Ameriška Domovi ima
'Ar	E RI C/%Ul— HO M E
AMCRICAN IN SWRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVENIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNIN
MARCH 12, 1958
ŠTEV. LVII. — VOL. LVII
Preko 40 bilijonov za narodno obrambo!
Obrambni tajnik McEIroy je napovedal, da bo Kongresu predložil povišanje izdatkov za narodno obrambo v prihodnjem proračunskem letu za poldrag bilijon.
WASHINGTIN, D. C. — Pred Kongresom je predlog obrambnega 'tajništva s predvidenimi izdatki $39,100,000,000 za prihodnje proračunsko leto. Obrambni tajnik McEIroy je dejal časnikarjem, da ibo v bližnji bodočnosti zaprosil Kongres še za nov poldrag bilijon dolarjev, ki bo služil največ za nabavo bombnikov B-52, ki bodo v proizvodnji še nekaj let. Proizvodnjo teh bmobnikov za dolge polete, s katerimi je opremljeno naše strategično letalstvo, so mislili ustaviti začetkom 1. 1960, sedaj izgleda, da bodo ta čas odmaknili dalje v bodočnost.
Ko so časnikarji obrambnega tajnika spraševali natančnejše o vsoti, je dejal, da bo ta najmanj poldrag bilijon. To bo obrambni proračun za prihodnje leto dvignilo preko 40 in pol bilijona dolarjev. Vprašanje je le, če bomo pri tem obstali.
Povečanje izdatkov za narodno obrambo in za vrsto programov ,ki naj pomagajo blažiti brezposelnost, bo brez dvoma povečalo izdatke zvezne vlade v taki meri, da je treba računati z več bilijoni primanjkljaja namesto. s prebitkom, ki ga je predvidel predsednik Eisenhower ob predložitvi zveznega proračuna v začetku leta.
Strokovnjak za vodikovo orožje ne verjame dosti v možnost razorožitve
NEW YORK, N. Y. — Znani strokovnjak dr. Teller, ki je iznašel našo prvo vodikovo bombo, je na televiziji izjavil, da ne verjame, da bi se dalo kontrolirati preskušanje atomskega in vodikovega orožja. Obstojajo zelo učinkovite metode, kako zakriti poskusne eksplozije.
Dr. Teller ne da dosti tudi na takoimenovano inšpekcijo. Pravi, da bi moralo to delo opravljati izredno veliko število strokovnjakov, ki bi morali imeti dostop v vse tovarne in smeti govoriti s komurkoli. Na kaj takega pa nobena država ne bo pristala.
Dr. Teller misli, da je treba odpraviti povode za vojne za-. pletljaje, ne pa se ukvarjati s kontrolo produkcije sredstev za vojskovanje.
Novi grobovi
Frances Muzic
V Lakeview Rd. domu za ostarele je umrla včeraj 81 let stara Frances Muzic, soproga pok. Franka St., mati Franka E., Harrya, Josepha, Mrs. Mary Smith iz Clevelanda, Mrs. Alice Folk iz Euclida, 11-krat stara mati in 5-krat prastara mati. Pokojna je bila članica društva Združeni bratje št. 26 SNPJ-Pogreb bo iz Jakub & Son pogreb. zavoda na 936 E. 185. St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v petek zj. ob 9:30, nato na kat. pokopališče sv. Pavla. Na mrtvaški oder bo položena nocoj po sedmi uri.
| Uporniki ne bodo mogli preprečili volitev na Kubi!
Iz slov. naselbin
HOLTON, Mich.—Mrs. Mary Deblock je dobila sporočilo, da ji 14. februarja letos je umrla v Mekinah nad Stično v Sloveniji mati, 84 let stara Julijana Meglič, roj. Pajk Metnaj. Pokojna zapušča sedem odraslih otrok. Sin France je na domu, pet hčera je poročenih v raznih krajih v Jugoslaviji, tu pa omenjena Mary Deblock.
SPRINGFIEDD, 111. — Tu je umrla v Memorial bolnišnici Antonija Strukel, doma iz Spodnje Loke pri Krašnji v Sloveniji. Zapustila je tukaj moža Franka, dve hčeri in dva brata, v starem kraju pa brata in sestro.
Popivanje v naši deželi po zadnji vojni ponehava
PRINCETON, N. J. — Znani Gallupov zavod je pretekli teden ugotovil, da po zadnji svetovni vojni popivamo od leta do leta manj. Letos je na primer pilo vino, pivo ali žganje 56.9 milijonov Amerikancev in Amerikank, lani jih je bilo še 59.7 milijonov, torej skoraj tri milijone več.
Številke so tudi pokazale, da so moški ostali, kakor so bili; tisti trije milijoni, ki ne pijejo več, pripadajo ženskemu spolu. Nekaj malega pijejo manj tudi moški srednjih let.
Isto tendenco vidimo tudi na daljšo dobo: 1. 1945 je bilo 67% vseh tistih, ki so bili vprašani, letos pa samo 55%..
Kubanski predsednik Batista zatrjuje, da uporniki Fidel Castra ne bodo mogli preprečiti rednih, svobodnih in poštenih volitev za predsednika 1. junija.
HAVANA, Kuba. — Predsednik Batista je preko radia in televizije obljubil narodu, da uporniki ne bodo uspeli motiti rednih predsedniških volitev 1. junija; vojaštvo bo preprečilo' vsak izgred in nemir. V ponedeljek je poteklo šest let, od kar je Batista prevzel oblast v deželi. Po navadi so ta dan slovesno proslavili, letos je bila proslava odpovedana, ker so uporniki napovedali splošno s:avko.
Namen stavke je bil verjetno le povečati napetost med diktatorjevimi pristaši. Ta je oklical pripravljenost vseh oboroženih sil in javnost zagotovil, da so te trdne dovolj, da bodo skrbele za red in mir v deželi in omogočile “mirne, redne, poštene in svobodne volitve” novega predsednika 1. junija.
Koliko je dati na te obljube in izjave, je draga stvar. Vsekakor se doslej Batisti ni posrečilo upornikov, ki jih vodi Fidel Castro, uničiti.
Vodstvo katoliške Cerkve je obe strani pozvalo k miru in predložilo sestavo vlade narodne sloge, kar pa je Batista zavrnil.
Za alžirsko upornico prosijo pomilostitve
Od vseh strani prihajajo prošnje v Pariz, naj vlada posredu-
Načrl za reorganizacijo Pentagona baje dovršen
WASHINGTON, D. C. — Tajnik za narodno obrambo je pred par tedni pobral vse svoje ožje svetovalce in odšel z njimi na Puerto Rico, kjer so napravili načrt za reorganiz. Pentagona. Načrt je dozorel že tako daleč, da ga bodo v par dneh predložili odobritev predsedniku Eisen-howerju. Eisenhower bo potem poslal načt v Kongres v obliki posebne spomenice.
Z ozirom na dejstvo, da Kongres ni enotnega mnenja, kako naj bo reorganiziran Pentagon, ni administracija predvidela v svojem načrtu nobene temeljite spremembe v sedanjem sestavu. Načrt samo predvideva, da bo poostrena civilna kontrola ne samo v financiranju narodne obrambe, ampak tudi pri strateškem planiranju in na področju znanstvenega raziska-vanja.
Tilo bi šel rad na sestanek na vrhovih
BEOGRAD, Jugoslavija. — V Jugoslaviji imajo sedaj volivno kampanjo. Treba je volivcem vendarle povedati kaj zanimivega, da ne bodo spali na voliv-nih shodih. Zato je jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič trdil na nekem svojem shodu, da je treba, da bodi Jugoslavija zastopana ne samo na konferenci zunanjih ministrov, kamor jo je vključil že predlog tovariša Hruščeva, ampak tudi na sestanku na j višjih, kamor bi šel seveda sam Tito.
Do sestanka naj višjih je še daleč, do takrat bodo jugoslovanski volivci že opravili svojo
KONGRES IN VLADA NISTA STORILA SE PRAV NK!
Predsednik AFL-CIO George Meany je obdolžil tako administracijo kot Kongres, da nista doslej storila še nič, da bi zaustavila naraščanje brezposelnosti. Zahteval je takojšnje znižanje davkov, povečanje brezposelne podpore ter povečanje izdatkov za narodno obrambo, kar naj bi vse povečalo kupno moč.
WASHINGTON, D. C. — Na otvoritvenem zasedanju AFL-CIO gospodarske konference, ki je bila sklicana, da najde način in pota, “kako vrniti Ameriko k delu,’’ je predsednik AFL-CIO George Meany obsodil tako zvezno vlado kot Kongres, da se doslej nista zganila, da bi na kak način zaustavila naraščanje brezposelnosti. Zahteval je nagle ukrepe, ki naj povečajo kupno moč prebivalstva. Napovedal je, da se bo posebni osemčlanski odbor sestal jutri s predsednikom Eisenhowerjem in se razgovarjal z njim o sedanjem gospodarskem položaju ter o predlogih organiziranega delavstva za njegovo izboljšanje.
G. Meany je zahteval takoj-
Iz Clevelanda in okolice
je za pomilostitev 22 let stare volivno dolžnost in — pozabili 'brhke Arabkinje Jamile Bouhi- na volivne govore Titove okolice, red, ki je bila od vojaškega so-Idišča obsojena na smrt češ, da je preskrbela alžirskim upornikom bombe, ki so jih v preteklem juliju vrgli v neko kavarno v Algiersu, pri čemer je bila ena oseba mrtva, okoli 40 pa ra-
šnje znižanje davkov in povečanje brezposelne podpore, povečanje izdatkov za narodno o-brambo in javna dela naj preskrbe več dela.
Delavski tajnik Mitchell je zborovalcem povedal, da je število brezposelnih od srede januarja do srede februarja naraslo na 5,173,000, kar je več kot kdajkoli v zadnjih 16 letih. Meany je dejal, da je k temu številu treba prišteti še tri milijone onih, ki so zaposleni le delno, ki delajo samo po tri ali štiri dni, če hočemo imeti pravi sliko o položaju.
Delavski tajnik je zagotavljal predstavnike delavstva, da je predsednik Eisenhower globoko zaskrbljen zaradi stiske brezposelnih in da je odločen podvzeti, “karkoli bi bilo potrebno za njihovo pomoč.” Kot znano je predsednik napove-
Kongres in atomska komisija se pogodila o načrtu A-eleklrarne
WASHINGTON, D. C. — Med Kongresom in atomsko komisijo je obstojal že dolgo časa spor, kdo naj postavlja v bodočnosti atomske elektrarne, javna uprava ali zasebna podjetja. De-mcikratje v Kongresu so bili za javno upravo, atomska komisija je stala na stališču, da naj bo to posel zasebne -podjetnosti. Po dolgih prerekanjih so prišli do sporazuma.
Sporazum predvideva za javno upravo dolžnost, da preiskuje, katera vrsta atomskih elektrarn daje najcenejšo elektriko, kako naj se prebivalstvo zavaruje pred posledicami radio-aktiv-nosti in katero gorivo za atomske elektrarne je najcenejše. Javna uprava naj tudi odkupuje od atomskih elektrarn kovino
Nixon trdi, da ni nevarnosti za večjo krizo
LONDON, Vel. Brit. — Podpredsednik Richard Nixon je zatrjeval Britancem preko televizije, da ni nevarnosti, da bi prišlo v Združenih državah do večjega gospodarskega zastoja ali celo do prave depresije.
Po njegovem je naše gospodarstvo v temelju zdravo in se bo brez vseh težjih posledic rešilo iz sedanjega zastoja.
Trije madžarski duhovniki izobčeni iz katoliške Cerkve
VATIKAN, Ital. — Sveta kongregacija je izključila iz katoliške Cerkve tri madžarske du-jhovnike, ker se niso marali odpovedati poslanskim mestom v madžarskem kom unističnem parlamentu.
Administracija je v boju za svobodnejšo zunanjo trgovino prišla na dobro idejo
WASHINGTON, D. C. — Ad- ,
njenih.	j minis-.racija bi po nalogu pred-
Dekle zanika, da bi sodelova- ; sednika Eisenhowerja rada do-lo pri orhenjenem bombnem bila od Kongresa za vsako ceno napadu, izjavlja pa, da je v po- pooblastilo, da-sme zniževati ca-polnem soglasju z uporniki. rinske postavke v trgovskih po-Med onimi, ki so prosili za po-1 godbah s tujimi državami. V milostitev sta tudi predsednik Kongresu se temu protivi moč-sovjelske vlade Bulganin in na skupina republikancev in de-glavni tajnik Združenih naro-. mokratov.
dal, da bo Kongresu predložil	ki 3 o a^mske elektrarne
podaljšanje dobe •prčjemanja Proizvajajo kot stranski produkt, brezposelne podpore. Kongres | Da bi Javna uPrava mo§la vr' se je sedaj odločil že sam in raz-
pravlja o podaljšanju te podpo-iTc za šfe 16 tednov
George Meany je posvaril delavske voditelje, naj ne poslušajo sladkih besedi ne ene ne
siti svoje dolžnosti, bo dobila lemo 200 milijonov kapitala. Te bo porabila, da postavi zaenkrat tri vrste atomskih elektrarn in atomskih reaktorjev. Elektrarne in reaktorji ibodo pa bolj namenjeni znanstvenemu raziska-
Rojenice—
Mr. in Mrs. Edward Krall, 18815 Kildeer Ave., se je rodila 26. feb. v Euclid Glenville bolnišnici hčerkica, ki bo delala druščino bratcema Edwardu in Kenethu- S tem sta postala. Mr. j in Mrs. Anton Krall, 18815 Kildeer Ave. 12-ič stari oče in stari mati. Čestitamo!
Rojstni dan—
j Mrs. Josephine Fink, 21121 ' Arbor Ave., bo obhajala jutri 'svoj 77. rojstni dan. Čestitamo 'in ji želimo še mnogo let zdra-'vja in zadovoljstva!
J Jožef Čebular, 15414 Lucknow Ave., praznuje jutri 78. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo, žena, otroci, vnuki in vnukinje, kakor tudi AD, ki jo bere že od 1. 1914.
Seja—
Jutri ima Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ važno sejo- v navadnih prostorih. Vse članstvo vabljeno!
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima nocoj ob pol osmih sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Zadušnice—
V petek ob osmih zj. bo v cer-I kvi sv. Kristine sv. maša za pok-Johna Brinšek v spomin 10. obletnice smrti.
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za pok. Petra Bukovnik na 30. dan njegove smrti.
Pogreb—
Zaradi prihoda sorodnikov' iz oddaljenejših krajev je pogreb pok. Josepha Gorup prestavljen na petek zj. ob 8:30 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152. St. v Gesu cerkev na Miramar Blvd. ob 9:30, nato na Kalvarijo.
druge stranke, ker “demokrati jvanju hot praktični proizvodnji vedo, da lahko kujejo politični eiek;ričnega toka. kapital iz sedanjega gospodar- |
dov Hammarskjoeld.
Francoske oblasti so izjavile,
Da jih pridobi zase, je administracija prišla na originalno
nost pomilostitve.
------o—
da bodo ponovno proučile mož- idejo: izdelala je poseibna poročila o tem, kake dobre in slabe posledice bi imela; povečana zu-Marijin kip V Dublinu nainJ'a trgovina ne morda za celo V Dublinu na Irskem bodo deželo, ampak kar naravnost za postavili ob rečnem pristanišču posamezne volivne okraje. Za-veliik kip Matere božje. Kip bo enkrat so objavili pet takih po-ponoči razsvetljen. Okrog kipa ročil, ki so na Kapitolu kar do-bodo uredili krasen drevored. bro odjeknila.
skega zastoja, pri tem pa malo store za njegovo izboljšanje, republikanci bi pa radi skrili dejstvo, da je v času njihove vlade gospodarstvo postalo zelo bolno.’'
------o-------
Nova cesta v Jerazalem
Jordanski minister za javna dela je ukazal pospešen j e del na novi avtomobilski cesti Aman- , ,,
Jeruzalem. Nova cesta bo v ve- [0 fa 0v.m smeJ’' liko korist romarjem, ki obiskujejo svete kraje.
Gelebrezze in Russell sta se udarila na seji
I CLEVELAND, O. — Predsednik mestnega sveta Jack P. Russell in župan Anthony Ce-lebrezze sta se ostro sprijela na seji sveta pretekli ponedeljek, ko je Russell predložil, naj bi dobila vsaka varda posebnega nadzornika za redno pobiranje
Notranje razdeljena angleška delavska stranka v težavah
Župan je predlog zavrnil češ, da je pobiranje smeti in odpadkov dosti dobro organizirano in
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
LONDON, Anglija. — Angle- računa s tem, kar je dosegljivo ška delavska stranka je v mar- in ne s tem, kar se da želeti; si čem podobna naši demokratski manjšina gre močno na levo in stranki. Kot naši demokratje se 'se rada vdaja mislim po željah, smatra za zastopnico malega j Kot smo poročali, je angleški človeka; je trenutno v opoziciji parlament imel pred par tedni in ima dobro utemeljeno upa-'svojo običajno dvomesečno de-nje, da bo zmagala pri prihod-'bato o zunanji politiki. Tekom njih parlamentarnih volitvah, debate se je pokazalo, da angle-Ima pa tudi slične politične te-'ško javno mnenje noče slediti
Večinoma oblačno in hladno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 35.
žave kot naši demokratje, toda ne popolnoma enake.
Kot naša demokratska stranka obstoji in južnega in severnega dela, pri čemer je južni del tako konservativen, da bi lahko delal čast vsaki republikanski politični kombinaciji, tako obstoji tudi angleška delavska stranka iz dveh delov: večina je zmerna v svojih političnih ciljih,
ne konservativcem in ne zmernim delavskim politikom, ampak da simpatizira z delavsko levico. To je pomenilo presenečenje za konservativno stranko in glavdbol za zmerno večino v delavski stranki.
Angleži so znani kot mirni in trezni ljudje. So pa trenutki, ko Anglež pozabi na te svoje narodne vrline in se vdaja fanta-
zijam, ki jih navadno najdemo samo pri južnih evropskih ali azijskih narodih. V takem duševnem razpoloženju živi trenutno navaden Anglež.
Prepričan, da ni nič lažjega kot prestati s poskusnimi eksplozijami atomskega in vodikovega streliva; sovraži vsako oporišče za vodljive izstrelke, češ da samo povečuje vojno nevarnost za Anglijo. Zameri vladi, da njeni bombniki prenašajo atomske bombe, še bolj pa zameri Ameriki, da dela isto s svojih letališč. Za nameček je navaden Anglež še prepričan, da bi sestanek vodilnih državnikov par največjih držav v par dnevih lahko rešil vse spore, zmanjšal
mednarodno napetost in ubil mrzlo vojno.
Levičarji v delavski stranki so tekom debat v parlamentu z veliko vnemo zagovarjali vse te misli po željah angleških volivcev, s čemur naravno niso bili zadovoljni ne konservativci ne zmerni delavski voditelji. Voditelju delavske stranke Gaitskel-lu ni preostalo drugega, da je javno pozval upornike v delavski stranki, naj se vendar pokorijo strankini disciplini, ker bi drugače uničili vse upe, da bo stranka zmagala pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. V Angliji pa ne upajo, da bo Gatis-kellov poziv rodil kak pomembnejši uspeh.
da mora mestna uprava gledati na to, da bo izdatke zmanjšala, ne pa povečala.
Svet je kljub županovemu ugovoru po ostrem besednem boju med Russellom in Cele-brezzom predlog sprejel.
Huda letalska nesreča v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Lovsko jet letalo oboroženih sil se je vnelo in se zrušilo na sredo ulice mirnega predmestja med igrajoče se otroke. Deset oseb, od tega najmanj polovico otrok, je bilo mrtvih, 11 drugih močno opečenih.
Dvomotaomo jet letalo Meteor je priletelo z veliko brzino in je porušilo pred sabo vse, na kar je naletelo. Najmanj sedem domov je pogorelo, več pa je bilo poškodovanih.
Vremenske postaje bodo imele v slučaju vojne tudi vojaške naloge
WASHINGTON, D. C. — Naše vremenske postaje nimajo samo naloge, da ugibajo vreme in potrpežljivo prenašajo kritike občinstva, kadar vremena ne zadanejo. V vojnih časih bodo udi preiskovale zrak, koliko ima v' sebi radij oaktivnih snovi. Naša narodna obramba hoče v ta namen oskrbeti vseh naših 260 velikih vremenskih postaj z primernimi instrumenti. Vremenske postaje bodo morale poslovati tako hitro, da bodo lahko vsako uro dajale poročila o radijoaktivnosti v zraku, kar bo centrala razglašala po radiju .udi vsako uro po celi deželi.
NAJNOVEJŠEVESTI
FLORENCE, S. C. — Vojašku letno B-47 je v poletu “izgubilo” atomsko bombo. Ta je padla na malo naselje in napravila v zemljo veliko luknjo, ko je eksplodiralo v njej običajno razstrelivo, ki služi za razstrelitev atomske bombe same. Ta je ostala cela. E-na hiša je bila skoro popolno-m porušena, šest pa bolj ali manj poškodovanih.
PADANG, Indonezija. — Čete jakartske vlade so zasedle o-točje pred izlivom reke Siak na vzhodni obali Sumatre iri s tem dobile pod svoje nadzorstvo odvoz petroleja družbe Caltex, največje v vsej de želi. Družba je prekimla svoje poslovanje že pretekli teden.
KHERIŠKA DOMOVINA, MARCH 12, 1958
Ameriška Domovii\ia
mffiim -«wubw	^	-mm-.
'**»»»
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0626 — Cleveland 3, Ohio
Published dally excepf Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece M*«	Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
.United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 50 Wed., March 12, 1953
V arabskem svetu je čim dalje manj miru
Tako smo se zavarovali zadnje mesece v naše in ruske sputnike, v vprašanje ali bomo doživeli konferenco vodilnih državnikov, da smo močno prezrli, kaj se godi drugje po svetu, na primer v arabskih deželah.
Na zunaj je v arabskem svetu precej mirno; nikjer ne pokajo puške, nobeni novi okopi niso na vidiku, bitke po radiju se vršijo z običajno napetostjo, vsak dan prinaša nove politične in diplomatske spletke, ki nimajo ničesar na sebi, kar bi bilo izvirno in zanimivo. Pa vendar dobimo tu pa tam kako poročilo, na videz suhoparno in obrabljeno, ki posveti nekoliko močnejše v zagonetno arabsko politično življenje.
Zadnje dni smo mogli čitati dve taki poročili: ministrski predsednik Tunizije Burgiba je javno obdolžil Kairo, da tam snujejo zaroto proti njegovemu življenju, iz Kaira samega pa smo zvedeli, da tam mislijo, da podobno zaroto planirajo proti Naserjevemu življenju v prestolici Savdske Arabske. Gotovo je, da so taka poročila pretirana; ni izključeno, da so poročilo o zaroti proti Naserju v Kairu namenoma izmislili, da tako posredno spodbijejo obdolžitve tunizijskega Burgibe. Toda dejstvo je, da takih poročil ne bi razglašali, ako ne bi bilo verjetnosti, da bodo padla na rodovitna tla. Ne smemo namreč pozabiti, da smo podobna poročila o zarotah slišali pred tedni in meseci iz Damaska, Amana in Iraka.
Naj bodo taka poročila resnična, izmišljena ali plod fantazije, v vsakem slučaju pomenijo, da v arabskem svetu samem obstojajo močna notranja trenja, ki grozijo, da bodo preje ali sleje prekucnila politični in druižabni ustroj v posamieznih arabskih državah.
Že v kratki dobi petih let se je arabski svet razklal na dvoje. Obstojata danes že dve arabski skupini: levičarska v novi egiptovsko-sirijski uniji in desničarska v kraljevski iraško-jordanski federaciji. Ti dve skupini samo navidezno še nastopata skupaj pod gesli arabskega nacionalizma, v resnici sta si čisto nasprotni v svoji miselnosti in v svojem političnem hotenju.
Levičarska arabska skupina, ki jo vodi Naser, je plod tistih narodnih in političnih naporov, ki jih je rodil nacionalizem egiptovske in sirijske inteligence in mlajših oficirskih krogov.
Voditelji levičarskega gibanja imajo jasne cilje pred seboj: v notranji politiki želijo gospodarski in socialni napredek, ki ga mislijo doseči s takimi levičarskimi gesli, kot je podržavljenje važnih panog gospodarskega življenja, izgon tujega gospodarskega vpliva itd; v zunanji politiki pa se nočejo samo znebiti vsakega tujega vpliva in so zato proti vsakemu imperializmu in kolonializmu, hočejo tudi priboriti za arabski svet tisto veljavo v mednarodni politiki, ki jo dajeta Arabcem prometna lega arabskih dežel in pa surovo olje. Taki cilji v notranji in zunanji politiki gonijo vse levičarske voditelje na levo; pri tem se malo zmenijo, ali razna levičarska gibanja, kot je na primer komunizem, pomenijo zanje, za njihovo svobodo in neovisnost sploh kako nevarnost ali ne. Tako globoko so zaverovani v svoj nacionalizem.
Kraljevska skupina arabskih držav ima sarmo en cilj: ne dovoliti nobenih takih političnih ali gospodarskih sprememb, ki bi spravile v nevarnost politične in gospodarske privilegije vodilnih arabskih plasti, s kralji in pašami na čelu. Ne bi mogli trditi, da vsi ti arabski diktatorji nimajo socialnega čuta; včasih ga imajo še več kot levičarski politični poglavarji.
Iraški kralj ali imam Omana ali sultan Kuwaita so v gospodarskem pogledu gotovo storili za svoje narode ne^ primerno več kot Naser v Egiptu, toda ne pade jim v glavo, da bi pripravljali pot svobodni demokraciji v svojih državah. Na drugi strani vidimo zopet, da tudi levičarji ne dajo dosti na svobodo in demokracijo; njim je samo do tega, da pod nacionalističnimi gesli lahko zagovarjajo svoje diktature.
Arabski svet ni samo razklan v ti dve skupini, ki sta obe v rokah diktatorjev, nacionalističnih in kraljevskih, ne trpi samo od vedno večjega trenja med obema skupinama, grozi mu tudi nevarnost, da se bodo trenja spremenila polagoma v pravo notranjo arabsko vojno. Nasprotja med obema skupinama so nepremostljiva, iz njih se ne more roditi mir v arabskem svetu. Poročila o zarotah samo povedo, da si nasprotniki strežejo po življenju z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Ako ta ne bodo zalegla, bo vojna nevarnost med arabskimi državami pred vrati.
Glavna ovira za vojne spopade med arabskimi državami je — Izrael! Med obema arabskima skupinama obstoja nedogovorjen in nepisan sporazum, da je Izrael sovražnik številka ena vsega arabskega sveta in da se arabski svet ne sme vojskovati med seboj, dokler bo obstojala izraelska država. Sovraštvo do Izraela je v celem arabskem svetu tako veliko, da potiska na stran vse druge težnje v arabskem nacionalizmu in z njimi vred tudi spor med levičarsko in desničarsko ali kraljevsko arabsko skupino.
Obstoj izraelske 'države ne izključuje možnosti, da si obe skupini ne bi spodkopavali tal s političnimi spletkami, podtalnim rovarjenjem, besednimi vojnami po radiju, zarotami, vprizarjanjem domačih revolucij itd. Na tem področju so arabski levičarji močnejši od krajev, imamov in paš; zato tudi obvladajo arabsko javno mnenje; spravili so desničarje v defenzivo. Naser in njegovi pristaši to dobro vedo in zato upajo trdno, da bodo v doglednem času postali gospodarji v vseh arabskih državah. Ni izključeno, da se bodo njihovi upi uresničili; človek se samo sprašuje v čigavo korist?
Coloradske sape in drugo
(Piše Janez s hribov)
Iz pod hribov. — V A. D. in v drugih listih berem, da delajo ljudem po vsej deželi težke preglavice visoki davki, ki še vedno rastejo in so vsako leto- večji. Davki imajo res čudno lastnost, ne glede če jih krmiš ali ne, njihovo žrelo je vedno večje in zahtevajo več in več.
Državni senator Edgar Eliff, ki je obenem predsednik republikanske stranke v državi Colorado, je zadnje dni naglasil svoj ugovor proti zahtevi demokratskega governerja naše države McNicholsa, da je treba zvišati nekatere davke, če hočemo uravnovesiti državni proračun. Senator Eliff naglasa v svojem ugovoru, da vedno višji davki v naši državi strašijo industrijal-ce in razne korporacije, da bi začeli z obrati v naši državi, ker visoki davki vse pobero in ničesar ne ostane za druge namene. To pa pomeni škodo za državo, ker je vsled tega manj dela za naše prebivalce in morajo delo in službe iskati po drugih državah.
Voditelji obeh strank v državi imajo predloge za delno znižanje davkov. Toda governer in drugi upravni uradniki pa dokazujejo, da je to nemogoče pri sedanjih razmerah, marveč, da je potrebno davke še nekoliko zvišati, da ne bo primanklja-jev v državni blagajni. Tako povzročajo davki tudi nam v Colorado preglavice.
*	GOSPODARSKE RAZMERE V TEM LETU bodo ene najboljših v naši zgodovini, je objavil Sterling Green, da tako napovedujejo vladni ekonomisti v Washingtonu. Tako napoved vsakdo rad sliši, posebno pa delavske družine, ki so odvisne od zaslužka in dela njihovih rok. V začetku leta pravijo, da se bo nekaj tednov vlekel zastoj v raznih industrijah in zna biti, da bo število brezposelnih seglo do 4 ali 5 milijonov, potem se bo pa obrnilo navzgor in bo več dela. Tudi plače se bodo v tem letu zopet zvišale in to pravijo, da pomeni več denarja za potrošnike, to je tiste, ki kupujejo potrebščine za življenje. Ta napoved je kakor pisan trak, v katerem so vpletene vesele in nevesele niti bodočnosti. Podo-mače bi rekli, ibo lepo, pa tudi tu in tam ne preveč lepo. Bo treba počakati, potem bomo še le videli, kako bomo orali, seja-di in glavno pa kako bomo želi v tem letu.
*	TEŽAVE S PREVOZNO POSTREŽBO imajo po vseh mestih. V Denverju tožijo družbe, ki se pečajo z obrati prevozne postrežbe, kot busi, itd, da delajo zgubo. Navajajo razloge, da plače voznikom, ter vsega osob-ja, ki ga morajo zaposljevati pri obratu se stalno dvigajo, tako se draži gasolin, olje in vse druge potrebčine in da z dohodki, ki prihajajo za voznino nikakor ne zadostujejo več. Treba bo ali voznino za toliko zvišati da se bo stroške krilo, ali pa prevozno postrežbo okrniti, ali celo ustaviti. Podobne tožbe se čuje tudi iz drugih mest. Drugi razlog je, da ljudje se tudi vedno manj poslužujejo prevozne postrežbe. Dandanes ima že skoro vsaka družina in večinoma tudi posameznik auto, ki se z njim vozi na delo in v drugih slučajih in tako ni več toliko prometa in s tem se krčijo dohodki družb. Vendar je pa še velik del ljudi, ki potrebujejo prevozno postrežbo in ti so in bodo kakor zgleda v bodočnosti prizadeti.
*	V NAŠIH HRIBIH IN GORAH vlada pozimi blaženi mir. Le tu in tam nastane nekaj življenja, ko pridejo ..smučarji in drugi športniki za “weekend” in ko odidejo nazaj v svoje mesta in kraje je zopet tihota včasih kar preveč dolgočasna. Ampak navadi pa se človek tega miru in ko prideš v kak velemestni dirindaj, te pa ta muči, ko se moraš na obljudenih ulicah umikati, da v koga ne zadeneš, se ne zaletiš in bi lahko še kako našminkano damo podrl. Od nas robatih gorjencev so veste tudi take reši mogoče.
Ni dolgo tega sem bil na obisku znancev v Salidi. To mesto se nahaja gori med gorami ob poti, ki vodi gori proti Lead-villu. Salida je štela nekoč ko so bili rudniki po okolici nad 5,000 prebivalcev. Zdaj pravi, da jih je malo manj. Nahaja se v Chaffee okraju in prvotno se je to mesto imenovalo South Arkansas, Pozneje so mu nadeli špansko ime Salida (izgovori Selajda) in pomeni nekako “Vrata v skalne gore.” Tu je bilo svoj čas precej Slovencev, Imeli so svoje društvo, ki menda še obstoji. Starih pijo-nirjev seveda ni več dosti, nekateri pa so odšli v Pueblo, drugi v druge kraje. Po okolici so svoj čas iskali tudi zlato po raznih vodnih strugah. Izpirala in prinašala ga je po gorskih strugah voda. Nekateri so bili srečni, da so tu in tam našli. Drugi zopet so bili manj srečni. Kraj pa je zanimiv in okolica slikovita.
*	DOLI V PUEBLO, je največja slovenska naselbina v naši državi. Imajo lepo urejeno faro, ki jo je ustanovil nepozabni slovenski duhovnik pijonir v Ameriki pok. preč. g. Ciril Zupan. Slovensko življenje je tamkaj cvelo dolgo desetletij in še cvete, seveda zdaj v mlajših tu rojenih Slovencih ibolj v ameriškem duhu, kar je popolnoma prav. Časi so drugi, novi ljudje na površju, je torej tudi podoba malo drugačnejša, a še vedno lepa in v Pueblo se še vedno počutiš, da si med Slovenci, med ljudmi svoje slovenske krvi. In ta zavest je prijetna, tako prijetna, da mi je ne dolgo tega de-j jal rojak iz Pueblo pa še zankamo in zapojemo po slovensko, kadar nas taka volja prime.” Prijetno je slišati kaj takega za vsakega Slovenca. Pueblčanom pa čast! To slovensko zavest so dali slovenskim potomcem v Pueblo zavedni kulturni delavci v Pueblo. Pev. dr. Prešeren je bilo eno najodličnejših pevskih društev med Slovenci v Ameriki. Pokojni vedno vesel in dobro srčni rojak Jerman, za tem nekateri še živeči rojaki kot John Germ, ki je več zadnjih
! let glavni predsednik K. S. K. .Jednote, Jože Russ in mnogi drugi, to so bili stebri in tisti, ki še živijo so še, slovenskega dela v Pueblo.
| Več let nazaj je že tega, ko sem se na Messa Avenue slučaj-ino nekako sestal s pokojnim Matt Jermanom. Matt je bil človek vedno veselega obraza. .Rad se je šalil, rad je pel, rad je 1 igral na muzikalne inštrumente, kratko bilo ga je samo vese-! Ije. In ko smo 'tako se šalili nekega večera v neki domači gostilni, se še spominjam, mu je dejal neki naš rojak, ki je bil velik šaljivec to le:	“Ti Matt
zgledaš kakor kak Irec. Jaz se bojim, da te bodo Irci kje vkrad-li nam in te bodo k sv. Patriku
v oltar postavili.” Matt sam se je tej šali smejal, kakor še nikoli. Mi drugi pa tudi. Pa je res bil pokojni Matt neke take vrste fejst fant. Koder koli je hodil, je hodilo z njitm veselje. Srečni ljudje, ki so obdarjeni s takimi božjimi dari!
Dragi čitatelj o pokojnem Mattu bi lahko še pripovedoval naprej in naprej same lepe reči. Bil je velik zaveden Slovenec. Veliko je žrtvoval za napredek slovenske kulture in Pueblčani ga ne bodo nikoli pozabili! O Pueblu in njenih vrlih ljudeh pa še kaj drugič več. Zdaj danes se že ^večeri, moja leščerba slabo sveti in že vec dobro pisati ne vidim. Zato lahko noč in z Bogom, pa drugič kaj več!
Janez.
Deset let v komunističnih zaporih ni “špas”!
Cleveland, O. — Pod gornjim naslovom je Zveza slovenskih protikomunističnih borcev v tem listu objavila prošnjo za pomoč bolnemu bivšemu domobrancu, ki je sedaj v ‘tujini, brez vsakih sredstev.
Z naj večjo hvaležnostjo se tem potom zahvaljujemo vsem tistim, ki so se tej prošnji takoj odzvali. Dosedaj smo prejeli 135 dolarjev, pa še vedno manjka 565 dolarjev do svote, ki je potrebna za operacijo, da se mu reši življenje.
Prosimo vse, ki še znajo ceniti žrtve naših borcev v času, ko je v slovensko domovino vdiral komunizem, da po svojih močeh dajo kak prispevek, ker bolezen gloda, gloda in ne čaka. Če ke-daj je v tem primeru gotovo res, da kdor hitro da, dvakrat da. Spomnimo se, da bi bili svoj čas vse dali, da bi tisoče obvarovali smrti ali jim mogli vsaj lajšati težke trenutke. Tu pa imamo en primer, ko tako željo vsaj v malem lahko izvršimo.
Svoje darove.^pošljite na blagajnika: Stanko Vidmar, 7210 Hedker Ave., Cleveland 3, Ohio. Če kdo želi kakega podrobnejšega pojasnila, naj kliče: HE 2-0032.
Tajnik enote ZSPB v Clevelandu
Janez Ovsenik.
Strašna nesreča na hribu pri Vrtojbi
V petek zjutraj 28. pr. m. se je daleč naokrog do Gorice razle gel strašen pok. Ljudje so se začudeno izpraševali, kaj se je neki zgodilo, že zgodaj predpoldne se je po mestu razširila strašna resnica o nesreči, ki se je pripetila onstran meje v Vrtojbi. Tam je na griču v samoti stanoval 33-letni Vinko Kacin z ženo Štefanijo ter osemletno hčerko Milo in šestletnim sinčkom Vinkom. Ni bil domačin; leta 1956 se je iz Kranja preselil v Vrtojbo. Bil je invalid in je prejemal 15,000 din pokojnine. Ker mu ta ni zadostovala, se je bavil še s pobiranjem železa. Za olajšanje tega dela si je nabavil magnetični aparat in je z njegovo pomočjo odkril že veliko nerazpočenih granat iz prve svetovne vojne ter jih tudi izpraznil. Vse kaže, da je imel doma v kleti veliko zalogo eksploziva, ki je v petek zjutraj iz še nepojasnjenih vzrokov eksplodiralo. Sila eksplozije je bila tolikšna, da je hišo enostavno zbrisalo s površja zemlje. Oba otroka so našli blizu doma mrtva, a brez posebnih vidnih ran. Očeta je pa vrglo daleč proč in ga močno razmesarilo. Mati se je slučajno mudila zunaj hiše, zato je njo samo ranilo. Odpeljali so jo v bolnišnico, v Ljubljano, kjer se zdi, da je izven nevarnosti, le eno oko da bo izgubila.
Pogreb žrtev se je vršil v soboto popoldne ob izredno veliki udeležbi ljudstva in oblasti. Vse tri so iz Vrtojbe prepeljali v Kranj, od koder je pokojni bil doma. Pogreb, je bil samo civilen, ker je rajni Kacin veljal za prvoborca iz revolucije.
OTROŠKI
KOTIČEK

Novica, da je ubogi Jack našel svojega očeta, je plahutala po hiši kakor vesela ptička. Sestra Elizabeta je toliko časa vrtala, da je izvrtala dovoljenje za malo pojedino. V veliki sobi so bili zbrani vsi otroci, sedeli okrog miz, pred vsakim piškoti in sladoled. In v sredi otrok sta sedela Tony in sestra Elizabeta, med njima Jack, nasmejan in dobre volje kakor še nikoli. In sredi naj večjega veselja, ko so ropotale žlice in je otroški vik škropil skoz vsa okna, je prišel še hišni duhovnik in za njim zdravnik, ki ga je Tony še prav posebej povabil. Zdaj se je šele veselje razmahnilo. Stoli so ropotali, otroci so letali drug do drugega, neznana sreča, ki je ležala v vseh teh ubogih otrokih, se je sprostila ob sreči enega.
Potlej je sredi tega veselja vstal hišni duhovnik in govoril o očetu in materi. Govoril je preprosto in prisrčno in Tony ni mogel drugače, da je segel po robec in se naredil kakor da mu je zelo vroče.
Tako so praznovali Jackovo srečo. Tudi Blisk jo je bil deležen, čeprav ga pri pojedini ni bilo. Iz kuhinje so mu nanosili kosti, da skoraj ni vedel kam z njimi. In niso bile samo kosti. Tudi mesa se je še precej držalo. Nič čudnega, da so otroci začuli zdaj pa zdaj veselo lajanje, ki je prihajalo skozi odprta okna. Blisk se je veselil z Jackom in Tonyjem.
Naslednjo nedeljo se1 že Tony prav lepo opravil. Celo kravato si je zavezal, čeprav je sicer ni maral nositi. Rekel je vedno, da je kravata dobra samo pozimi, da človeka ne zebe toliko v noge. No, za to nedeljo jo je nataknil, čeprav je nekam čudno sukal glavo v tem oklepu.
“No, ugani Jack, kam greva?” je smeje vprašal.
“Že vem,” je rekel Jack. “Ti se tako lepo napraviš samo takrat kadar greva k Ani.”
“Ti štingelc ti,” se je na široko smejal Tony. “Dober nos imaš.”
Potlej sta poklicala še Bliska, ki se je od veselja nekaj bar ti zapodil okrog dreves. Ko sta Tony in Jack v slovo pomahala še sestri Elizabeti, ki je stala na porti, sta med veselim Blisko-vim lajanjem odšla. Jack je eno roko vtaknil v Tonyjev suk-
Hotelski uslužbenci pri sv. očetu
V posebni avdienci je sveti oče sprejel zastopnike ravnateljev, uradnikov in delavcev v raznih hotelih Bavarske. V kratkem nagovoru je poudaril, kako je njih delo v veliki meri socialnega značaja, ki ni vedho poplačano z razumevanjem in dobroto.
Težko je včasih združiti poklicne dolžnosti z verskimi dolžnostmi. Zato pa je toliko bolj potrebna globoka vernost. Izpolnite vaše verske dolžnosti, čim bolje jih morete. Večerne maše so bile vpeljane prav za poklice, kakor je vaš, je dejal sveti oče. Vaše srce naj bo ka-kpr svetišče Boga-, Naj ne bo dneva, ko ne bi nanj mislili, se ne obrnili nanj, posebej še ob urahi ko je zaradi vašega poklica v nevarnosti bodisi telo, kakor duša. Samo tako bo v vaših srcih in duši, je zaključil papež, mogel živeti Kristus in njegova milost.
------o------
Pred sodiščem
Pred sodiščem se je vršila razprava, pri kateri je sodnik pričo vprašal:
—Ali ste bili prisotni, ko so se začeli prepiri med zakoncema?
—O pač, saj sem bil priča pri poroki!
njič, z eno roko pa se je malo opiral na palico. Med tem je sesitra Elizabeta že telefonirala v bolnico in pripravila Tonyju pot. Vedela je, kako je za nekatere stvari neroden. Izprosila ji je prosto popoldne. Samo hvala sestra, najlepša hvala, je reklo na drugem kocu in sestra Elizabeta je smeje stala v svoji pisarni z mrtvo slušalko v roki.
“O, ljubi Bogec, kako čudno je življenje na tem svetu,” je rekla. “Včasih je treba kar pet nesreč za eno srečo.”
Pred bolnico je postal Tony čudno neroden. Gledal je tja v visoka okna, prečenj al višino poslopja in mendral kakor še nikoli. Jack in Blisk sta ga začudeno gledala.
“Kaj se gospodične Ane bojiš?” je vprašal Jack.
“Uh, kako si neumen,” je rekel Tony. “Jaz se nikogar ne bojim. Kar stopimo na hodnik.” Ana je bila vrhu stopnic. Saj je sestra Elizabeta tako prosila. “Ko je revež tak drvesan,” prav tako je rekla.
Oh, Ana, “je veselo rekel Tony, Blisk pa je preskočil pet stopnic in se vzpel po nji.
“Mi bi radi, gospodična, če bi šli z nami na sprehod,” je očeta odrešil Jack. Tony mu je bil hvaležen. “Seveda grem,” se je zasmejala. “In danes sem celo popoldne prosta, prav celo popoldne.”
In so šli. Tako lepo popoldne. Po najlbližji poti v gosto senco dreves, ki so bila kakor lep otok sredi umazanega mesta. Tam je Jack porinil svojo roko v Anino, palico dal očetu in je hodil oprt na oba. Bilo mu je neznano dobro, Blisk pa je skakal pred njim in kar norel od veselja. Prvič je bil svoboden.
Z rahlim mrakom so se vrnili. Ana jih je spremila nazaj in ko je sestra Elizabeta prevzela Jacka je dejal Tony:
“Zdaj te pospremim do bolnice. In če Ti je prav, pojdeva peš. Lažje človek govori.” Sestra Elizabeta se je tesno pritisnila k Jacku in oba sta gledala skoz okno za njima. Ko sta zginila za drevjem, je sestra šepnila na Jackovo uho:
“Jack, gospodična Ana je tako dobra, da si nič bolj ne želim kakor da bi bila tvoja mamica. Nebesa bi imel pri njej.”
Nagnil je glavo k njej in nedolžno rekel:
“V parku sem ji že hotel reči, če bi hotela k nama za mamo pa sem se bal, da bi bil oče hud.” “Buček,” se je skoraj ujezila. “Zakaj pa nisi rekel? Saj očka tudi to hoče.”
Gledal jo je z začudenimi očmi.
“Meni ni nič rekel.”
“Tebi bo rekel!” In kakor sama zase je rekla: Morda se mu pa le odpro usta, trdinu.
Mesto je tonilo v svoj večerni direndaj. Luči so preplavile ceste, življenje je dobilo nov obraz in tisti hip so se daleč od Jacka in sestre Elizabete, Tonyju odprle besede. Nerodne, toda polne zaupanja jih je položil v Anino naročje.
“Saj sem že tako dolgo mislila, da Jack potrebuje mamico. In ti tudi, Tony.”
Potlej nista več govorila. Držala sta se za roke prav do bolnice.
Nazaj grede je Tony letel. Bil je lahak kot pero. Vse v njem je pelo in ko je zagledal sestro Elizabeto je samo rekel: “Sestra, Jack bo imel mamico.”
Tedaj mu je sestra čisto mirno rekla: Tony, ko je Jack odhajal spat sena mu to že povedala. Zelo je bil srečen.”
“In ste kar naprej vedeli?” “Tony,” je rekla sestra veselo, “srce nikoli ne laže.”
In mu je trdo stisnila roko.
(Konec.)