m r>. 7 * i)Ur Stev. 253 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo t. de » «• < zryrrt _ EDIN Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčttnajo v Sirokosti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uptavl Edinosti, v Trstu, ulica sv. Franči3ka AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57' Vzroki nasilstev Prizori nasilstva, ki škropijo s krvjo občanov ulice, trge, in javna poslopja, in ki jih mora kronika skoro dnevno bele* žiti, ozlovolj ajo —1 kar je umevno — vsako pošteno dušo in izzivIjajo proteste vsakega izobraženega duha, ki ima človečanskega smisla — in to tudi v času, ki je, kakor sedanji, v direktnem stiku s toliko brutalnostjo: ti prizori so slednjič kolikor toliko otopeli lastno moralno občutljivost. In da nadaljevanje s takimi čini izzivi j a obsodbe in zgražanje — je prav, ali ne zadošča. Treba, da se vest velike mase ljudstva, proti kateri je na* perjeno to delo proračunjenega nasd< stva, zave njegove realne pomembnosti, da je začenja tolmačiti po zdravem kri« teriju razredne logike, in da je spravi v okvir splošnega položaja, ki zajemlje ves problem odnosa j ev med proletarijat tom in odnoSajev v tem času italijanske zgodovine. .. , . Ta nasilstva si mnogi — tudi med socijalisti — tolmačijo z vojno psihozo. 10 da je posledica vojne duševnosU; grozs niča, vplivanja bojnih strupov, ki jih narodni organizem še m odstranil, ro* slanec Turatti je rekel v zbornici: vse to je posledica vojne, ki je sejala to kva* silo* Ah, to je le fraza, torej zmota in — kar je še hujše — nevarna iluzija. Nacijona* listični poslancc Federzoni je "Javil v svojem govoru v zbornici, da so bili kr* vavi dogodki v Bologni čin legitimne obrambe. Rekel je: »Buržoazija ni mogla računati na odsotno vlado, in ker vlada ni znala prisiliti k spoštovanju zakoni* tosti, so storili to meščani.« — Proti tem besedam so socialistični poslanci pro* testirali in so pokazali s tem pomanj= kanje pravega tolmačenja tega politi* čnega čina. K ni ti to, kar je rekel posla* nec Federzoni, je povsem resnično, ce se je tolmači v njega globoki pomembnosti. kar se da povedati z besedami: buržoazija se zaveda svoje nedostatnosti za obrambo svojih razrednih privilep jev ker jih ne more braniti, se odreka zakonitosti, je postala agresivna in na* silna ter stopa v odkrit boj proti ljudem in stvarem nasprotnega razreda, zadev* lje proletarijat, ruši njega organe, iiste, ljudske dome, delovne zbornice, naska* kuie socijalistične municipije, ubija. ma; sakrira. In zakaj vse to? Jasno je, da y;«to, ker se buržoazija boji velikega raz* voja mase v teh zadnjih letih; ker vidi,| da je država ne more dovolj braniti inj se vidi zato prisiljeno, da organizuje svo* jo obrambo z Jzvendržavnimi sredstvi. Izgovor z vojno duševnostjo jc le ko* moden — izgovor, ki odvezuje roman* ti'ce stranke (socijalistične), da se iim tk treba zavedati tega. kar se dogaja akt > niih. Posledice vojne so povsem 1 . c- država je odtisnena s svojega po« lužaia, ie v neozdravljivi krizi. Po vojni jc država postala impotentna, je podo* bna pokvarjenemu stroju, je organ da ne nudi več jamstva razredu, ki ji je bil poveril svojo zaščito. Zato se ta razred poslužuje nezakonitih sredstev. Buržoazija se je začela zavedati nevar* 11 osti. Razsulo države, revo ucijonarni pritisk delavstva —4 v tem je slabost bur* žoazije. Postanek fašizma je v plače* ništvu svoje vrste, ki si je je ustvarila kapitalistična družba v svojo lastno oh* rambo. To so prestanki vojne, ki so 11 na razpolago. Ali tudi to ni brez nevarnosti za pri* vilegovani rezred. ker proletarijat ima že po svoji naravi filozofijo boja in s tem — implicite — tudi nasilja. Nje* gov program je revolucija in vsled tega je njegovo delovanje tudi neizogibno nezakonito. Za buržoazijo pa stoji stvar drugače. Konservativna stranka ne mo* re na obrambi svojih interesov brez ne* varnosti zapuščati tal zakonitosti More biri nasilna tudi naj nasilne j ša, ali, po* služevati se mora zakonite sile. Privi* legij nezakonitosti pripada tistemu, ki napada, ne pa tistemu, ki se branil! .Moderna buržoazija je imela spričo neizogibnosti prehoda oblasti na stran delavskih razredov odprti dve poti: ali miren zaton, ali krvavo katastrofo. Da* nes se odpor buržoazije očividno na* giblje k nasilju, kar podelja razrednemu boju poseben značaj krutosti in brutal* nosti. To odgovarja že izvoru tistih ka* pitalističnih plasti", ki so preko vojne za* šle sedaj v razredne težave. Ta njih izvor jih dela nesposobne za vodilne funkcije političnega življenja. Drugače, nego njihovi konservativni predniki na oblasti, kažejo ti »parvenuji« (novinci) vojne pohlepnost po gospodstvu in bo* jevite namere brez odmora, odgovarja* joče njihovi gospodarski sreči vsled voj* nc. Ker mu — kakor vsem dobičkarskim buržoazijam — nedostaje političnega zmisla, zanaša ta razred tudi v politično življenje iznenadne udarce, kakor jih je zanašal v svoje kupčije. Pripravlja pa si huda presenečenja. Danes izkoriščan od novih pretorijancev, ki jih je zbral o* koli sebe: jutri morda izdan od teh ne* varnih slug: se pripravlja za najvišjo borbo ob najostrejših razmerah. Ali tu* di nova sredstva njegove protekcije ne vzbujajo mnogo nade. Izkušnja uči, da se plačanec v primernem trenotku iz* gubi j a in pušča svojega gospodarja na Cedilu * » * To so gfcfvne misli članka, ki ga je pri*] SMEŠEN ĐEMENTI Občil Zino Zini v petkovem izdanju tU*) RIM 6, (S.) Neka v curiški Ta*espo«ti objavljena kajšnjega lista .Lavoratore. ^^J^ta^tST^ £££ K piscevo bi bilo. da se tisti, ki SO na moči danme™«* U jnega dogovora. kateri bi in oblasti, ne smejo v svojih bor ban j zavezovai itaHjo, d* pusti sprazniti Reko od It*-nikdar odmakniti od podlage zakonitosti | uje m D'AoauMija * svojimi legiTonarji, j& brez in da se morajo vedno posluževati le j podlage. Kajtf, sto obstoja noben tajca dogovor, sredstev, ki jih daja zakon; pač pa da kateri bi obvezoval Italijo, da piisii izprazniti Re-smejo tisti, ki so V borbi proti tej moči ko od DAnnunzija in njegovih legijonarjev. in proti tej oblasti posluževati se tudi nasilja. Tolmačenje piščevo je sicer res kaj zanimivo, ali zdi se nam, da se iz piščevih izvajanj daja izvajati tudi za* ključek, da so socijalisti v svojim ved* nim napovedovanjem boja do skrajnosti dali povoda ali vsaj pretveze za nasilja, ki jih sam obsoja uvodoma. _ D'Annanzlo zmaguje - ali kol? RIM, 7. Vesti, ki prihajajo semkaj z Reke, so bolj in bolj tolažljive za tiste, ki so se bali strašnega krvoprolitja. Pes* nik je dokazal to pot, da je tudi dober psiholog, vsaj v toliko, v kolikor se mu mora priznati, da pozna prav dobro psi* hologijo svojega lastnega naroda. Opira? joč se na lastna opazovanja glede psi* hologije svojega naroda, je sklepal in zaključil ta »veliki upornik« tako*le: Ca* viglia naj le.kriči na vsa usta, to njegovo kričanje bo napravilo kak vtis na naiv* ne Jugoslovene, a name ne, saj ga itak poznam, saj se poznava in saj pozna? mo... In res se ni ustrašil D'Annunzio. Dal je sestaviti od svojih »rektorjev« dolgo noto s predlogi na naslov italijanske vlade, ki se »morajo sprejeti ali odbiti«, ravno tako kot se je delalo tudi v Ra* pallu. Ta nota, ki vsebuje D'Annunzijev odgovor na poziv, ki mu ga je sporočil general Ca viglia v imenu italijanske vla* de. se nahaja že par dni v rokah ital. vla* de, katera jo pridno "proučuje. Glede vsebine se da trditi z gotovostjo, da je ena najglavnejših zahtev, katere izpol« nitev je »conditio sine qua non« za iz* praznite v zasedenega jugoslovenskega ozemlja, ta, da prizna italijanska vlada tudi pravno D'Annunzijevo reško re* gentstvo, kakor jo priznava dejanski, odkar se je pojavil D'Annunzio na po* zornici nesrečne Reke. Italijanska vlada je po zanesljivih ve* steh pripravljena ne samo priznati »itali* jansko kvarnersko regentstvo«, temveč tudi napraviti potrebne korake pri zavez* nikih in sploh vse mogoče, da pridobi za sporazum z D'Annunzijem tudi odobri* tev vseli dn:Cih držav. Dobro obveščene osebe iz nacijonalističnega tabora si že odkrito manejo roke in vam kaj rade ocU govarjajo, ko napeljete govor na D*An* nmizija in njegovo regentstvo. V njego* vem »možatem« in »neustrašnem« na* stopu ne vidijo nacionalistični krogi nič mani in nič več kot velikansko diplo* maLsko zmago reškega vsiljenca nad ce* lo 3rmado, ki jo imata pod sabo Gio* lit ti in Sforza. Tudi dovtipi niso redki, in hudomušneži pravijo, da si ne mo* rejo kaj, da bi ne pripisovali nezaslišan nega poloma, ki ga je doživela uradna Italija na »fronti« proti DAnnunziju, edino le odsotnosti grofa Sforze, ki ga še ni v Rimu. So pa tudi takšni med te* mi hudomušneži, ki trdijo kar narav* nost. da bo moral grof Sforza dati ostav* ko vsled tolikega uspeha, pri katerem je pač v glavnem prizadeto bas njegovo ministrstvo... Seveda se na dovtipe ni mogoče dosti zanašati, dasi se včasih skriva za njimi dober kos resnice. Eno pa je le res: D'Annunzio je pripeljal italijansko vla* do tako daleč, da je postala njegova za* govornica ona, ki je nastopila s toliko strogostjo, da se je že mislilo, da bo mo* ralo priti do najhujšega... Kako je pravzaprav do tega prišlo, ali proti volji ali po volji vseh prizade* tih, je težko dognati, vsaj za sedaj. — Ni pa izključeno, da je začelo nabrže pokati tudi v diplomatski blokadi, kakor se je to zgodilo v pomorski blokadi... Ta fronta, ki ji poveljuje admiral Si* monetti, se je začela resno majati, ka* kor se je začelo govoriti tukaj že snoči, in kar ni bilo nikakor zanikano z vlad* ne strani do danes zjutraj. Torpedovka »Bronzetti«, ki je bila v sestavu eskadre. ki blokira otoka Krk in Rab, je nakrat izginila z boine črte in pobegnila — na* ravnost na Reko, kamor je prispela pred« včeranjim t. j. v ponedeljek okoli pol* dne. D'Annunzio in njegovi legijonarji! Saj tudi ni treba nobenega tajnega dogovora, kateri bi obvezoval Italijo, da stori to, kar je obvezana storiti na podlagi lavnega, vsemu »vetu znanega, rapallskega dogovora, namreč, da izprazni Reko »od Italije« in D'Annunzija s svojimi legijo-narjL Da je obvezana Italija, izprazniti Reko »od Italije«, je popolnoma jasno. In nič mani jasno je, da je dolžna odstraniti iz Reke tudi vse aezerterje lastne vojske, torej tudi D'AnsiunzM'a in njegove legijonarje. Se već, alcer na podlagi rapallske pogodbe, pač pa na podlagi vojaškega zakona, bi morala zlasti poslednje najprej spraviti iz Reke In jih tostaviti radi nepokorš&ne in dezertacije pred vojno sodišče. IZ ČEHOSLAVIJE Slovaška ljudska stranka za avtonomijo Slovaške. PRAGA1, 7. Začasni proračun za leto 1921 je bil odobren od Zbornice z glasovi vseh čehoelovenskiii strank razen komu* nistov in proti glasovom nemških po* slancev. Prilikom te odobritve je podal slovaški poslanec Juriga izjavo, v kateri je zsditeval v imenu slovaške ljud* ske stranke samoupravo za Slovaško, toda potrdil je njeno skupnost s Čeho* slavijo za vselej. Poslanec Lehocky ie obsojal v imenu drugih slovaških strank, ki predstavljajo 75% slovaških volilcev, takoj po teh besedah avtonomaški pro* gram ljudske stranke, izjavljajoč, da so načela pittburškega sporazuma, ki ga je sklenila skupščina jjnerišldh slovaških odposlancev in na kateri je bila progla* sena nerazdruzljiva zve^a med Slovaško in novo republiko, vsebovana že v usta* vi republike. | Ćehoslovensko=romunska pogajanja. PRAGA, 7. V Pragi se pričakuje ro* m unsko odposlanstvo za 10 t. m. v svr* ho, da se bodo začela vršiti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Če* hoslavijo in Romunijo. Lastnoročno pismo angleškega kralja predsedniku Masarvku. PRAGA. 6. (S.) Masaryk je sprejel angleškega poslanika, ki mu je prinesel lastnoročno pismo angleškega kralja. ----A------. » Is stare In nove Rusije RuskospoJjski mir bo sklenjen še pred Božičem? VARŠAVA, 5. Listi prinašajo iz Rige vest, da je na pogajanjih s poljskim mi* nistrskim podpredsednikom Dombskim ruski delegat Joffe sprejel predlog polj* skega vnanjega ministra, ki zahteva, da se določi dan za sklep miru. Joffe je iz* javil, da je pripravljen, zaključiti poga* janja še pred božičnimi prazniki. Nato naj bi bil Joffe predlagal neposredno vzpostavitev gospodarskih odnosajev v svrho vspodbuie medsebojnega zaupa* nja. Ruska vlada da je tudi pripravljena priznati Poljski gotove koncesije. Ru* ska delegacija je nato predložila 2 iz* voda Cičerinovega odgovora na Sapie* hovo noto, katera predlaga, da naj se določi dan sklenitve miru potom nepo srednega sklepa obeh delegacij v Rigi. Raske-poljska pogajanj« se m «d«ičejo. VARŠAVA, 6. Neka peluradna vest pravi: Minister za zunanje nadeve Sa-pieha. je sprejel noto od Čičerina in Rakorskega. ki ponavljata, navadne pritožbe predvsem glede domnevne pomoči, ki jo je Poljska dajala Petiyuri in Balahoviču, ter prepuščata poljsko zahtevo, naj se določi dan zaključka pogajanj, odločitvi predsednikov mirovnih delegacij v Rigi. Nota izjavlja, da bosta Rusija ia Ukrajina mogli dati vojaška jamstva samo v slučaju, ako dobi sovjetska vlada ena&a jamstva od vseh sovražnih ji vlad. kar bi se moglo zgoditi samo potom pogajanj z vSemi vladami, čim je miri hrt cr prejel brzojavko, je obvestil moskovsko vlado, da je bila ta brzbjavfca »poročena poliski delegaciji v Rigi. Zatišje na vseh ruskih frontah. LONDON, 6. Neka zrakojavka iz Moskve vsebuje poročilo, ki javlja, da je mir na vseh fronrah. Balabovič razorožca VARŠAVA, 6. General Balahovič je prispel v Varšavo. Vse nj«gorc ćete so bile razorožene od poljske vojske. Med Rusijo in Japonsko grozi spor na Dalinem Vzhodu. trdovratno o tem edini poklicani činitelj, ki bi bilo mornariško ministrstvo. Prerokovati, kako se bo končala reška zadeva in posebno glede natančne ob* like njene rešitve, bi bilo za sedaj še pre* zgodaj in tudi nemogoče. Kar se da reči z gotovostjo ie to, da je D'Annunziju o* siguran popoln uspeh. Da bo to v veliko radost ultranacijonalističnim krogom, tudi ni treba posebno poudarjati, kakor se z druge strani ne smejo pozabiti in puščati v nemar bojazni nekaterih res* nih. a žal za sedaj neodločujočih politi* kov, ki vidijo v takšni rešitvi reškega vprašanja, kakor si jo predstavlja D'A11* nunzio in pod njegovim dojmom tudi uradna Italija, neodpravljiv vzrok neizogibni vojni med Italijo in Jugosla* viio,.. na vladavina zakona in reda. V Pria* murju so izdale oblasti v Čiri svojim pod* lož nim ukaz, naj se polastijo usurijske železnice. ZVONENJE PO TOČI. WASHINGTON. 5. Predsednik Wil, son je izdal poziv na vse Amerikance, naj na kar najkrepkejši način podpirajo ponudbo pomoči v prilog Armeniji. Antrika se boji evropske koakerence WASHINGTON, 6. (S.J Predstavniška zbornica. CoIiby je zahteval, naj ee rvHSa kredit državnemu uradu za 63 milijonov dolarjev. Izjavil je. da se nahaja Amerika nasproti živahni konkurenci s strani drugih držav, ki delajo velike napore, da bi si osvojile zunanje trge med tistimi, ki so bili prej pod nadzorovanjem srednjih držav, z istočasnim namenom, da bi povzdignili gospodarsko proizvajajuje do naivne stopate Zavezniki in GrSka Kako si Konltantin predstavlja vso stvar PARIZ, 6. (S.) Grški kralj Konštantin je sprejel posebnega poročevalca agencije Havas v Luzernu. Kralj fe izjavil, da plebiscit ni na noben način naperjen proti zaveznikom, in je poudarjal, da želi, naj bi se grški dogodki med vojno spravili v jasno luč. Svetuje, naj se naloži Ztvezi Narodov, da uvede favno preiskavo, zanika, da bi bil krSii srbsko pogodbo, katera ni predvidevala slučaja svetovnega požarja. Kralj dostavlja, da je njegova nevtralnost dužila zaveznikom, kajti omogočila jim je postavitev solunske vojske, vrhu tega bi se Grška, ako bi se bila vojevala že od 1915 dalje, ne mogla vojskovati sedaj v Mali Aziji. Konštan-tin je nato spominjal, da je bil štirikrat, In sicer v letih 1915 in 1916, predlagal, da bi posredovala Grška ob boku entente, da so pa bile ostale njegove noto neodgovorjene. Zanika, da bi bil krSil ustavo a tem, da jc bil dvakrat, in sicer leta 1915, razpustil zbornico, in pravi, da se je bil posluževal ustavno priznane kraljeve pravice. Zadnju spoznanja, dostavlja, so to dokazala. Zavrača obtožbo avtokratetva, katera se jo dvignila proti nJemu. Na vprašanja, kako sodi Venizelosa in dogodke v letu 1916, je zatrjeval Konstantin, da so bili v meščanski vojski posredovali Francozi med pristaši zakonitega reda in med onimi, ki so bili za to, da se kliče tujcev na pomoč. Dalje je izjavil kralj, da je bil takrat, ko ?e bil pritrdil v razorožitev grških vojakov pod pogoji, katere so bili zavezniki sprejeli, opozoril entento, da so se bili njegovi vojaki zoperstavljali razorožitvi. Zavezniki so bili šH preko tega, in priilo je bilo do prelivanja krvi. Kralj je označil kot legendo proti njemu dvignjeno obtožbo, da bi bil o premij«val nemške podmorske čolne, in obtožuje Vcnlzelsa, da je uvedel tiranijo, ki so jo hoteli voliloi zatre ti, ne da bi izpre menili »nanje politike, V«e osebe, ki tvorifo sedanji kabinet, so obdržalo ta program: Grška vojska bo branila rodno grudo narodovo in interese zaveznikov, s katero >e Grška solidarna. Venizelos je izval vsa nesporazuroljenja. Krali pravi, da jih hoče razpršiti in dati ententi otipljive dokaze svoje Iojalaosti in svojih dobrih namer. Aiko bo eotenta razumela psihologijo grškega naroda, se bodo vezi, ki družijo entento z Grško utrdile. Neve zavezniške nete Grčiji: Grčiji se ustavi vsaka pomoć RLM, 6. Posebni poročevalec agencije Štefani brzojavka iz Aten: Včeraj je izročil angleški poslanik Rhallysu novo noto. Glasom listov obvešča angleška vlada s to noto grško vlado, da odtegne Grški vsaJto pomoč v slučaju vzpostavitve kralja Konstantina. Venizelistovski listi javljajo, da izročita slično noto tudi francoski in italijanski poslanik. Glasom lista »Embros« je izjavil Kal >gcropulos, minister za gospodarstvo, da odgovori vlada na zavezniške note, čim sezna izide ljudskega, glasovanja, pobijajoč obdolžit ve zaveznikov glede smernic, ki da jih bo imela grška politika po Kouštan-tinovem povratku. Grška vlada bo postopala^ v skladu z odkritosrčnimi čustvi Grške nasproti veznikoin in. upa, da bodo v prihodnje odstranjene vse težkeče, ki jih nudi sedanji položaj. Izid glasovanja v Atenah in Pireju RIM, 6. Pcsebni poročevalec agencije Štefani v Atenah brzojavlja: Davi okoli dveh so se začeli doznavati prvi rezultati glasovanja v Atenah in Pireju. Glasovalo je nad 45.000 oseb, t. p več nego dve tretjini vpisa-nih, in samo 5C0 glasovalcev je glasovalo proti Koaštantinu. Venizelisti so bili sklenili, da se vzdrže glasovanja, toda število oddanih glasov priča, da so nekateri glasovali v prilog Konstantinu. Mesto jc bi!o do pozne ure zelo živahno. Ves dan se nI bil prigodil noben incident, in glasovanje se je poteklo v enakem redu v vseh provincah. Tekom vseh demonstracij in celega dne se je vpilo aicer »živel kralj!a, toda klica >doI i njim!* ni bilo slišati proti nobenemu. Zavezniki In Nemiija Nemčija in čl. 202 mirovne pogodbe. LONDON, 7. Doljna zbornica, Bonar Law }e rekel, da se Nemčija ni še popolnoma prilagodila pogojem čl. 202. mirovne pogodbe, v kohkr se tiče izročitve letalskega materijala vojske in mortarice, toda napravila j* v tem že zadovoljive korake naprej. Medzavezxu$ka komisija dela vse napore, da bi dosegla popolno izvršitev čL 202. Med tem je bilo delo za izvoz letalskega materijala iz Nemčije popolnoma ustavljeno. Z obfneia zbora Zveze Narodov ŽENEVA, 6, V začetku seje občnega zbora Zveze Narodov prečita predsednik Hymatis pismo, u katerim izjavlja argentinska delegacija, da odpoveduje svoje sodelovanje pri obenem zboru. Hy« tnans dostavlja, da je izrazil Pueyrredo«u, da mu je jako žal. Lord Robert Cec5l izjavlja, da mu je globoko žal vpričo sklepa argentinske deL Nato }e izjavil, da od ob ruj c načela popravkov, predlaganih od argentinske delegacije, in pravi, da jih mora Zveza Narodov brez drugega izpopolniti. Brez sodelovanja argentinske delegacije bi ne bilo možno nobeno delovanje in noben napredek. Zveza Narodov bo, dostavlja Cecil, nadaljevala izpopolnjevati svojo dolžnost in s trdnim korakom napredovati na poti mednarodnega sodelovanja. Argentinski zastopnik je branil — pravi — le načela in ne Nemčijo PARIZ, 6, Iz Ženeve poročajo: Po seji, na kateri je bil izotop Argenlmije z občnega zbora Zveze Narodov uradno objavljen, je podal Peyredon dopisniku agencije Havas kratko izjavo, v kateri je rekeli želim, da razumejo vsi, da sem branil v ženevi le načela ia da ne priznavam nobenemu pravice, da bi rekel, da sem se postavil za odvetnika Nemčije. _____ Irsko vprašanje Feaijanci proti mir« mimo irske vlade DUBLIN, 6. Pokrajinski svet Fcntjancev je sklenil, da bo vsaka oseba, ki bi pretresala pogoje za morebitno rešitev irskega spora z zunanjo vlado brez izravne odobritve s strani irske vlade, kriva veleizdaje in da se rezultati takšnih pogajanj ne sprejmejo. Velika spravljivo«! angleške vlade aasprsti Ircem LONDON. 6. Doljsa zbornica. V odgovor na neko vprašanj« glede Irske fe rekel LIoyd George: Morem le ponoviti, da Je vlada pripravljena poizkusil3 vse poti ki lahko dovedefo do izdatne in vztrajne reiitve. Odgovarjajo« na nekaj vpraianj glede gibanja v prid miru, ki se črtava na Irskem, je rekel: Vlada je pripravljena pretresati s komerkoli, ki je pooblaščen govoriti v imenu irskega ljudstva, vsak predlog, ki bi znal dovesti do vzpostavitve miru na Irskem. " Domače vesti Beseda ministrov in praksa v Trstu! V ponedeljek zvečer je priredila ožja zavedna družba iMi-klaviev večer v dvorani Tariini v ulici CarduccL Povdarjamo še enkrat in posebno, da tega večera ni priredilo kako slovansko druStvo ali organizacija, ampak le nekoliko družin, ki so povabil« nekaj znancev in prijateljev. Nedolžna zabava jo bila to v ožjem družinskem krogu, ki pač ni mogla tudi najsrdrtejemu italijanskemu nacijoualistu dati niti najmanjšega povoda za vznemirjanje. V tem, da se je nekoliko ljudi nedolžno zabavalo med seboj med Štirimi stenami, pač ni moglo biti nika-ke nevarnosti za italijanski značaj mesta, ali morda celo za — D'Annunzijevo podjetje na RckiJ Imenitno pa jo še posebno dejstvo, da je bdla ve« čina udeležnikov iz tukajšnje če8ke kolonije!! Vendar je okolo polnoči udrlo v dvorano nekaj mladih »bojevnikov«, kričaje razne vsklikc Italiji D'Annunziju, in najrobateja žaljenja na naslov Slovanov sploh in Jifgoslovenov še posebej. Ker so tudi grozili in bili dobro — opremljeni, je nastala, seveda zmešnjava in je tudi par gospej padlo v nezavest. Zabava se je seveda takoj prekinila, du' ne bi imeli napadalci povoda za nadaljno — reSe--vanje italijanstva v Trstu. To bi bil suhi dogodek Povdarjamo pa, da so IzV'tl na čeSki -strani silno ogorčeni radi takega nasilstva In krSenja tiste go-stoljubnosti, ki je je vsako civilizirano mesto dolino gostom, kaj Se le pripadnikom * prijateljskega naroda« 11 — In gospod grof Sforza je pred nekoliko dnevi zagotavljal Slovanom, ki pripadejo k Italiji, »najširšo svobodo-, keT tako da ji velevata »častna obveza in politična modrost*, a ministrski predsednik Giolitti je izjavljal slovesno, kako je Italija tvsikdar radodarna na pripo2navanju pravic tujccv* in kak.0 da »najvestnejše spoStuje svobodo lastnih državljanov katerekoli narodnosti-»Bojevniki« nas pa poučujejo slej ko prej, da nismo in da ne bomo varni niti ra svojih družinskih prireditvah, da si ne bomo smeli dovoljevati niti najnedolžnej.cga socljaln cga življenja!! Kje j© in kje bo tista najširša svoboda in spoštovanje na-£ih pravic, o katerih sta toliko govorila ministra Sforza in Giolitti?f Vprašamo ta dva gospoda in vprašamo tudi ekscelenco Mosconija: kam plove-mo in kam morata — Če se bo ta divja gonja in ta norost nadaljevala — neizogibno dospeli ugled in sloves ne le tega mesta, ampak tudi italijanske države?f Ta slučaj pa je tem težji in hujši, ker so bili pirzadeti pripadniki naroda, s katerim mora Italija Iskati in tudi išče prijateljstva in trgovinskih stikov, ako naj ne gre bodočnost Trsta na kese! Kam plovemo?! — >Lavoratore« piše v svojem poročilu o tem dogodku, da so je napadalcem slcd-npd, ki so videli Čehe prod seboj, nekoliko zasvi-talo v glavi, da so napravili neumnost in da so fre opravičevati. Polt^mtakem mislijo proti nam nadaljevati s to gonjo. Mi pa vprašamo enkrat, ali nista ministra slovesno obljubljala naj iršo "vobo-do tudi nam Jugosiovcnoml Stojimo torej pred, pc-rcč-'m vprašanjem: kdo ima besedo v Italiji?! ALi zakonite in odgovorne oblasti ali — eni drugi?! Autodecisioae...!? Kdor le količkaj pozna naSo Dalmacijo mora strmeti, s kako drzno lahkomiselnostjo skušajo razni laški listi še vedno natveza-ti svojim lahkovernim in nevednim bralcem beda sto bajko, da so Dalmatinci na sploh nezadovoljni s priklopitvifo k jngoslovenski državi m celo isti protivni. In v imenu nekake neporu najširšo svobodo jezika 4r. kultuie^. Lepa obljuba; ker pa ni uzakonjena, ie nam dozdeva, da bomo morali tudi Jugosloveni Julijske Benečije, -po zgledu tirolskih Nemcev, fiksirati in predložn; svoje točke- in zahteve, ki nara naj zagotovijo naše jezikovne In kulturne pravice. Začnimo s sobtvoml Zahtevati moram*,, da se odpro vse naše šole. da se razširijo po potrebi v večrazrednice, da ostane učni jezik slovenski. oz. hrvatski, da se v lem ozemlju pristojni učitelji nastavljajo, da pišefo morebitne nove Sorske knjige naii učitelji, ki znalo temeljito jezit, | noznajo na.o literaturo, našo peiho ia naše potre-t,©. — Ne moremo govoriti o svobodi kulture ako niso nadzorniki iz našega ljudstva, ki jim je pro-cvit jugodloveaskega šolstva najvišja dobrina, H žive zanjo. Umevno je. da morajo biti nadzornik* vseh vrst Izvrstni pedagogi, ne pa morda politični protežirand; biti morajo možje, ki po svojem delu ia značaju xa»durufejo zauoanjo učiteijstvo-če naj uživamo kulturno svobodo, se nam moralo vrniti vsaj tljrte slovenske in hrvatake sredrie šole. ki smo Hh že imeli pred laško zasedbo. LaAčina ne sme odrivati slovenščine (hrvaščine) {«vllrJ __Mam Idf v (facip pri kaki drugI slovanski stožci — Ker nam ftaiih prark- ne §£rH Se noben rak on, s! jih bomo pet1 sami priborili ln iih dosežemo edino Č9 se bomo bojevali «lo£ru> m siucfrcao. IUtio loltfvo je tlate popriftče, Mer morajo rastaviti vm »Uaori, da. m vzgojimo omikan, delolji*bcn in. poMm tarod. Prava omika pa temelji na narodni fadicrjj, na poznavanju dela. izvršenega od nas. Srbska pravoslavna občina *eb ropet otvorit: svojo otroško zabavišče (vrtec). Zelo imilo bi ji *t>«lo ako bi mogla »prejeti v svoje okrilje otroke hrvatskih in slovenskih roditeljev. Na razpolago ima Se 35-44» mest. Prirave sc »prejemajo od danes Siaproj do vključno sobote vsak dan od 9. - 12. Ako se pnjavi >-eč netfo 15 otrok, $e otvori zabavišče JKe v ponedeljek. Ako bi bilo večje število katoliških otrok, se potrudi občana, da dobi tudi kato-lfSkt-ga svečenika. Prijave naj se predlože v ubci Genova A. 12. kjer se bodo dobivale podrobne in-lorniactje. Za 5eda* se opozarjajo roditelji, da bo r%oglo biti dete zaposleno v zabavišču od1 9 - 4 ure. Opozarjamo na- to priliko starije, ki jrm ni dano. da bi mogli po dnevti nadzorovati svojo deo>. Vabilo na naročbo. Kulturo* bodočnost vsakega izroda fc odvisna povsem od dušev. razvoja njegov« mladino Narod, k: te po/ahil na svojo mladino, Je obsodil samega sebe v neizogibno smrt. Nafiačji vir kebrazbe otroške duševnosti je mladinska književnost, Naža mladinska književnost se , v zadnjih letih precej razmahnila. kar je pač glavna zasluga mladinskih listo v, ki so nam vijo. {ili precejšnja Število mladinskih pisateljev. Na Slcteskem «mo imeli doslej tri mladinske liste, ki &o vsak po voji moč« delovali v blagor sloven-akege. otroka. Od teh virov duievnega zdravja, jc naia primorska deca odtrgana že polni drve let!. Potrebno je. da nadomestimo izgubo na enem iz-ned najvfcincjlih polj narodove kulture. To nalogo Je prevzeta, ker je najbolj poklicana v to, »Zveza ilevanskih učiteljskih društev v Trstu*, ki račne izdajati z januarjem prihodnjega leta mladinski Est -Novi rod'«. Izhajal bo mesečno v formatu 47X27. Urednllvo « je zagotovilo sOtrudništvo najboljših mladinskih pisateljev, tako da bo .Novi rodi tudi vsebinsko odgovarjal vsem potrebam nagih dnf. Naročnina je bila vkljub visokim tiroSkocn določena tako nizko, da « ga lahko omisli vsaka blovenska hiša. Stal bo celoletno 12 L, polletno 6 L, Četrtletno 3 L a posamezne »teviike po 1 L. Apeliramo na vse »Iovenfeke starlše in ph vabimo v krog naročnikov novega roJadons&ega Usta. Z ma^ lenkfltno v-ioto priskrbijo lahko svojemu otroku siajboijie čtivo in obenem zagotovijo obstoj tema važnemu glasniku vsega dobrega fn l«pega. Naročila sprejema upravništvo v Trstu, uL Ruggero Mamic. 20. I. — Zveza slovanskih uCtteMnh društev v Tratut. Koncert v Skednja. Prava oaza v puščavi bo za čas kcncert, ki ga priredijo v soboto. 11. t. m. ob 7 in pol zvečer v veliki dvorani „Gospodarskega društva* pianist Svečko Kumar, Illesberfov učenec, ki je dovrsU Tartinijev lomservatorij in je imei že lepe uspehe na koncertih po Češkem in ▼ Lipskam; znan je kot izboren interpret Chopina *n Bacha; potem Karel Saacin, č?an kvarteta vZika-. U velja sploh za najboljšega slovenskega vijolini-eta; — in AvreKJa Saaci«, pevka i»b®einega tn tiocaetfa «jla?u, ki je Ze znana Iz koncertov »Učit. diuitva*. — Upamo, da neben ljubitelj glasbe ne eamudi te ugodne prilike in se koncerta gotovo vdeleiL o Glaske aa Matic*. J viri, v četrtek ob M ta po! fe odborov« seja. Od Sv. frraaa. V ponedeljek 6. t. m. se jc otvoril alov. otrotfkl vrtec v prostorih »Narodnega doma*, 6prejemaj se otroci (dečka io dekHce) od 3-6 leta. Peivihamo vse Svefccdvaaske bolnišnico, kjer eo jo sprejeli v X- oddelek- Kap fo fe zadela. Včeraj jc -zadela kap 45 letno Karlo Morpurgo. itanujočo v nHci Commencmle It, 3. Morpurgo jc ottaJa ca mestu mrtva. Ponesrečena tatvina. Včerrj ponoči so vdrli ne-tatovi v mizarsko delavnico, ki sc nahaja v nUci Antcnlo Canova K. 2, Ko so bili v delavnici, io Jtufali prevrtati zid. ki loči mizarsko delavnico od delavnice j.Moik Trrestine*, sli njih trud je bil zamnn. Zid je btt pretrd, da bi ga prevrtali. Iz rame feze, da se jim ni posrečila tatvina, so odnesli iz mizarske delavnice, last Ivana Stossicha. 3000 lir raznih olnjetih barv. Tatvina. Včeraj ponoči so neznani tatovi odprli s ponarejenimi ključ? mehanično delavnico Josipa Jeronslcli, v uHci S. Ser^o ftt. 2. Od tu so prevreli rid, odkoder so priili v kolonijalno trgovino, ki *e nahaja v ulici Madonnina it. 30. Iz trgovine «> odnea'i za 2000 lir raznih živilskih stvari. Zolshounl sKlad~Edlnost!M PavktiC Andrej 2 L. Morel Vnton 2'50 L, Milan NobeTgoj 10 L. Pri evatovlčmr gdč. Ttrezinc Sfiligoj in g. Teo-Sila Sfiligoj sc je nabralo na Dobrovcro 150 L, Lojze, Iter ga jc zapustila 5 L. Bat. ker je Medana predaleč 10 L. Elza, ker se niso še zacelile rane, A L. Stt-dent Rome?, ker jc naloga pretežka, 2 L, Adufil, ker je zaSeljeci Zagreb predaleč, 5 L, Bol, Ver ne ma tikali 1 L. Vilko, ker nima svinčnik«, i I, Elza. ker tika 1 L. Dza. ker je nepoboljšljivo, t L. Tcnčc jager. ker pozdravlja brez jezika. 2 L, Tonče jager, ker ima nov gvent, 5 L, in ker preveč kriči, Se 3 L. Bot, ker ima ovalen glas, 1 L. ViBto, ker zna taksirati. 1 X. skupno 192 L. K u £ mitov a nju Ivana B^nčič la Marije Lukove c V Herpeljah nabrano 66*20 L. (Darovali so po 5 L: Dobrila Josip, ra lepo zab&vo na bratovi svatbi, in aa dobro zabavo j po 2 L: ker je bil 2enm popolnoma zadovoljen, ker mi ga je natoči!, Gašper In Pepi dobila poljub. Pcpca. ker je preveč pila, ker se je preveč naskakala. kef sla se zmlrai packala, ker jc bilo n.>men|eno, vsi Žepi narobe, l olj?e\nk - narodnjak in ker je novica zadovoljna; po 1 L: ker ga je pil. ker je ialosten, slabo raz-položeni Toni, nuna drobiža, vesel na plešo, ker ar dobro zabava, ker st želi ženltovanfa, ker ilo-bodra, prvikrat plesal, ker gre ležat, ker ni dobila napitnine, ker se oče poroči ker je zabrel v BriJco. G. Race, ker jo al je ni mogel, ker n3 mogel priti dc nje. ker je mlada, normalno, ker jo |c ukrade! fe Herpelj, ker ^e Francka slabo razpoložena, ker štora prezgodaj domov, ker 1© mot pMan. ker je preveč g<%orfl, pravUnoplesenje, ker ise j« ljubica poročila 2 L, Toačka In Pepcs 2 L, g- Resicovič 1'20 L, skupaj 66 20 L.) J Pri Jadranu Itin'e pivčkf 15 L. peti dodal 2 L, lt*li I L, skupaj 18 L. Do sedaj Izkazanih 29.192*84, V danaSnfcm izkazu 290*70; skupno J9,483'54 L, Dopisi 1» Ajdovččm«. 2e zoper uao čitati od? govor na »odgovor«. Skoraj bi res prtili do prepričanja, da je miroma pogodba pustila uplive, ki ne bi se danes smeli kazati več v javnosti, vsaj ne v taki ob« liki. Ono cikanje na »domačine« in »ne« domačine« nas spominja le Še na ono čase, ko so se mnogi tikali ponosno na prsi: Mi smo »puižarji!« Hvala Bogu, da so oni časi že minuH in da jc le ma* k> izjem a Ia Canta, ki še kaj dajejo na to. Gospoda dospinika naj le bosta po« tolažena, ker ni krivo »domačinstvo^, da sta slučajno različnega mnenja glede mirovne pogodbe, oziroma glede tega, ali je bilo umestno, razpravljati to po* godbo z lokalnega vidika v obliki do« pisa, ali ne, kajti slučajno sta oba pri; stna »purgarja«. Jaz mislim, da ravno danes niso časi za tako cepljenje, ko smo v Ajdovščini to skoraj že preboleli. In hočeta*Ii dopisnika to začeti znova? Čuvaj ta se tega! **alo nas je bito in še manj nas je sedaj, ko so nas nasilno od? cepili od debla. Zato pa dobrodošel vsak za — delo, pa naj je rojen tu aH tam, naj mu bo oče pristojen v to ali ono vas. Glavno bodi, da je naš, da je Jugosloven in da ima resno voljo do — dela. Manj besed, o gospoda, posebno takih breze plodnih polemik in več — dela, posebno složnega dela, ki ga jc več nego preveč za vse. Vesti b „Tržaške kmetske družic Trte cepfceake, ameri&ke bilfe, kolči in sadna drevesa, naročena pri »Tržiiki kmetijski dražbi«, se razpošiljajo po znižani ceni vsakemu naročniku posebej, in sicer po povzetju naravnost iz kme» tijske sole v Pazinu. Kdor je kaj naročil pri »Tržaški kmetijski družbi«, naj za» p&e na dopisnico, koliko in kakšnih trt, biif ali dreves zahteva ter naj pošlje do? pisni co in tudi večji znesek, aH vsaj po? k>vico, na račun svoje pošiljatve na na« slov: R. Scuola agraria, Pisino, na kar dobi v kratkem po železnici ali pošti, ki jo mora natančno naznačiti, vse, kar je zahteval, proti plačilu ostanka faktu; rirane svote. Potrdilo o pošiljatvi de* narja naj shrani. Kdor ni šc naročil žve« pla, galice in drugih potrebščin za spo? mlad, naj naroči čim prej pri »Tržaški kmetijski družbi« v Trstu, Via Fabio Filzi 10. Bonna poroflla* T«Wf: jfipii Z dacembra Jugoslaveni, zMrojte prldm za Tiskovni sklad „EOftostn Jadranska banka CoauHch Dalmafia GeroHmiri: Liber? Trie s lin«. . Uoy<5 Lussano MartinolicV. Oceanis Precmda i * Tripcovich Ampelea Cement Daliulis Cemeat SpaLato Kerka 1920. 450 485 395 1820 i 762 ; 1970 *. 2105 337 458 " 506 550 ! 630 < 41« 40S 597 fStf v Ws valila ss V Trttu, ?f Nepraptcatane krone avstrtj&ko-aemlke kron* čehoalo\cn?ke krone dinarji 1®»» , f marke r . t, dolarji francoski Iranki Švicarski franki angleški funti, papira a ti angleikl funti, zlati rubll napoleoci trtv dccembr^ i920< ^50— r— ^ 3*50— 6'— ^ 33'-33*— .. 77'- 78 — 39'--39*50 38'50— 39 — : 27 80- 28 — 166'-166*50 97*- 97*50 114*-115*— 18*- 20*— - 90'— MALI OGLASI KKONE piti & vrdao par cest rto cs|o vsak dragi kupec, edinole Alo^z Pavh, tr|ovia« Piuu. Gsribaldi ti. 3. telef. 3.29 (p»frtf Barfara) 616 ASBEST - FILTER ZA VIKO it bakra, pocinjea sistem Settz, anamka ^Simplor i 8t, 1 — fis«- na uro ca. 20 bi. v najboljšem stanu proda Fr. Kavčii v Št. Vidu pri VipavL Cena po dogovoru. 65T KUPUJEM železo, lko £ele?o, kovine in a«roje Mtheučič, S. Francesco 10. 654 SAMOSTOJEN gospod veifo gospodinjo. NaaJov pove uprava, 664 MLADENKA, vcifia »tojepisia, ler slovenskega, nemikega in Huliianske^a jezHta v cgvom in pitav'1, iiče priiuerne »lužbe. Naslov pove uprava. 666 UČENKA stara 14-15 let, poltenih stariiev se .sprejme v učenje v tr jo vino z ine&anim blagoci pri Francu Božiček, Sp. Idrija. 666 IŠČE SE pridno dekle t* gostilno. Ul. S. Lazzaro ---- - 667 Stev. 7. TOLMIN. Pri bspitu L*guW!a broSurlco »Lettara-tura ttaMaaa«. Kdor jo ie našel naf i<> prelje na upravo. Stroški se povrne j«. 671 PRODA SE hiša z -triom in dvema v®da«akoms. Sv. M. Magd. ag. 136. Na ogled od 14- 16 672 MLADENIČ, star 37 Utr pr«§ »prevodnik, tiče peri-mexnw utulbe. Nafdov poro uprava. 669 PRODAJALKA r. večletno prakso, izvežbasa pa* id^iio v manufakturni in špecerijski etrokl, itir primerne sluibe v mestu ali pa na delel>. Ponudbe pod * Trgovk a* na upravo, 670 MLADENIČ, 23 let star, .s »talno sluibo, želi mu nja v svrho ženit ve z inteligentno gospodično, poštene druiine, v starosti od 18 do 24 let. Ponudbe pod »Sreča- na upravo. 659 REDKA PRILIKA. Liiičji koiubi 90 L. krasni kožuhi Alaska od 300 L naprej. Salon ko2u! nt. Coldoni 11, I. nad str., vrata 11. 657 2ABNICE, angleAke ključavnice, ključi, v«o v mi-earsko tn mehanično stroko spadajoče orodje Žeblji, vijaki, lele^aa lica, spojina za baker rr cin. Zaloga želeimine, vJ. Fabio Bbd 17. (656 KUPUJEM cunje ter *ih plačam do 40 L q, fei železo no ugodnih ce>nah. Piasza Belvedere M. 2. j 65J i SPRETNEGA urarekega pou>očnik» sprejme pod ugodnimi pogoji Anton Yadpja!> nrcr v Ajdov-( Sčini, LF.SIĆJI KOŽUHI IZDELANI, trmi, sivi is temno-rajevi icr seelskin za Stola, ae prW«|ajo pe niski caaL Ustrejemje, i^delova»|e Lb barraafe koia-kevia s« irvrisjc b jamstTom. TRGOVINA KO aUKOVIN V VIA GATTERI TRST. 634 ZLATO ia srebrne krene plačam \eč kot drug' knpcL Albert Pevb, ura-, Ma»»aii 46 {v bliiiu drvensga trgaj. 53 Prvikrat po mnogih letih so vsi naši oddelki in naša velika skladišča bogato preskrbljena za Božične praznike Prvikrat po mnogih letih nam je mogoče prirediti ' Veliko prodalo za Božič Kakor je vsem znano, so v vseh naših oddelkih na vsakem predmetu označene stalne in najnižje cene. Na vse te znižane cene dajemo od 6. do 24. decembra mi. krnili. izjemoma sledeče pemiste: ionske oktete . Pciilo Usnjen! In potni predmeti . . Blata za msSke In žensRe obleke fiahDMe In kitajske sreftrnlne Tkanina In Mtan) .... Ženski klobuki, cvetlice In okraski Sffierina, baiian In trakovi . . 20 % 10 ti 20 tf 10 M 20 10 H 20 tf 10 10 H 10 m A Comp. S.OHLER ^ TRST — Corp« VMorlo Emenuele III Stev. 16 fotografske potrebidne In liraii . Perilo In pfatno...... Plusa in ovratniki iz kožubovln . . Moška perilo in pletenine . . . . ffila In dliave Rokavice, nojavlce In robci. > • • Dežniki, kape in ovratnice ■ • ■ • Platil nepremoeipvl plaitl m moJkl klobakl Obrtne In spalne sobe ter kabini, oprava