želitno zavodu, da bi bil še dalje pravo kulturno žarišče našega naraščaja. Vihar nad Krškem poljem Leskov«'. 26. jun. Podoba je. da letošnje nevihte, ki se vrste dnu za dnem vsepovsod po deželi, nobenemu kraju ne bodo prizanesle. S strahom in skrbjo čitajo ljudje poročila v listih, s tihim upanjem v srcih jih spremljajo, kjer niso prizadeti: vsaj nam je prizanešeno! Nocojšnjo noč pa je prišla huda ura tudi nad Krško lKilje. Okrog desetih zvečer je začelo liti kakor iz. škafu, vodovje je drlo z. bregov kakor hudi potoki. Vmes pa je tulil vihar, strahovito besneč povsod tam. kjer se mu je kaj upiralo. Sem in I je pn je začela padati toča, ki je strašno pustošila zlasti okrog Rake. Vsa |k)lja so popolnoma uničena, žito stolčeno v razore. fižol pokončan, sadeži stolčeni z. drev ja. Močno so prizadeti tudi vinogradi v fari Raka ter v bližnji okolici. Ljudje "na Raki so se sredi noči dvignili ir kakor zmešani divjali po vasi. jokajoč nad posledicami strašne toče. ki jim je na mali ugonobila ves pridelek, vse in edino upanje v teli težkih dneh. Izsetjenišhi kongres Otvoritev v Ljubljani Ljubljana, 20. junija. Došli izseljenci, domači zastopniki in predstavniki ler ostalo občinstvo so povsem napolnili dvorano Delavsko zbornice. Kmalu zatem pu so prišli med živahnimi ovacijami vseh prisotnih v dvorano g. bao dr. Drago Marušič, ameriški poslanik v Belgradu g- Henry Prince, ki je dospel nalašč z Bleda, da pozdravi izseljence, dalje pod-ban g. dr. Pirkmajcr, predsednik »Narodne zaščite , bivši savski ban g. dr. šilovič in predsednik Jugoslovanskega izseljenskega sveta, ravnatelj Pres-biroja g. dr. Milan Marjanovič, Tedaj se je odgrnil ;astor odra, na katerem so bili že ljubljanski pevci, ki so zapeli po prihodu navedenih odličnikov pesmi Domovina, mili kraj in »Triglav, moj dom.. Pevce ie vodil g. Zorko Prelovec. Pozdrav ilr. Marjanoviča. Predsednik dr. Marjanovič je izvajal nato: »Z veliko iskreno in globoko radostjo pozdravljam kot predsednik organizacije izseljencev s naši državi in otvarjam prvi kongres te vrste pri nas. Pozdravljam vas v Ljubljani, v prvem mestu med tremi Velikimi našimi središči, v Ljubljani, kjer je visoko razvita narodna zavesi, marljivost in vztrajnost naroda, v Ljubljani, kjer se jc pred več kot sto leti porodil začetek združenja Jugoslovanov v eno državo, lo je tedanja Ilirija. Pozdravljam in zahvaljujem se za počaslilev gosp. banu dr. Marušiču (aplavz), predstavnikom oblasti, občin, društev. V našo veliko čast pa si štejemo, la moremo pozdraviti zastopnika Amerike v naši državi, poslanika g. Prineea (burna aklamacija). U. poslanik čuti, kakor da je naš človek, govori naš jezik in razume dušo našega človeka. Ta kongres naj bo sestanek, na katerem se bomo pogovorili z ljudmi onstran Oceana. Seveda, ako ne bi bilo velike krize, bi bilo tukaj več zastopnikov naših Izseljencev. In ako bi priprave za ta kongres trajale dalj časa, bi bila tudi organizacija še uspešnejša. Podčrtavani pa, da bodo temu kongresu sledili še drugi, in naj bodo ti kongresi in sestanki redna in permanentna institucija, ki bo urejala vprašanje odnosov mod domovino in našimi ljudmi v tujini. Ti kongresi naj bi bili lo la naše izseljence, !ar so manjšinski kongresi za narodno manjšine. Ni glavno državljanstvo, glavni so globoki odnošaji v človeku do soljudi istega izvora. Naše medsebojno sporazumevanje bu služilo tudi dobrim zvezam in stikom med Jugoslavijo in Ameriko, ki je toliko dobrega naredila za naš narod, za našo državo, za ves in za nas. (Burno aplavdiranje.) Ko otvarjam la kongres, prosim, da sprejmete predlog, naj odpošljemo vdanostni brzojav predstavnikoma obeh držav, lo Jc NJ. Vel. kralju Aleksandru iti predsedniku Združenih držav g. llooverju. (Ulin-n aplavz.) Nagovor g. bana Spošiovnnn gospoda, drrijjl bratje in sestre! LJubljana in dravska banovina sla srečni, da moreta prvi pozdraviti vas, ko sle prišli iz Združenih • p ovor nravi: Knr spaja srca, morje ne razdružil To navdušenje, s katerim ste bili sprejeti, dobro potrjuje, kako veseli smo, da ste se nas spomnili iu prišii obiskat domovino. L. 1917. in 1918., torej v časih, ko se je z muko in v bojih porajala Jugoslavija, sem potoval med vami v Ameriki, tedaj ste nam vi pomagali in ste tudi vi •'gradili pričetek narodne države. Tedaj sem pa tudi slišal med vami rek, da vas domovina pozna samo »idedaj, ko vas potrebuje. Tedaj sem si želel, naj bi ' bila vez med nami in vami trajna ludi tedaj, ko ne bi potrebovali od vas kakšne pomoči, in naj bi j bila ta vez zgrajena na medsebojni ljubezni. Danes ] se je ta moja zelja izpolnila. Jaz pa vas zagptav- , ljam, da so vezi med nami in vami nerazdružljive ' In globoke, prav tako so tudi vezi naše države z Ameriko prijateljske in globoke. (Burno odobravanje Je potrdilo besede g. bana.)« Viharno pozdravljen je spregovoril g. ameriški poslanik Henrv Prince ki je izvajal v srbohrvaščini: Nisem pripravljen, vendar pa vas moram pozdraviti in izraziti svoje veselje, da sem videl tako lep sprejem. Prišel sem z Bleda, letne prestolnice in diplomatskega središča Jugoslavije. Žal mi je, da si ne morete ogledati Siovenije natančneje. Videli boste Ljubljano. To je staro mesto in je središče slovenska kulture. Slovenija je lepa zemlja, veličastne so njene planine in prelepa so njena srebrna jezera. V Zagrebu vas bo počakal tamkajšnji ameriški konzul gosp. Bauermann, v Belgradu pa tajnik našega poslaništva g. George. Mi Američani, ki smo anglosaškega izvora, nismo nasprotni prisotnosti drugih narodov v Ameriki, ker vemo, da potrebujemo vaš ogenj, potreben nam je vaš temperament, če ne, bi morda sami spali. (Smeh.) Ljubim vse slovanske narode, zlasli pa ljubim Jugoslovane. (Burno ploskanje.) Videli boste, da se Jugoslavija razvija v veliko, močno državo pod sposobnim vodstvom Nj. Vel. kralja. Tukaj naš g. ban govori prav dobro angleščino, da pa ne bo mislil in da ne boste vi mislili, da sem morda jaz pozabil angleščino (smeh), bom spregovoril še nekaj besed v angleščini.-. G. poslanik jc. spregovoril nekaj angleških besedi. V srbohrvaščini pa je g. poslanik šo želel: ^Srečno pot in na svidenje!« Mestni župan dr. Puc Je izvajal: Ko ste odhajali, ste bili žalostni, a sedaj, ko zopet morete gledati Triglav in Savo in naše livade, boste ugodno presenečeni, zakaj videli boste povsod napredek. Že tu, v tem mestu, v Ljubljani, boste videli velik napredek. Povsod boste videli, v Zagrebu, v Belgradu, kamorkoli boste prišli. Povsod bosle spoznali, da narod dela in da napreduje. Našli boste tudi več ljubezni do vas, našli pa bosle tudi mnogo vdanosti našemu kralju Aleksandru, in prepričal I se bosle, da ima naš narod mnogo voljo, ustvariti mogočno državo in postati eden prvih narodov nn svetu. Ce bo narod hodil po tej poti, ki jo je začrtal naš kralj, pride čas, ko nobenemu našemu človeku ne ho treba iti več v tujino, ker bo domača zemlja mogla dati vsakemu človeku kruha. Želim vam mnogo ispelia na zborovanjih in srečnega bivanja v državi ! Predsednik Narodnega izseljenskega odbora Ir. .loža Bohinjec je nalo pozdravil izseljence z lepim nagovorom, v katerem je slavil izseljence kol marljive delavce, ki pa so v srcih ostali zvesti svojemu narodu. V imenu Rafaelove družbe je pozdravil izseljence p. Kazimir Zakrajšek. Pozdravil jih je tudi kot star Amerikancc. ki je 22 let bival med njimi. V nadaljnjem govoru pa je govornik opisal vso težko borbo in trud ter delo naših ljudi v Ameriki in pa njihove velike žrtve za domovino, Av-stro-ogrski konzuli se poprej niso brigali za naše ljudi, zalo so se morali sami pobrigati zase. Tako jo slovenski župnik v Sheboyganu vzkliknil: Domovina, zakaj pozabljaš svoje otroke!« Sedaj pa se je narodna država pričela resnično brigali za svoje ljudi v tujini. V imenu Sokolov je pozdravil izseljence dr. 1'lpenbacher, v imenu Zbornice za TOI dr. 1'lcss, Francoski odgovor Hooveru ,fPo tolikih žrtvah naj Francija doprinese nove- Nemčija naj se drži podpisanih obveznosti Pariz, 26. jun. tg. Odgovor franc, vlade nn i Ilooverjev pred Log je ministrski predsednik Lil- ' val danes popoldne prečital v francoski poslali- ; ski zbornici. V glavnem obsega ta odgovor predlog, da naj se ves znesek nekrite anuitete, ki zu pa de prihodnje loto. da ha razpolago mednarodni reparacijski banki v Baslu, ki na j iz. tega da kredite Nemičiji in drugim sredn jcevrop. državam, .S lejn ostHiic luoralično načelo repura-ei.jskih plačil nedotaknjeno iu sc s leni odstrani glavni \ z rok nemško gospodarske in finančne krize, ki jc [jo francoskem mnenju pomanjkanje kreditov. Zopet francoske žrtve I' rancoski odgovor sc začenja z. zagolov iloni, tla je francoska vlada z. živim zanimanjem v/.eln nn znanje predlog predsednika Združenih ilrž.uv in da popolnoma soglaša s čuslvi lil nagibi, ki so \mcriko dovodi! do lega sklepa. Nobena druga | država nima toliko želje kakor Francija, videli ! solidarnost sveta v skupnih delili zu gospodarsko 1 obnovo sveta, za solidarnost, po kateri se jc dala ' voditi tedaj, ko so neprestano sledila /.manjše- j vonja nemških dolgov, izpru/.n jevunja zasede- j nega ozemlja in ko se je dovolilo končnovcl ja v- ! na ureditev reparacijskih plačil mesecu decembra 1')2K v Ženevi. Francoska vludn nc more drugače, knkor tla pred javnim innenjeni vsega sveta poudarja dejstvo, da se po vseli odpovedih, ki jih jc Frani,ja že dovolila, zahteva od n je zopet nov popust. Francoska izjava' naglaša dalje, dn z ozirom na slovesno pmlpjt um Voiuigdvo pogodbo in priznano načelo obveznosti repa raci j, ki je bilo v Voungovoin načrtu določeno lii-ez-pogojjio, obstoja velika nevarnost sedanjega položaju v tem, tla sc nc bi omajalo zaupanje v dane podpise in sklenjene pogodbe, čc hi sc hotelo brezpogojne Icluc obroke obravnavali ravno tnko kakor one obroke, katero jc mogoče odgo-diti. Rn/.pn tuga se je tedaj s pogodbo določila formalna enakost med pri\ivtnimi obveznostmi nemške države (Vonngovo posojilo in Kreuger-jevo posojilo) iu med noz.awnovuiiiini reparacij-skimi plačili. Zalo krši predvideno prekinjen jc nezavarovanih letnih plačil, dočiin teče plačevanje obresti že tekočih VoUflgoviU posojil dalje, ne samo lundnnientalno načelo, temveč tudi iz-recno dogovorjena določila. Nemčija rabi denarja f rancoska vlada jc z.ulo mnenja, rlu je z različnim |xi.jinuwinjem kritih iu nekritili reparacijskih plačil z.vc/un moruličen element prvega reda.. \ želji, da pomaga pri vsakem poskusu. ublažili posledice sedanje krize, siiiuira francoska vlada, da je. ravno v inle.rcisu uspeha takega poskusa nol/na, .sklicevati sc ua to, da je sumu ukinitev plačil nezadostno protisred--tvo. Nevarnost za Nemčijo v splošnem kakor, tudi za vse evropsko gospodarstvo ima svoj vzrok v skrčenju kredita in v tem, da se tuji denar umika. Kc.šifcv nemške krize torej ni toliko v jem. da sc zmanjšajo nemške obveznosti,-temveč v tem, da se. razširijo krediti, ki naj sc dovolijo Nemčiji. Zato je francosko vlada pripravljena, čc parlament to odobri, dati mednarodni reparacijski banki v Baslu na razpolago vsoto v višini francoske kvote nekritili letnih plačil, s to omejitvijo, da se plačilu za ostanek žc tekočih naknadnih dobav nadalje porabi zu le-te, kar itak pride v dobro tudi nemškemu gospodarstvu. Spoštujmo pogodbe Francoska vlada upa, da se bodo ludi druge države, ki so inlčresirane pri Vouhgovlh plačilih, pridružile lakemu postopku in da se bodo našla še nadaljnja sredstva, da se obnovi kredit ln zaupanje po vsem svetli. Na ta način mednarodni reparacijski banki na razpolago dane vsote bi se lahko porabile za olajšanje položaja v Nemčiji, pa tudi •z.a kreditno pomoč drugim srednjeevropskim drža- vam, posebno onim, kjer bi jirekinjenje Youjjgovih plačil za vse leto moglo povzročiti finančne ali gospodarske molnje. Z a I a primer zahteva francoska nota vsa potrebna jamstva, du se bodo na ta način Nemčiji dani fondi porabljali samo za finančno-gospodarske s vrhe in da pri tem kljub temu ostanejo izključene vse možnosti, da bi Nemčija z njimi financirala eksporlne dumpinge. Dalje je treba pred potekom moratorija preiskati odredbe, ki naj bi jili Nemčija sklenila za zopelno nadaljevanje odplačil. Francoska nota zaključuje s leni, da ponovno naglaša, da Francija s tem, da se odreka letnim amiilelam v sedanjem položaju svojega proračuna, katerega javni dolgovi znašajo približno štirikrat loliko kali/ir nemškega proračuna, d »prinaša veliko žrtev. Pro tip red lgg francoske vlade, ki se bo izdelal v poznejših obravnavali, je vsekakor v popolnem . iicrazumu s temeljno idejo Hooverjovega predloga, V smislu leh tradicij bi lahko francoska vlada in Združene države skupno sodelovale pri odstranitvi le težke krize. Pri leni delu ima francoska vlada pravico upali, da se bo njena dobra volj ii za mednarodno sodelovanje priznala s leni, da se spoštujejo sprejele pogodbe in da se vpo-slavi zaupanje med narodi, ki je predpogoj za mirno bodočnost. Koncem govora so odobravali izvajanja samo prisiaši vladnih strank. Ameriški odgovor Takoj nalo je ministrski predsednik Laval prebral ameriški odgovor, ki ga je danes dopoldne Po nesreči na Donavi Belgrad, 26. junija. 1. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes pričela razprava proti krivcem velike nesreče, ki se je zgodila marca meseca na Donavi. Kol je znano, sla takrat v temni, deževni in viharni noči trčili skupaj ladji »Zagreb« in Franchet d'i'speray v neposredni bližini Belgra-da. Obe ladji sta stalno vozili potnike med Pance-vom in Belgrarlom. Nesreča je bila strahovita in se je Jadja Franchel d'Eeperay- takoj j>otopila. Bilo je več smrtnih žrlev, škoda pa je znašala nad 2 milijona dinarjev. Obložen je bil poveljnik ladje Zagreb«, kapilan Batalo, in poveljnik ladje »Franchel d'Esperay«-, kapitan Kanovi?, kakor tudi krmarja obeli ladij. Današnja razprava jo bila izpolnjena z zasliševanjem obtožencev, ki se izgovarjajo In zvracajO krivdo drug na drugega. Razprava bo trajala par dni. To je bila sploli največja nesreča na Donavi. Razprava proti Leboviču Belgrad, 26. jun. I. Pred državnim sodiščem za' zaščito države so je pričela .danes razprava proti dr. Ivanu Leboviču. odvetniku iz. Bjelo-va.ra. Obložen jc zločinu o zaščiti državnega rctla in miru ter kazenskem zakoniku.' Obtoženi i. .Ilirija Devica, g. Antona Grdino, majorja g. Milojko-viča in podpredsednika zagrebške Izseljenske organizacije g. Jobsta, zn tajnika pa je predlagal g. Ivana Mladineo in tajnika izseljenskega odbora v Zagrebu g. Nebojšo Travico, To je bilo sprejelo, nakar so si dosli izseljenci oglodali Ljnblinnn. nb pol 1 pa jim je bilo prirejeno v Zvezdi kosilo. 15aš pri lej debati se je pokazalo, da jc Mednarodni urad za delo le preveč enostranska organizacija. Preogromen aparat je to in preokoren, da v lako važnem vprašanju, kakor je brezposelnost, ne pride in ne pride do učinkovitih sklepov Zlu. kakor jc brezposelnost, se. da mlponinči le s sodo-lovanjem socialnih, gospodarskih, finančnih, in političnih sil. Toda od takega sodelovanja smo v Ženevi žal še zelo oddaljeni. Mesto sodelovanja, moremo le prečesto opazovali neko igro z. instancami in kompetencami. Vsako vprašanje se poriva iz ene komisije v drugo, lz ene instance v drugo in povsod se vrše prepiri, kdo je prav za prav kom-petonten. Tako n pr. se je vprašanje brezposelnosti porinilo iz mednarodne komisijo za brezposelnost v evropsko komisijo, iz evropsko komisijo li delavski konferenci, od lam zopet nazaj v evropsko komisijo itd. Vendar pa ima pravkar zaključena konferenca važen pozitiven uspeh, čeprav je ludi ta sad dveletnih posvetovanj. Prišlo jc do konvencije glede delovnega časa v premogovnikih. Prvotno je bilo namreč mišljeno, naj bi se Društvo narodov pečalo s premogokopnini vprašanjem- Sedaj je konvencija vendarle srečno pod streho. Sprejet je bil načrt Mednarodnega urada za delo, ki predvideva na orno delo v preniofiokopili kamenega in rjavega premoga, in aplikacijo vvashingtonskih dogovorov za dnevni kop. Izvršile so se le neke spremembe za nadurno delo v premogokopib rjavega premoga. Delavci so spočetka zahtevali 7 urno -delt). Potem pa sn se sporazumeli za TA urno delo, dn jo vendarle prišlo enkrat do potrebne konvencije. To dejstvo ju važno, ker sedaj bo ludi DN prisiljeno, da obnovi svoje delo za mednarodni preinogokopni sporazum, ter ga po možnosti čim preje izvrši. Tako Je premogovni kporazum edina svetla točka pravkar zaključene konference. Dolgotrajne debate pri vprašanju brezposelnosti pa so pokazale, da bodo posamezniki in vsi skupaj morali doprinesli še mnogo resničnega razumevanja za evropsko solidarnost S. ameriški poslanik ,v Parizu izročil zunanjemu ministru Briandu. Ta ameriški dokument se glasi na kratko: Ameriška vlada dobro retii prisrčnost, s kater« je francoska vlada odgovorila na ]>redlog predsednika Hooverja. Ameriška vlada upa, da bo francoska vlada prisotnost finančnega ministra Melto-na v Parizu, porabila za to, da se bodo obravnavali razni problemi, katere je sprožil prvi predlog predsednika Hooverja in francoskii odgovor. Ameriški poslanik in finančni tajnik Mellon sta dobila vse instrukcije glede namenov ameriške vlade. Tudi južna Amerika se pridruži Neivgork, 26. junija, tg. Ilooverjev načrt nima samo namena, da pomaga evropski gospodarski stagnaciji, čuje se, da bo predsednik Iloover o kratkem povabi! republike latinske Amerike na skupno ameriško poslauiško konferenco, da se nn njej posvetujejo o pomožnih ukrepih proli ameriški gospodarski krizi, po kaleri so posebno prizadete Argentina, Brazilija in Cliile zaradi velikega padca cen na trgu za žito, kavo in, kovine. Jlevo-lucije v leh deželah so samo izraz gospodarskega, obupa. Ker so le države dolžne severnoameriškim bankam, namerava Hoover v bistvu, če kongres pristane na to, dati jim potrebna sredstva za odplačilo obresti in amortizacijo. Na ta način bi vlado latinskih ameriških držav lahko uživalo dobrote moratorija, dočiin bi lastniki obligacij še nadalje prejemali zapadajoče obresti. Objave žel. generalne direkcije Belgrad, 26. junija. AA. O delu prometnega oddelka generalne direkcije je bil izdan lale pregled: 1. V Bukarešti je bila od 8. do 10. junija konferenca železnic Centralne Evropo na inieija-tivo Poljske, da Se uvedeta v zve/.i s progo Varšava —Bohumiu novi direktni zvezi Varšava—Praga s Splitom in Sušalcom in Varšava—Dunaj z ozkotirno železnico v Dubrovnik. Konferenca se je vršila zalo, da bo mogočo predložiti na jesenski londonski konferenci že gotov načrt. — 2. Z bolgarsko državno železnico so se vršila pogajanja, da se pospeši in olajša tranzitno pošiljanje sadja, sočivja in jajc, preko naše države. Ob tej priliki je bilo ugolovljono, da bolgarski izvozniki imajo rajo jugoslovanske vagone kakor bolgarske in bolgarska železnica zahteva zalo naše vagone v najem. — 3. Vršila se je konferenca za ureditev postaje Sevnica in Požarevac. — 4. Vršijo se letni Izpiti v prometni šoli. Rezultati sn povoljni. — 5. Vršila sla se dva dvomesečna tečaja za sprevodnike mednarodnih vlakov. — 6. Organizirani so tečaji za razporedne uradnike, ki se začnejo''l. avgusta.' Obisk odličnega Poljaka Belgrad, 26. junija. 1. V Belgrad je prispel znameniti poljski pisatelj Osendovvski, ki je prepotoval vso Mandžurijo in Azijo in jc znan po romanu o Leninu. Potoval bo delj časa po naši državi, o kaleri je že simpatično pisal. OsendovVpki bo obiskal 22. julija tudi Ljubljano. Grčija prekine pogajanja s C SR Belgrad. 26. jun. A A. Iz Aten poročajo, du so bila pogajanj*) med češkoslovaško in grško vlado o trgovinskem sporazumi), ki so se vodila v Atenah, prekinjena z.a gotovo dobo rudi vpr-i-Šanja favoriziranja gotovih industrijskih izvoznih predmetov. Sel rosv. gen. štaba v Varšavi Varšava, 26, junija. Ig. Šef romunskega gen. štaba Samsunovici je z drugimi visokimi vojnškinii osebnost ni i prišel v Varšavo na večdnevne razgovore z maršalom Pilsudskim in poljskim generalnim štabom. Ta obisk je smatrali za posledico vojaške zveze med obema državama, po kaleri so oba generalna štaba medsebojno večkrat obiskujeta Krah največje romunske banke Bulcarcšt, 26. junija, ž. Bancn generale je prosila pri pristojnem sodišču za »odrto poravnavo. Ta banka je največja v Romuniji iu jc zu časa vojne izdajala bankovce. Obsodba vlomilske Mpe Po daljšem posvetovanju je bila ob devetih razglašena razsodba, s katero so bili radi zločinstva tatvine obsojeni: Ivan Pavlič lia 10 lel rohijc, Ivan Mesferko ua 2 loti rohi.jc iu na 2 leti prisilne delavnice. Ivan Skupin na "2 leti in O mesecev robijc tor Ivan Kosiruik in Klan-ko Jereb na 2 leti robijc. Pavlič in zadnja dva so sodbo sprejeli, dočim je Meserko prijavil revizijo, Skapin pa si je pndržal pravico pritožbe, Da Vam bo POTOVANJE iiHIBiiiin i« m um »iMr*—[r——rwn) s parobrudom, autom, vi ;Qm i. t d. PRIJETNO vzemite seboj na pot 1 steklenico :>ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA« dobiva se povsod I steklenica Din 16 —.