In s er ati se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta:
8 kr. čo so tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	,,	„	„	,,	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Po pošti prejemali veljd:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za pol leta	. .	5 „ —
Za četrt leta
Političen lisi za slovenski narod.
V	administraciji velja:
Za celo leto . .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta ...	4	„	20	„
Za četrt leta . .	2	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošilja velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na velikem li. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden sicer: v torek, četrtek in sohe;
Sklep državnega zbora.
Z Dunaja, 8. maja.
Zborovanje državnega zbora bliža se k koncu, in zbornica poslancev bodo imela danes zadnjo sejo. Viharnih dogodkov bilo je letos pri raznih prilikah jako veliko in tudi včeraj in danes jih ni manjkalo.
Na dnevnem redu včerajšne seje bilo je veliko reči, pa posvetovanje, ki se je pričelo že ob desetih, je šlo urno spod rok in prvih dvanajst toček bilo je rešenih brez posebnih ugovorov. Živahna razprava pa se je pričela, ko je prišel na vrsto Bula to v predlog, da naj ima v Dalmaciji pri sodnijah hrvatski jezik ravno tako veljavo, kakor italijanski. Enako določbo zahteval je dr. Vitezi č za Istro glede hrvatskega in slovenskega jezika.
Te zahteve so same ob sebi opravičene in vtemeljene v temeljnih vstanovnih postavah. Vendar so se jim levičarji upirali ter vnovič pokazali, koliko jim je mar za ravnopravnost in pravico, kadar jo zahtevajo Slovani. Prvi se je zoper to postavo oglasil novi isterski poslanec dr. Millo.voi. Rekel je, da je za Dalmacijo morda pravična in potrebna, za Istro pa je čisto od več in bi nič ne koristila, ker ni ne sodnikov ne odvetnikov, ki bi bili zmožni hrvatskega in slovenskega jezika. Prosil je toraj, naj se glasuje za vsako deželo posebej.
Krepko je svoj predlog zagovarjal dalmatinski poslanec dr. Bul at, ter dokazoval, da je ravno vsled zadnje razsodbe najvišje sod-
nije, nastala največa zmešnjava in je potrebno reč po postavnem potu vravnati.
Poročal sem o svojem času, da je zoper predlog Bulatov v odseku govoril dr. Sturm ter nasvetoval, naj se namesto „v deželi navadnega jezika" postavi „pri sodniji navadnega jezika." To je Sturm ponavljal včeraj tudi v zbornici in hudo spodbijal Bulatov predlog, češ, da nasprotuje lOOletni navadi.
Prav dobro je za njim dr. Vitezič zavračal svojega lahonskega tovariša. Ako trdi, da sodniki in vradniki pa odvetniki ne znajo hrvatski in slovenski, je to sramotno za nje, in ako bodo hotli služiti tam, se ga bodo morali učiti, ker ni ljudstvo zarad vradnikov, ampak so vradniki zavoljo ljudstva nastavljeni.
Tudi poročevalec dr. Madejski je moj-stersko zagovarjal predlog in levičarje simtertje jako hudo ščipal, ker so v temeljni vstanovni postavi § 19 sicer določili ravnopravnost vseh jezikov, pa se branijo jim dejansko pripoz-nati to ravnopravnost. Štiri bilo je že minulo, ko jo bila končana splošna obravnava ter z večino sklenjeno pričeti posebno razpravo. Z levičarji zoper postavo so glasovali tudi Coro-ninijevci.
G. predsednik dr. Smolka je zatem sklenil sejo, ter novo sejo napovedal za zvečer ob ošinili. To pa je levičarje strašno razburilo. Kakor razjarjen gad, poskočil je dr. Herbst in se hudoval zoper večerno sejo, češ, da je 6 ur sedeti dovelj, da ni nobene sile tako hiteti in da naj bo v sredo še seja, ako zbor-
nica jutri vsega dela ne dovrši. Pa to mu ni bilo še dovolj, ampak napadel je tudi večino in ji očital, da se je prej dogovorila o vsem, da vse to nalašč dela itd. Desnica je bila voljna ozirati se na želje Herbstove, a ko je začel tako grdo zabavljati in popadati, pritrdila je soglasno predsedniku, da ima biti prihodnja seja že zvečer, ne pa še le drugi dan, kakor je nasvetoval Herbst. Še le pozneje se je zvedelo, zakaj so se levičarji tako upirali, zvečerili seji; judje z Leopoldovega predmestja so bili namreč prof. Suossu na čast napravili veselico in k njej povabili vse njegove tovariše. Vsled seje se pa niso mogli vdele-žiti te demonstracije, in so še le ob ednajstih zvečer, po končani seji prišli tje. Desničarji so bili pametneji, ker so napravili skupne obede že ob polpeti in šesti uri zvečer ter jili do seje že končali.
Zvečerila seja je trpela do enajstih zvečer. Najprej je bila dovršena dalmatinska postava, s premembo, ki jo je nasvetoval Lienbacber, da se sme pri sodnijah namreč vsakdo poslu-žiti enega v deželi navadnih jezikov.
Potem pa je Herbst vtemeljeval svoj predlog, ali bi ne bilo potreba spremeniti § 3 tiskovne postave, po kterem je vlada prepovedala nadrobno prodajo „Tagblatta“ in „Yor-stadtzeitunge". Britke solze je pretakal po tiskovni svobodi in hude levite bral vladi, da je bila tako neusmiljena. Tudi S c h (in er er je porabil to priliko za nekoliko napadov na klerikalno, konservativno in judovsko časnikar-
Huska vojska na Ogerskem L 1849.
(Pripovedovanje starega ruskega vojaka.)
(Konec.)
„Bil sem, gospod ! Mi smo jim konje od-jemali in pehota jo puške na vozove pokla-dala. To je nepozabljivi dan za-ine. Se danes se spominjam; šli smo jim nasproti, na dan Spasitelja, Prišli smo na veliko ravan, tam daleč so bile modre, ne visoke gore. Dan je bil krasen. Na stepi smo se vstopili v bojni red — toda Ogrov ni bilo videti. Stopili smo s konjev in čakali — a solnce nam nad glavo! Peklo nas je, peklo! Mnogi od nas so omedleli od vročine. Vodo ni bilo.
Naenkrat vidimo pred seboj prah. Ej, bilo nam je srce. Vsak jo mislil na strašen boj.
Šli so, šli in šli — ni bilo jim konca. Gosti oblak prahu jo ostal za njimi. Mogoče, da jih je bilo nad 30.000. Postavili so so proti nam.
Mi smo so tudi pripravili. Topničarji so prižigali „lunto“ (zažigalne vrvi), da so bili na vsak slučaj pripravljeni. Mi smo mislili: mogočo da Madjar govori, da se hoče vdati, a to lo tako na videz, sicer pa boj z nami
započne. No — bili so mož-beseda. Dolgo so oni čakali z Gorgeyem na našega grofa (Riidigerja). Njih dostojniki so prihajali k našim in jim roko podajali. Jaz sem bil oddeljen k vrstam grofovskim, toraj som več videl, kakor drugi."
„Kake je postave Gorgey?“ . *
Gorgey še ni bil star — mogoče da 35 let. Oblečen jo bil vrlo prosto — ne rekel bi, da je to general in še glavni njegov štab jo bil močno razcapan.
Začula so je komanda, začeli so obravnavati. Mi smo z grofom k njim prihajali. Njih godba je počela igrati — oficirji salutirajo — moštvo kriči „eljen“ — to znači toliko, kakor pri nas „hurra“! Gbrgey je hotel podati grofu sabljo — pa on je ni sprejel. Grof je obšel se svojim konjem njih vrste in ukazal orožje položiti.
Godba je vtibnila: „k nogic, šalili vnožny!“ so zapovedali nam. Taka tišina je nastala, gospod, kakor bi vse na okrog bilo pomrlo.
„Šfandarti vpered! Konnlca sliezaj! Oružie snimat!“ so veleli.
No, kaj je bilo storiti? Vsaj so oni vedeli, kaj se ima zgoditi.
A vendar jim je britko prišlo, ko se je imelo to obistiniti.
Začeli so odkladati orožje od sebe in ga devati na kupe. Nekteri polaga ga tiho in vzdiha, drugi rentači in treska ž njim ob tla. Drugi lomi sabljo na kolenih — trah — trah — nje kosovi lete po zraku. Mnogi so tudi svoje konje postreljali. Šum, krik, plač — gospod moj! Mnogi njihovi dostojniki so pla-kali na ves glas.
Prav britko nam je bilo gledati na vse to. Zlasti potem, ko so počeli zastave in štan-darte našim oddajati. Mnogi so se križali, mnogi jokali. A njih godba jo tako žalostno igrala, kakor bi hotela dušo iz človeka izvabiti."	-,V,
Petrov je umolknil. Potom je nadaljeval:
Tako smo mi red med njimi napravili, gospod. Konje smo jim odvzeli, njih topove smo gnali, kakor nekako eedo. Pobočne vojske •so same prihajale in govorile: „vzemite tudi nas vse."
Postala je med njimi govorica, da jih mi vzamemo v našo rusko službo in da bo vsa Ogorska naša. Veselili so so tega — no, se ve, to so bile prazne besede. Vsaj so jih potem Avstrijci vse pobrali, jih v svojo službo vsilili in, kakor govore, tudi kaznovali. Mnogo so z nami občevali v šotorih. Drugi dan smo bili ž njimi že veliki prijatelji, kakor rodni
stvo, ki ga neprenehoma prijema. On si sicer ne obeta [nobenega vspelia od Herbstovega predloga in vladi prav nič ne zaupa, vendar pa bode glasoval za ta nasvet.
Izvrstno je pobijal dr. Herbsta češki poslanec Zeitkammer, ter ga opominjal na dobo, ko je bil on minister in je še vse drugače strahoval časnikarstvo, kakor se sedaj . godi. Iz neke brošure je našteva! nektere konfiskacije čeških listov in kazni, ki so jih morali prenašati njih vredniki. H er b st je sicer skušal ugovarjati, češ, da to so bile sodnijske obsodbe, ne pa administrativne naredbe, in tudi Eeschauer je čvekal o neugodnih razmerah časnikarjev v sedanji dobi, vendar pa je večina že v prvem branji zavrgla H er listov predlog, češ, da naj stavi odločnejše nasvete, ako s sedanjimi določbami tiskovne postave ni zadovoljen.
Današnja seja pričela se je že ob 10. uri dopoludne, ker je bilo zopet rešiti še veliko reči; med drugimi so bile na dnevnem redu tudi še nektere postave v drugem branji. Nasvetovalo se je, naj se precej zvrši tudi tretje branje, dasiravno ni na dnevnem redu; ker je pa za take nujne predloge treba dveh tretjin glasov, porabili so levičarji to priliko, da bi se znosili nad desnico, zarad sinočne seje. Niso namreč glasovali za nujnost, in tretje branje se je moralo odložiti. Tslcd tega bode drevi še ena seja, da se dovrši tretje branje danes sprejetih postav.
Na vrsti je bila danes tudi resolucija, nasvetovana od odseka za vravnanje duhoven-ske kongrue, ki vladi priporoča, naj že pred vravnanjem kongrue začasno zboljša dohodke zarad bolehnosti vpokojenih duhovnikov. Levičarji so liotli pri ti priliki pokazati svojo prijaznost do duhovnov, in dr. (Ir a nič je nasvetoval. naj vlada že za 1. 1883 predloži državnemu zbora predlog za tako duhovnom odmerjeno podporo. Pa sprejeta je bila od desnice nasvetovana resolucija. O tej reči bodemo spregovorili pozneje obširneje.
Zadnja reč bile so volitve za delegacijo. Prvi so volili Čehi; ker imate obe stranki po
bratje. Pomagajo nam konje snažiti, ponujajo nam tobaka, pipe nam darujejo. Njih žalost je že ginila. Počeli so se vže tudi šaliti, no, ne brez „bassoma“.
Ta beseda, dasi grda zadosti, je Madja-rom možkim in ženskim vedno na jeziku; bodisi, da koga hvalijo ali grajajo, da se jezijo ali veselijo: je madjarskemu jeziku to. kar je za kašo sol.
A Košicah sem bil teden na potu vrnitve. Videl sem avstrijske polke, kako so prehodili čez mesto: v rednem marši! Muzika grmi, na čakali imajo zelene vejice — to pomeni: zmagali so! Juhejsa!
V ostalem je pri Avstrijcih v polkih različno narodov skupaj. Na primer: ulani so Poljaki, kirasirji Čehi, dragonarji Nemci, pri lahkem konjištvu je tudi mnogo Lahov. In pri pešcih — to vam je čudna mešanica! Le to mi je močno čudno: pri njih jih je mnogo, da večina, ki niti besede po nemški ne zasto-pijo, kakor n. pr. Slovaki, Busini — zlasti ti poslednji, vsaj ti so povsem taki, kot naši Hotli, kako bi zaraogli znati nemški! In vendar je komanda nemška in poveljniki so Nemci! Niti zlod ne razume takega reda!“ In vendar stroga disciplina — dobri vojščaki!
S tem se je Petrov globoko zamislil in —• umolknil.
46 poslancev, nobeni kandidati niso dobili večine. Volili so trikrat, potem pa so žrebali, in slepa sreča je odločila pet nemških in pet čeških delegatov; tudi namestnika sta eden liberalne in eden češke stranke; prvega je odločilo žrebanje, dragi bil je izvoljen po nekem čudnem naključji. Neki liberalec je namreč oddal listek z imenom poslanca Mtillerja, ki je bil že izvoljen za 1. namestnika; 45 glasov je dobil Tausche, 46 glasov pa Kvičala. Ker že zvoljenemu Miillerju oddani listek ni bil veljaven, bila je večina 46 glasov in češki poslanec Kvičala bil je vsled te zmešnjave nekega liberalca izvoljen za 2. namestnika, ne da bi bilo treba žrebanja.
Za Kranjsko je bil izvoljen kot delegat grof Hohenwart, kot namestnik njegov pa g. Klun; za Trst je bil izvoljen g. Vuzetič, kot namestnik Burgstaller, za Gorico grof Ooronini, kot namestnik Pajer, za Istro V i d u 1 i č, kot namestnik F r a n c e s c h i. Stajami so izvolili oba liberalca; konservativni poslanci se volitve niso vdeležili. Vseh delegatov je 40, med njimi konservativnih 21, liberalnih pa 19. Gospodska zbornica jih voli 20, med njimi 12 konservativnih in 8 liberalnih, tedaj bode v avstrijski delegaciji 83 konservativnih in 27 liberalnih poslancev. Med liberalci so pa štirje Ooroninijevci, ki se v delegaciji navadno drže desnice, tedaj je pravih liberalcev prav za prav le 23. Ob 3/43 uri g. predsednik, sklene sejo ter prihodnjo sejo napove za danes ob J/44 uri, da se rešijo nektere postave v 3. branji in od odsekov rešene peticije izroče vladi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. maja.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja. Zaupnice pošiljajo večini državnega zbora zarad šolske novele od različnih krajev, zlasti iz katoliških družb in shodov. Tako n. pr. je katoliška kasina v Linču jeduoglasno sklenila, naj odbor izreče katoliškim poslancem priznanje, da so pogumno in toplo zastopali koristi ljudstva v zadnji šolski debati. V zboru konservativnega katoliškega društva v Gradcu je deželni poslanec Wohr nasvetoval, naj se naprosi prvomestnik, da izreče večini državnega zbora po knezu Alfredu Lichtensteinskemu zahvalo društva za vrlo obnašanje pri debatah o šolski noveli.
Tretje vseučelišče hočejo Madjari še napraviti, samo še ne vedo prav, kje bi to bilo. Eni je hočejo imeti v Segedinu. drugi v Po-žunu, kar je madjarskih šovinistov, so vsi za Segedin, ali previdnejši pravijo, da tam ni pravi kraj za vseučelišnike.
Vnanje države.
„Kuskij Kurier“ naznanja, da se je general adjutant grof S'uvalov podal na Dunaj, da izroči cesarju Francu Jožefu lastnoročno pismo cesarja Aleksandra, v katerem ga vabi v Moskvo. Iz Dunaja se bode podal grof Su-valov v Eim k sv. Očetu in potem k kralju Humbertu.
Iz Pariza, 5. maja. V starašinstvu je bivši minister prava Batbie, vprašal vlado zarad mnenja državnega sveta, kar se tiče plače duhovske, in je rekel, da to mnenje državnega sveta ne more smatrati za resnico, ker se opira na napačno razlaganje konkordata. Plače duhovnov izvirajo iz raznih imen. Pri plači duhovnov se ne more spremeniti drugače, ako se tudi konkordat prelomi. Batbie pravi, da je vlada nastopila napačno pot, ki stvar čedalje bolj zamotava. — Minister prava Martin-Feullier je odgovoril, da se državni svet tukaj opira na enake slučaje bivših vlad. Bogo-častna služba je javna služba. Država no more tukaj biti brez orožja. (Tedaj povsod
isti izgovor, cerkev je državi nevarna). Minister je rekel, da se nasprotovanje zoper šolske postave polega. (Mar ti ljudje hočejo javne vstaje, da bi potem ljudstvo brez vse obzirnosti drli in trli). Minister je rekel, da bode konkordat zmiraj branil in varoval javno priznano bogočastje, a bode tudi tirjal pokorščine do postav. (Imamo postavo, in po ti postavi mora umreti........). Na to je Batbie ne-
kaj odgovoril in stvar je bila končana.
Minister vnanjih poslov Challemel Laeour je komisiji, ki se posvetuje zarad predloge, kar se tiče dežele Tonkin, povedal, kako je z pogodbo, katero je sklenil francoski poslanec Mr. Bouree s Kitajskim. Ta pogodba določi neu-tralen svet med Kino iii Tonkinom. Kina je dovolila vožnjo po rudeči reki, a vendar hoče imeti mesto Laokai, ki je v Tonkini. Pod temi pogoji hoče Kina priznati francosko pokroviteljstvo nad Tonkinom. Francoska je vničila to pogodbo, ker ne spoznava pravice Kitajskega do Anam-a, in Mr. Bouree je bil nazaj poklican. To ne pomeni druzega. pravi minister, nego da se pogodba ne more potrditi, tudi se neče pričkati s Kitajsko zarad pravic, katere ima Francosko vsled pogodeb nad Tonkinom. Challemel-Lacour potrjuje, da se z nobeno vlado niso razgovarjali o francoskih načrtih zarad Tonkina.
—	Kergeradec je tje poslan, da predloži cesarju v Anam nektere dodatke k pogodbi leta 1874, in zarad tega se bode dovolil casarju obrok. — Ko mine obrok, bode Francosko hodilo svojo pot naprej. Komisija je bilaNs tem zadovoljna in je privolila troske.
S Francoskega. „Univers“ ve povedati, da sv. Oče oporekajo zoper razsodbo državnege soveta, vsled katerega bi vlada imela pravico, pridrževati duhovnom njih plače. Papežev poročnik Mig. Bende je pokazal s svojim obnašanjem pri vladnem banketu, da sta si Vatikan in sedanja francoska vlada v marsičem navskriž. — Pomorsko ministerstvo naznanja, da je sedaj po morji okolo Kitajskega Tonkina in Kohinkine 24 večih in manjših francoskih brodov, ki imajo 200 topov in 2000 mož posadko.
Vedno pojemanje kredita in denarja in zadnjič v zboru starešinstva od ministra Ti-rarda javno priznani ,,deficit" (pr i m a n j kij ej) v državnem gospodarstvu na Francoskem je začel debeluhom, mestjanom oči odpirati in skrivni zdihljeji po monarhiji si upajo čedalje očitneje na beli dan. Da bi se temu po moči v okom prišlo, je imelo ministerstvo pod pred-sedništvom Grevy-ja dolgo posvetovanje. In sklep? Neverjetno, pa vendar res! Sklep je bil: Ne dosedanje (res najslabše) denarno gospodarstvo; ne za železnice izdanih deset milijard (podvzetniki se ve da niso bili pozabljeni in se sami niso pozabili); ne 800 milijonov izdanih za državne šole, je tega krivo, ampak „k 1 e r i k a 1 n o časnikarstvo", ker je o primanjkljeju resnico povedalo, ter ljudem zlasti kmetovalcem oči odprlo, vsled česar je začelo denar iz hranilnice jemati, preden pride državni polom (hranilnice na Francoskem so namreč državne naprave). In pomoč to odvrniti. kdo jo pač ugane? Kot pomoč, je vradno nasvetovano, katoliško časnikarstvo sodnijsko preganjati po § 27, ki prepoveduje razširjanje lažnjivih poročil, ter določuje kazen zapora od enega meseca, do enega leta in denarno globo od 50 do 1000 gld. — Da, ali kaj pa če je res? No, res je pač, saj je minister Tirard kmalo očitno obstal in pritrdil, da je „deficit“ resničen, ali: Ja, Bauer, das ist was anders
—	za liberalnega ministra znani § 27 ni vstvarjen.
Desnično po izjavah liberalizma, bodisi na Francoskem, Belgijskem. Pruskem, ali o Dunajski šolski noveli, se kaže liberalizem v taki lažnivosti in taki nagoti, da človek in mož se ga mora sramovati, če ima le še iskrico sramežljivosti v sebi; ga mora zavreči in zapustiti, naj bil bi mu še toliko priljubljen, naj bil bi so toliko za liberalizem deloval. Kdor tega očitno in odločno ne stori, ni več niti mož, niti narodnjak. Sapienti sat!
Gubernator na Libanu. V seji 6. t. m. je pri Libanonski konferenci minister vnanjih poslov Aarifi paša nasvetoval za gu-
bernatorja, Vašo Efendi. — Temu so pritrdili zastopniki Nemške, Avstro-Ogerske, Laške in Francoske, a angleški in ruski zastopnik hočeta poročati in ob kratkem pričakujeta odgovora.
Dinamitovci niso več tako nevarni, odkar so se znajdli med njimi ovaduhi ali izdajalci, ki vse sklepe tajnih zborov naznanijo vladi. V Dublinu je Jakob Oarey vse vladi izdal, ko so pa dinamitovci v Novem Jorku zborovali, je bilo izdano angleškemu konsulu v tem mestu, ta je hitro telegrafiral v Dovningstreet, in še preden je zarotnikov kdo stopd na barko, je bilo vže znano njegovo ime, tudi barka, na kateri se bode pripeljal, tako da so ga v Londonu uže čakali. — Izdajalec mora biti prav v sredi teh dinamitovcev, eni pravijo, da je tista strahovita številka „1".
Egiptovsko. Med angleško in egiptovsko vlado je baje sklenjena pogodba, katera stavlja angleško okupacijo (zasedanje) na pet let.
Tursko. Konec aprila je bil med vojaki v Meki upor. Zahtevali so namreč od gubernatorja svojo plačo. Potolažili so jih, ko so jim obljubili nekaj plače. Da dobe denar, naložil je gubernator prebivalcem davka. Na to so se vzdignili meščanje in bil je med njimi in med vojaki boj, v katerim je bilo od obeh strani 30—40 mrtvih. Scherif iz Meke, ki je pri vladni stranki, je pomiril meščane. Tako ima Porta zopet tam preglavico.
Izvirni dopisi.
Križevo pri Kostanjevici. V saboto 5. t. m. začelo je še pred poldnem hudo dežiti, in de-žilo je neprenehoma skoz celi dan in celo noč, ■zemlja je napojeno, ni zamogia vode požirati, in tako prihrumi nenadoma velika voda, in prestopivši bregove, se razlije po travnikih in njivah, silila je celo v hiše, in marsikedo imel jo je v svojem stanovanji, posebno pa po kletih. Skoda je velika, kjer po njivah ni zemlje odnesla, je pa vse zasula, da bodo ubogi kmetovalci naval poznali še en par let. Tudi po vinogradih je napravila obilo škode, ker je odnesla obilo prsti v nižave. Celo noč od sabote do nedelje so bili ljudje, stanujoči ob vodi, v hudem strahu, imeli smo nekaki preokus strašanske nesreče, ki je pretečeno leto zadevala Tirolsko in Koroško. Zatem je nastalo zopet lepo in gorko, in pričelo se je živahno delo po vinogradih, kjer smo vsled mraza in slabega vremena zaostali en par tednov. Oujemo, da je županstvo takoj slavnemu okr. davkarstvu Krškemu naznanilo nesrečo s prošnjo, naj blagovoli poslati komisijo, da škodo pregleda in ubogim zadetim vsaj nekoliko davka odpiše od hudo poškodovanega zemljišča. Upamo tudi, da bode se to zgodilo in sicer še preden se rana nekoliko zaceli. Bog nas varuj še daljne nesreče, vsaj je revščina že tako splošna po dolgih in slabih letinah.
Z Dobrne, 7. maja. (Oirculus vitiosus.) Minule jeseni se jo več starišev oglasilo pri krajnošolskem svetu s prošnjo, naj bi se njihovim otrokom, kateri so dovršili 12. in 13. leto svoje dobe, spregledalo obiskovanje šole z obzirom na zahteve družbinskih razmer. Deželnošolski sovet je dotično prošnje rešil tako-le: Prošnjam se ne more vstreči, pač pa se zamujene ure dotičnikov naj zapisujejo kot „opravičene". Razumeva se samo ob sebi, da se tem načinom število „šolo obiskujoče dece“ ne skrči za — statista. Začetkom druzega polletja so se isti roditelji še z nekaterimi novimi prošnjiki zopet oglasili. Prošnje, razven enega slučaja, niso bile vslišane, ker — no — ker otroci, za katere se celo znovič prosi, ob zimskem času šolo obiskovali niso! Na pod-
lagi toliko rešetane šolske novele bo menda nemogoč takšen — circulus vitiosus.
Domače novice.
(Farni leonhurs) so delali ta teden čast. gospodje: Josip Lavtižar, Janez Piskar in Janez Plevanoč.
(f Baron CodelH), nekdanji deželni poslanec in glavar, je v torek umrl, star 82 let.
(Peterim meščanskim vdovam) razdelilo se je te dni 105 gld. Banjki gosp. Samassa je namreč posodil 1.1857 obrtnijskemu društvu 105 gld. brez obresti. V oporoki pa je določil, da se ima ta svota razdeliti med uboge meščanske vdove, kar se je tudi zgodilo.
(Veteransko društvo Kranjsko) je imelo občni zbor 3. t. m. Sešlo se je nad 120 dru-štvenikov. Predsednik g. Mihalič poroča o 6001etnici združenja Kranjske s Habsburško dinastijo in kaj je odbor sklenil, da se proslavi navzočnost presvitlega cesarja. Občni zbor sklene soglasno, da si društvo naroči za bivanje cesarja v Ljubjani veteransko godbo iz Trsta, kar bode stalo 450 gld; hiša na frančiškanskem trgu, v kateri je društvena pisarna, ima se krasno okinčati in razsvetliti, in zato se dovoli 300 gl. iz društvene blagajnice. Društvo je imelo preteklo leto 1389 gld. 88 kr. dohodkov, troskov pa 1352 gld. 73 kr., tako, da je ostalo 37 gld. 15 kr. Za podporo bolnim udom in za pogrebe se je izdalo 406 gld. 70 kr. Društvenega premoženja je koncem leta 1882 4742 gld. 88 kr. Udov je bilo pretečeno leto 292. Umrlo jih je letošnje leto 6. na novo pristopilo pa 71. Sklep računa se odobri jedno-glasiio. — V prvosednika se izvoli: Jurij Mihalič; namestnik mu je: Janez Goljaš; prvi tajnik: Jarnej Lichtenegger, drugi tajnik: Viljem Bišof; računovodja: Ivan Skube. Voli se tudi 20 odbornikov. S slava-kliei presvitlemu cesarju se sklene zborovanje.
(Občni zbor družbenikov meščanske vojašnice) je bil v nedeljo 6. t. m. ob 11. uri v mestni dvorani. Navzočih je bilo 30 članov, a pooblastil 54. Ravnatelj g. J. Horak poroča o društvenem premoženji, na poslopji je dolga 3500 gld. za novo zidanje. On vpraša zbor, hoče li se pritožiti zoper razsodbo občinskoga sveta, vsled katere mora društvo mestu plačati za vsacega vojaka še 40 kr. še dalje pri e. k. deželni vladi ali pri najvišem vpravuem sodišči, ker jo to vplačevanje sedaj prvikrat od 1. 1853, tega še ob vojskinem času niso tirjali, ko je bila kosama izročena vojaškemu eraru za bolnišnico. O tem se vname živahna debata. Sprejme so nasvet gospoda Stedrija, naj se 289 družabnikom začenši od 1. 1882 iz prihodkov vojašnice povrne 40 ki-, za vsacega moža, za katerega so zavarovani pri kosami. Sklene se, da se društvo o ti reči ne bode dalje pritoževalo. Dohodki društva so bili p. 1. 2995 gld. 84 kr; od teh je bilo na dolgu povrnjenih 500 gld.; zazidalo se je 2930 gld. 46 kr.; ostane še 65 gld. 38 kr. V imenu preglednikov poroča g. Jakob Spoljarič, ter pravi, da je bilo vse najdeno v lepem redu, in nasvetuje, naj se ravnateljstvu da za to absolutorium. — V ravnateljstvo so bili voljeni gg. J. Nep. Horak, France Kolman, Jožef Kušar, Henrik Ničman, in Mihael Dakič. Za pregledovalca gg. Jakob Spoljarič in Mihael Muk.
(Razstava izdelkov hišne obrtni je, ženskih ročnih del, prazgodovinskih, starinskih, in
kulturnozgodovinskih, predmetov v Ljubljani.) Iz pozivov in splošnih določil, ki so se objavila svoje dni po kranjskih časopisih, je znano, da namerava slavnostni odbor za praznovanje letošnje 6001etnice napraviti med drugim tudi razstavo, ktera naj bi obsegala izdelke hišne obrt ni j e, ženskih ročnih del, prazgodovinske, starinske in kulturnozgodovinske predmete, če so s Kranjsko v kakej zvezi. Namen razstave je, pokazati nekak splošen in podučen obris zaznamovanih strok, kakor so se v teku stoletij razvijale. Da se ta namen lože in v resnici tudi doseže, je odbor razposlal pozive, na vso one kroge, ob-lastnije, zastopstva, po mestih in po deželi, ki zamorejo uplivati, posrednje ali neposrednje, na razvoj razstave, bodisi, da se je sami z različnimi predmeti vdeleže, bodisi, da druge k vdeležitvi pripravijo. Povabila so izšle tudi na veliko število privatnih osob, od kterih se lahko pričakuje, da delujejo zdatno v ugoden prospeh razstave.
Dosedanji vspeh je sploh ugoden, za ne-ktere posamezne stroke še celo zelo ugoden. Največ oglasil je došlo do sedaj za ženska ročna dela, in sicer večinoma iz Ljubljane, deloma pa tudi iz Gorenjske in Notranjske. Tudi hišna obrtuija bo, kakor se kaže, dobro zastopana. Jako povoljen je vspeh na polji cerkvene umetnije, in sicer posebno, kar se tiče raznih krajev Gorenjske.
Odboru je na tem ležeče, da so vse stroke dostojno zastopane in da predmeti za vsako stroko kolikor mogoče iz vseh različnih delov Kranjske prihajajo; le na ta način se namen razstave v resnici lahko doseže.
Ker pa nekteri kraji dosedaj niso tako zastopani, kakor bi bilo želeti, in ker je v popolno dosego stavljene svrhe še dosti objav pričakovati, je odbor sklenil obrok za oglasila podaljšati do 20. maja 1883.
Odbor se tedaj obrača še jedenkrat do vseh merodajnih krogov in do prebivalstva kranjskega sploh, da bi ga dejansko podpiralo, ter radovoljno in krepko delovalo na to, da se raztsava dostojno in deželi na čast zvrši.
Oglasila sprejema vsak dan ud razstavnega odbora, trgovske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v Ljubljani. Pismena oglasila se tudi lahko pošiljajo pod napisom: „Razstavni odbor v Ljubljani11. — Razstavni predmeti naj se pošiljajo razstavnemu odboru do 15. jun. 1883.
(Velika skupna notranjska slavnost v Postojni) v spomin 6001etne zveze slovenskih dežela z vlado Habsburško in ob enem na prid matici „Narodnega doma" v Ljubljani vršila se bode v nedeljo 9. septembra t. 1. Program, kateri se za časa primerno objavi, ostane do malega po obsegu kakor lani: govori, petje, loterija in ljudska veselica. Ožji odbor notranjskih rodoljubov poseže koj v dotiko s p. n. udi širšega odbora zaradi razprodaje lozov, uredovanja dobiteljic in potrebno agitacije sploh. Nadejajmo se, da se povsod pomladi lansko prvotno zanimanje, da spet vsplamti stari ogenj za naše podjetje! In s tem menimo buditi narodno zavest, vtrjevati narodni ponos, podpirati vsestransko narodno samostalnost ter po tem koristiti duševno in gmotno milemu narodu slovenskemu!
Ožji odbor notranjskih rodoljubov.
(Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi dne 14. maja 1893 veselico s sledečim programom: I. Vogel: „Glas domovinski." II. Lesinski: „Stanak moj", lil. B. Ipavic: „Do-
morim'1. IV. Veseloigra: Črni Peter. Osobe: Gozdnar. Rozika, njegova rejenka. Viljem, lovec. V. Srečkanje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr., družina 40 kr., udje prosti. Večji doneski se hvaležno sprejemajo. X tej veselici vljudno vabi odbor.
(Blag. gosp. vitez Schmid) je iz Gorice odpotoval na Dunaj. Kaže se, da je popoln ozdravil. Gotovo vesela novica.
(V Cirlcnid ja za župana izvoljen) gosp. Franc Serko, trgovec. Za srenjske svetovalce pa gg. Al. Pogačnik, Andrej Vidmar, Jan. Žitnik, J os. Milavec, Jan. Petrovčič in Matija Kranjc.
Bazne reči.
— Katoliško podporno društvo11 v Celji, napravi v nedeljo 27. majn. 1.1. ob 4. uri popol. veselico v vrtni sobani „pri belem volu“ s sledečim sporedom: 1. Petje društvenega pevskega zbora. 2. Grvor: Vojska s Turki leta 1683“. 3. Prestavljanje igrokaza: „Brati ne zna11. Opazka. Da se poravnajo razni stroški, ktere smo imeli s pripravami za to veselico, in da se zamorejo pobotati dolgovi, ki jih še imamo plačati za društven harmonij, naj blagovolijo čč. udje, ki pri vhodu v sobano pokažejo svoj „vstopni list11, odraj-tati 20 kr., vsi društveni prijatli — neudi pa 40 kr. vstopnine. K obilni vdeležbi vabi odbor.
— Slovstvo. „Freundliche Stimmen an Kinderherzen.11 (Prijazni glasi na otročja srca), izdal je o. Engelbert Fischer, 12 zvezkov. Te dni je po višjim pozivu nekaj učenikov to knjigo skrbno preiskalo, potrdilo in toplo priporočilo ljubi šolski mladini, bodisi že kot zabavno borilo ali tudi za poduk. Vsi zvezki so prav pripravni za šolske knjigarne. — Okrajni šolski svet v Hernals-u blizo Dunaja, je nakupil več iztisov ..Prijaznih glasov“, ter jih hoče raznim šolam podariti. — Pri šolskih knjigarnah, bodisi nemških kot slovenskih, je pač mnogo gnjilega. Knjige zlasti nemške so mnogokrat, bodisi po nevednosti, neprevidnosti ali slabi volji šolskih voditeljev, tako sumljive, nevarne ali tudi očividno pohujšljive, da tu bilo bi ojstre metlje potreba, da bi se nesnaga in nevarnost za šolsko mladino odpravila. Dobro bi tudi bilo, ko bi se posebno pripravna berila v slovenščino prevodila, ker mladi svet hoče dandanes brati in v tej stroki imamo še mnogo premalo knjig.
— Ne pok oj i pekovskih pomočnikov v Beču se ta teden niso ponavljali, pač pa se začenjajo v Trstu. Iz Dunaja so 69 pomočnikov, ki so bili brez dela in hrane, v svoje domače kraje posiloma odpravili.
— Samomorcev je bilo pretekli mesec v Beču 30, tedaj na vsaki dan eden. Nekaterim je bil konopnjak odrešitelj, drugim svinčenka, nož, strup in Donava. Žalosten sad brezver-stva; kdaj že nam bo oči odprl.
— Pekovski pomočniki so tudi v Trstu rogovilili preteklo soboto; tukaj pa niso pobijali oken in vrat lomili, marveč segli so drug po drtizem. Na tako imenovanem senenem trgu so se prav hudo zbile stranke, eden teh je dobil z nožem v prsi, da je kmalo potem umrl, druzega hudo ranjenega so prenesli v bolnišnico, tretji je imel hrbet in obraz razmesarjen, sicer so pa bili vsi več ali manj ranjeni. — Policija je bojevalce razkropila.
— Družba štirih mladih tatov na Dunaji, naj starejši njih 15, a naj mlajši 11 let, je hodila in kradla po vozeh, ki so pre-peljevali blago iz kolodvora v kolodvor. Ulo-mili so tudi v prodajalnico branjevke v Pratorji, in od tod pobrali več živeža. — Prijeli so jih, najstarejši je prišel pred deželno sodnijo, a drugi so še premladi za postavo. Lep cvet to, ki ne kaže dobrega sadu.
— Nesrečna cesarica Charlotte, vdova r. cesarja Mehikanskega, je blaznost popustila, neka zamišljena otožnost ji je pa ostala. Naj ljubša zabava ji je muzika na glasoviru. Po dnevu je rada dolgu na sprehodu; kraljica je vsak teden po trikrat obiskuje, vsako nedeljo je g. župnik njen gost pri obedu in tudi kralj Belgijski, njen brat, jo mnogo obišče. Tako poroča „Germania“.
— Lepa a draga bode dunajska mestna hiša (rotovž). Stroškov je bilo nad 10 inil-jonov, a steni niso shajali, dovolili so naknadnih še 1,800.000 gld. A tudi s tem ne bodo shajali, in so se v zadnji mestni seji menili, koliko bo še treba dodati, preden se v to hišo preselijo vsi mestni vradi.
— Srednja mera naših vojakov je sledeča: Dalmatinski Serbi merijo poprek 18<3)2 cm; v nekdanji vojaški granici 166 72 cm: Slovenci 166 !/5 cm. Najmanj merijo Madjari in sicer 162 cm., Poljaki in Ruteni pa I6O73 cm. Y sredi med temi so Hrvatje, Nemci in Cehi.
— 125 bark j a d r a 1 n i c seje mesca marca potopilo, med temi je 12 nemških, 3 avstrijske in holandske. Med tem številom je tudi 9 bark, od katerih nihče ne ve kaj. Tega mesca se je potopilo tudi 25 parnikov, med temi 3 nemški in 1 holandski.
— V Portsmouth na Angleškem se je vnel smodnik v skladišči. Pripravljali so granate, ena se razpoči in vname smodnik. Mrtvih je 6 ljudi, in več ranjenih.
— V Londonu je po noči od 3.—4. t. m. zgorel tempel prostozidarjev.
— Oče viharjev, t. j. zalivski tok (Golfstrom) ki se nareja v atlanskem morji in teče med južno Ameriko in otoki Antiljski v karaibsko morje, od tod gre pomnožen z nekim drugim atlantskim tokom v mehikanski zaliv. Ta tok teče dalje skozi preliv Floridski, ki je 18 miriametrov širok. Potem teče zmerom bolj počasi poleg severo-ameriškega po-brežja, obrežja do nosa Hatteras. Ta daleč v morje štrleči rt ga odbija od severnega obrežja severo-ameriških držav, pod Novo Fundlandijo ga pa mrzli tok od severa popolnem zavrača proti vzhodu in severo-zahodu. Potem se vali proti Evropi do Velike Britanije in Norvegije v severno ledeno morje. Njegova toplina je ob straneh toka zelo različna mimo druge morske vode. Po dnevu lahko to spoznajo mornarji po njegovem toku in po temno-viš-njevi barvi, po noči pa po toplomeru. Njegova voda je od 6° do 9° E, toplejša mimo druge morske vode, po zimi in dalje proti severju je pa razloček celo za 15° R. Koliko ta tok upliva na obnebje, nam je povedal pl. Hum-
boldt. Zelen otok Irland in obrežje Angleško tudi po zimi zeleno kaže njegov upliv. Zarad njega ima Norvegija noter do najskrajnejšega severja vojno obnebje. Pristanišča na zahodnih bregovih Švedske malo kedaj zmrznejo v stoletji, led je le v notranjih zalivih (Fjordih). Se celo na severnem nosu (Nordcap) je morje po zimi brez ledu, med tem ko ste pristanišči v Hamburgu in Bremenu zamrznjeni. Unkraj 71° severne širjave na obrežji finskih mark pride malokedaj led, na amerikanskem obrežji pride pa celo do 41°, pod to širjavo sta v Evropi Španjsko in Neapelj. Zalivski tok je širok 150 milj, in toliko toplote razširja v zraku tam, kjer zadene pri Novi Fundlandiji z arktičnim tokom, da je razloček za 15° do 20° R, zarad tega razločka pa nastanejo hudi viharji od Novega vJorka do Londona, isto tako od Azorskih do Škotskih otokov, tako da je v teh krajih vsaki šesti dan vže vihar. Ame-rikanci imenujejo tedaj zalivski tok očeta viharjev.
Umrli so:
6.	maja. Frančiška Ramovš, dekla, 27 let, Petrova cesta št. 42, razkroj krvi. — Oto Kratohvil, 16 dni, Poljanska cesta št. 35, božjast.
7.	maja. Rudolf Rus, mest. stražnika sin, 25 let, Rožne ulice št, 3, božjast.
8.	maja. Ana Kremžar, bukvoveza vdova, 66 let, Rimska eesta št. 4. vodenica. — Viktor Schiffrer, pošt. sluge sin, 1 leto, Florijanske ulice št. 32, božjast.
V bolnišnici:
4. maja. Anton Kozjek, dninar, 57 let, splošna vodenica.
Uksekutivne dražbe.
12. maja III. e. džb. Frante Vidigoj iz Velike Pristave 1527 gld, Postojna. — III. e. džb. zemljišče thom. V. fol. 25 ml. Janez Sveto iz Preser 2645 gld. Vrhnika. — I. e. džb. pos. Jakob Kapel iz Kala 1645 gld. Postojna, — I. e. džb. Janko Predavie iz Hrasta 1155 gld. Metlika. — I. e. džb. Janez Rugar iz Rateč št. 5. 3640 gld. Kranjska gora. — III. e. džb. mld. Janez Svete, Preser. Vrhnika. — I. e. džb. Jernej Grošelj iz Gradišča 4579. Kamnik. — I. e. džb. Janez Artač iz Notranje Gorice 1480 gld. Ljubljana. — 1. e. džb, Jože Prelesnik iz Kamnika. Kamnik.
Naznanilo.
Bukvama v Ljubljani išče in takoj s p r oj m e
učenca
iz poštene rodovine in lepega zadržanja, ki je že nekaj razredov realke, še boljše, če gimnazije dovršil ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govorjenji in pisanj i.
Več pove vredništvo „Slovenca“.

Za bližnje biiikoštiie praznike
priporoča
Katoliška bukvama v Ljubljani,
stolni trg št. 6,
svojo bogato zalogo raznovrstnih molitvenih in družili bukev, spominkov,
podob itd.
Zlasti priporočamo že znan in priljubljen molitvenik Bel nan.**' Bb«:« 8^:5
ali navod pobožno častiti presveto Rešnje Telo
z vsemi drugimi navadnimi in potrebnimi molitvami. Drugi pomnoženi natis. Za posebne spominke in darila smo nalašč oskrbeli lično vezane knjige, ki gotovo zadostujejo vsakemu okusu in vsem zahtevam. Vezane so v navadnem črnem nsnji, pa tudi v dragem sai/rina, rujavem, rudečem, višnjevem itd. Dalje v barveneni plimi, zameta in Židi. S kostenimi, srebemimi in zlatimi križcci in druzimi podobami in različnimi zapornimi. Z roženimi, želvinimi, slonolcostenimi platnicami. Z udelanimi cvetlicami, podobami in raznimi okovi. I besedo: toliko raznovrstne lepote in cene, da gotovo si vsaki lahko izbere, kar le želi.
3£sr Cena je po kakovosti vezanja od 70 kr. do 20 gld.
Pri pismenem naročevali ji naj se blagovoljno dostavlja kakovost vezanja, cena in namen; prizadevali si bomo željam naročnikov po moči vstreči.