PROSVETA UrodalšM la ssravalfti Bootk Lewadale .year xxx GLASILO SLOVENSKE NÁÉODNE PODPORNE JEDNOTE k*. Office of PabUeattee« MtT ». Lewadale Am CHICAGO, ILU PETEK, 17. SEPTEMBRA. SEPT. 17), 1937 ——• _ -, for fconing «t «podal raU of poeta«« prorlded for to joctlon 1101, Aet o| Pet t, 1»1T, astfcorlsed oa Jw M* BuUerlptioa H-00 Teorij ftTKV.—NUMBER 182 elika Britanija ojačila stražo Ina Sredozemskem moiju _la bodo sodelovala z bojnimi ladjami pri za-iledovanju podmornic, ki napadajo trgovin-¿e parnike. Anglija in Francija ignorirali jahtevo Mussolinijeve vlade glede revizije dogovora o pomorski straži na Sredozemskem ■orju 16. sept. — Angleška i je sinoči naznanila, da bo dvanajst letal na Sredo-morje, ki bodo podpira-e ladje pri zasledovanju lic. Pomorsko stražo tvo-»in francoske bojne ki hočejo ustaviti napade 3vinske parnike na tem Tokio proti inter venciji Lige narodov Japonska bo sama obračunala s Kitajsko ika letala bodo danes proti Malti. Pih>ti so instruirani, naj pazijo na podmornice in bojne Ladja Glorius, ki ima na krovu 45 letal, je že prej lila na Sredozemsko morje, angleška letala, ki lahko ta stopijo v akcijo, so v rju. bo nadaljnjih pet an-ladij odrinilo na Sredo-morje in tem bodo ale-uge. Francija je poslala Iniilcev na to morje. Letal-i transportna ladja Comman-Teste, ki ima na svojem lovska in bombna letala, ičitila parnike pred na-podmornic. 16. sept. — Francija lija sta se vsekakor odlo-M vzpostavita svoj prejšnji Dokaz je odločno stalita ga zavreli proti faši-Italiji. Angleški in fran-i diplomatje v Ženevi so ig-xahtevo italijanske vlade revizije dbgovora, ki pomorsko strašo na Sre- < ponekod višje. Prevozili smo gorski "National Psrk" i» tea Park z dvema viaokims vrhoma, »n Pass in Millner Pasa, ki merita to™»» Ijev v višino; ustavili smo se pri ^ Grand jezeru, ki leži v kotlin. in vrnili smo se v nižino po slikovi» Thompson kanjonu. Najzanimivejša je dolga in <£» kateri je n. desni in levi več zlst, rwh-največji je pa v Idaho Springsu, pn^n» ¿¿u, ki ga ne vidiš, dokler nepsdeir^ (Dalj. prihodnji* I Pred drv»®*"11',eti (I, Proeveti . d« 17. ""j Dómate r«tf. V Moon B^ ^ pobrala Mary Lu.t¡k. k. ¡* b"» 1 „^ «j tnnjakem. Zapurtila J« otrok». . » u* Dfhnk, —ti. V San Franci > kalo 24.000 kovinarjev. , Srrtona ÍLÍ2Í2 ^ - da Nemci fij.kem obretju Itallj.n. »• BanJHco. «a» j» I Ruska mte*. SSTTk^ klani rala n»k» repago In K«— prvi lataanl prwUxW«- 17 SEPTEMBRA MOITIT M«»'»» ' (brin» I bombarder pristal T prekmurju Iknnl.u pri Noršincih v -Pw-Ifift £ 2. septembra zju-pol dveh pristal mane 26. «vg. se J§ dogodila v Borovnici družini delavca Faturja huda nesreča. Domača hčerka Panika, ki bi morala te dni v 6. razred, se je aa stopnicah spotaknila in padla več metrov globoko. Potolkla se je tako močno, da je še ponoči poškodbam pod* legla. Člani unij« hotelskih delavcev stavracljo, v kateri Je isbruhnlla piketirajo neko «ewyorAko r«* stavka. Najzanesljivejše dnevna ««lav ske vesti «e v dnevnik« Trsaee tL" Ali Jih ČKate vsak daa? Naciji posegli v unijsko gibanje Konkurirali bodo s unijami CIO in ADF New YoA. — (FP) — Ameriški naciji, ki imsjo zveze z drugimi fašističnimi frrupami, bodo začeli ustanavljati "delavske" u-nlje, ki bodo konkurirale z organizacijami Ameriške delavske federacije in Odbora sa industrijsko organizacijo. "To se bo igodilo kmalu", Je dejal Frits Kuhn, načelnik Hitlerjeve orga-n 1 z a c i j e "Amerikadeutscher Bund," ki je bil pred leti upo-slen v Fordovi tovsrni kot kemik, poročevalcu Federslizirane-ga tiska. Poročevalec je Imel razgovor s Kuhnom v uradu njegovega lista v Yorkvillu, ki je središče nacijskih aktivnosti v Združenih državah. On je Hitlerjev zaupnik in ameriški naciji vidijo v Kuhnu "Fuehrer j a", ki bo vodil križarsko vojno in rešil A-meriko pred "new dealom", komunisti In žldi. Kuhn je srdito udrihal po CIO in ADF, priznal pa je, da je slednje nekoliko boljša organizacija. "Odbor za industrijsko organizacijo dobiva zlato is Moskve za financiranje svojih aktivnosti", je dejal Kuhn. "Podporo ima tudi pri kliki židovskih uši. CIO mora biti uničena, prav tako u-nije Ameriške delavske federacije." Hitlerjev zaupnik je dejal, da člat^i, ki Jih objavlja čikaški dnevnik Daily Times, v katerih razkriva nacijske aktivnosti v Združenih državah, niso važni. Dsjal je, da ima Amerikadeutscher Bund 200,000 članov, ne samo 20,000 kot piš« čikaški list. V prihodnjem januarju bo imela ta organizacija milijon članov. Nacljsko taborišče v Uphan-ku, Long Island, js središče nacijskih aktivnosti. Tu se ameriški Nemci vadijo v rabi orožja in tu se je vršila tudi konvencija njihove organizacije pred nekaj meseci. Kuhn Je v razgovoru priznal, da ima prijateljske stike z voditelji italijanskih fašističnih organizacij v Ameriki. Mornarji branijo pravico do stavke Unija mavrača obdolftL tve glede upora proti vladi New York. — (FP) — Organizacija mornarskih delavcev — National Maritime unij« — Je v protestu, ki ga je poslala trgovinskemu tajniku Roparju, isja-vila, da bo branila pravico svojih članov do stavke. Protest je sledil, ko je Joseph P. Kennedy, načelnik federalne pomorske komisije, označil stavko mornarjev n« parniku Algic sa upor vladi. Stavka je isbruhnlla, ko je parnik dospel v Montevideo, UragvaJ, nakar je Kennedy In struiral kapitana, naj vrže voditelje stavke v ječo. Kennedyjeva akcija basira n« dejstvu, da je parnik last federalne vlade, čeprav ga je dala v najem parobrodni družbi Ameri can Republic Line. Stavkarji so se vrnili na delo, ko Je Kennedy zapretil, d« Jih bo vrfsl v Ječo. Unija naglaša v svojem protestu, da so imeli mornarji prav, ko so oklicali stavko. T« ni bila O frUmrngha Narnžna ftofyprna Jrftturta MIM» la. LavadaU Ava. Chteats. III. OLAVNI ODBOB uraavNi ooaasi r A. v^j^. rttla MIm |UatU .SSIV « UwMafa Aw*. NIT S «M .......... •• U*MUI« A t »S dhm, IlIlMla >.«•>.•...•..... mbfti éNfl pHMÍNPttlM«iMMMM»iiMMii»iiln S» i life »t., NIIviiIm, wis. N*af. Jr.. prvi «*HkUI m»h14M a LNSMÍ «Mtrra. UL POSOTN1 ODSBBl mila«....................................m W. Bar St. SartaafMS. BL ffSSp pSsSwa........................................ IMII MmMi ÍHh Clmlui OkS jSSSS SPt'«...«••••..••..,.*.......«....,...,.•.....*.......•«..•■ Sh t?, Arma, «mmm •■SB« Visas««..... ......................................IIS Tww St.. Uhim. H. Ma ítiSU»»»».*««..,,«,••»,,«...................«,.«...........,..«m M?, StrateM. fii hwk ala, «AOSOBMI OOSBBl ............................SSM b Unai* Av«.. cuan, ISmS •SS WIIIIIii Ave»« • HÜI Atüéi Av^i upor proti vladi, ker Ima parnik v najemu privatna druŽbs. Unija tudi zahteva akc^o, ki naj bi preprečila stičen Incident v bodočnosti. Joseph Curren, predsednik unije, je dejal, da J« trditev, d« je pantik Algic vladns lastnina, smotna. Ako Je, kakor trdi KOnnedy, potem so tudi vsi ameriški parniki, ki dobivajo subvencije is federalne blagajne, vladna lastnina. National Maritime unija ima okrog 46,000 članov, ki zdaj glasujejo o vprašanju pridrušitve k CIO. Na referendumu Je tudi nova ustava, ki Je bila piadlože-na delegatom na zadnji konvenciji unije, a jo morajo člani odobriti predno stopi v veljavo. Delegate so sprejeli predlog, ki določa raspis isrttdnojra «ssa-menta in ustanovitev sklada 1260,000, iz katensg« b« unijs črpala sredstva s« financiran j s stavkovnih in drugih aktivnosti. AM tie RšNšMl M dnevnik "Pre«veto"? Podpirajte ivoj listi Konv*r*cija ph&kar• «Ae unije v Buffalo Buffalo, N. Y.-Tuaejs pri-čela konvencija mednarodne bratovščine pleskarjev In dekora-terjev, organizacije ADF, ki letos prainuje petdesetletnico svojega obstoja. Konvencijo je o-tvoril Lawrence P. Lindelof, predsednik bratovščine, kot govorniki pa so nastopili Frank Morrison, tajnik ADF, W. Wil-liams, predsednik departmenta stavbnih unij ADF in M. J. Me-Donald. Ujnlk-biagajnik tsga departmenta. . yl—,—^giasasa Med prtjaUIJkamI "Mirko ml je dejal, da bo ob pamet, ako ga ne uslISim." "Tako, včeraj Je vendar men« zaprosil za roko!" "No, vidiš!" Spaiuke žeto odbilo na-skoke na Madrid (Nadaljevan* s l, strani.) i fašistični letalci vrgli več bomb na obrežni del mesta. Valencija je ««Časni sedež španske ljudske vlade in njeno glavno pristanišče ob Sredozemskem morju, letalci so parkrat obkrožili mesto, potem pa so odleteli. Kradtl Jš ob wa- Aem rojstvu otroka Chicago, 16. sept. — Wayne Snyder, 82-Ietni kasir pri White Motor Co., je včeraj prisnal pred policijo, da Je vsakokrat, kadar Je njegova žena porodila otroka, poneverll vsoto denarja, is ka-tnt< Js pokril stroške porode. 2sna je trikrat porodila in on je trikrat okradel svojega delodajalca. KOMERCIJALNA REFRIGERACIJA . .. ZA MESARIJE CVETLIČARJE GOSTILNE PKKAK1JE RESTAVRACIJ K OROCERIJE KOŽUHAKJE PEL1K ATES ARU E In druge pUdaJalne • Brez razlike kakšne vrste refrigeracijo potrebujete, poslužite ae Commonwealth Edison's popolne elektrone» refrigeracljske posluge. Neil Izkušeni Inžlnlrjl ao poma-Iell U tisočerim ChigUkim trgovcem v planiranju pri izbiranju In Instaliranju vseh rr«t oprave za zmrznenje in hlajenje shramb hladilne poaluge. Njih Izkušnje In praktične pomoč J« vam na razpolago brezplačno In brez vsake obveznosti. K«mo pokličite RANdolph 1200, Iac*\ 170 «II 174, KOMISOUAUA kfinciacua KFRMCIA6UMI UlitKIl UftlflCTI sutnsiecafuák nuiiliici u vom COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 «1ST AiASI STRUT Spomnili ao se, da «o mu takrat dajali led na glavo. Nekaj ledu ae je v kleti ie našlo in Harfa Ignatjevna je ukrenila, kar je bilo treba; Fjodor Pavlovi* pa je na veder poelal po dok-torja Herzenatubea, ki je neutegoma prišel. Ko ai je akrbno ogledal bolnika (priletni in vae časti vredni starček Herzenetube je bil najakrb-nejši in najpazljivejši zdravnik v vaej guber-niji), je rekel, da je napad izredno težak In da "utegne biti nevarnost"; on, Herzenatube, da * zdaj še ne razume vsega, a Jutri zjutraj da se bo odločil za druga sredstva, ako aedanja ne bi zalegla. Bolnika so položili v posteljo v stranskem krilu, v sobici zraven stanovanja Grigorijs in Marfe Ignatjevne. Od tistega trenutka se je vea dan zgrinjala na Fjodora Pavlo-viča nesreča za nesrečo; obed je skuhala Marfa Ignatjevna in juha je bila v primeri s Smerdja-koljevo pripravo "za las podobna pomijam", kokoš pa tako presuiena, da je vobče ni bilo moči žvečiti. Na grenke, daai upravičene gospodarjeve očitke Je Marfa Ignatjevna ugovarjala, da je bila kokoš že itak zelo atara in da se ona nikoli ni učila za kuhsrico. Na večer Je prišla druga akrb: Fjodoru Pavloviču ao javili, da Je Grigorij, ki mu že od predvčerajšnjega dne ni bilo dobro, malone povsem obležal, češ, "kar zlomilo ga je v križu". Fjodor Pavlovič se je podvizal, brž popil svoj čaj in ae nato aam zaklenil v hišo. Strašno razburjeno pričakovanje mu je navdajalo duha. Stvar je bila v tem, da se je kakor nalašč prav ' nocoj skoro z gotovostjo nadejal Grušenjkine-ga prihoda. Od Smerdjakova je bil vsaj že zgodaj zjutraj dobil toliko kakor zagotovilo, da so "obljubili, da to pot zanesljivo pridejo." Srce neugnsnega starca je burno utripalo, ko Je hodil po svojih praznih sobah in prisluškoval. Treba je bilo ostro vleči ns uho: kaj lahko, da je Dmitrlj FjodoroviČ kje prežal nanjo. Kakor hitro potrka ona na okno (Smerdjakov je bil že predvčerajšnjim zatrdil Fjodoru Pavloviču, da ji je sporočil, kje naj potrka in kako), je bik) treba kar moči hitro odkleniti vrata in Je niti trenutka brez potrebe zadrževati v veži: Bog ne daj, da bi se prestrašila in zbežala. Fjodor Pavlovič je bil ves v skrbeh, toda njegovo srce se ni še nikoli kopalo v slajših upih. To pot je amel z gotovostjo reči, da bo vendar že zanesljivo prišlo!... Šesta knjiga RUSKI MENIH » I Starše Zoeima in njegovi gontje Ko je Aljoša s nemirom In bolestjo v srcu stopil v starčevo celico, Je skoro začuden obetal: nameetu umirajočega, morda že nezavestnega bolnika, kakršnega ae je bal najti, ga je zdajci zagledal v naslanjaču, s obrazom sicer Izmučenim, a vendar vedrim in veselim, obdanega po goetih, a katerimi ae je tiho in jasno razgo-varjai. 8icer pa Je bil vatal iz postelje, šele četrt ure pred Aljošcvtm prihodom; gostje so se bili že preje zbrali v celici in so čakali, da se prebudi, saksj oče Paiaij je bil z vso gotovostjo zstrdil, "da bo učitelj nedvomno vstal, da še enkrat pobaeeduje t njimi, ki eo dragi njegovemu srcu, kakor je še zjutraj sam dsjsl in obljubil." Tej obljubi, kakor vobče sleherni besedi umirajočega starca, je oče Paisij trdno verjel, tako trdno, da bi ga bil lahko videl Še čisto brez zavesti in celo brez dihs, pa morda niti smrti sami ne bi bil verjel — če bi bil le imel njegovo obljubo, da Še enkrat vstane in se poslovi od njega — ampak bi bil še vedno čakal, da ae umirajoči zave In izpolni, kar je obljubil. Zjutraj mu Je bil starec Zosima satrdno rekel, ko ae Je odpravljal apat: "Ne bom umrl, dokler se še enkrat ne naužljem pogovora z vami, ljubljenci mojega srca, In ne vidim vaših milih obrazov in še enkrat ne IzlIJem svoJ%duše pred vsa." Gostje, ki so se zbrali na U. po vsej priliki poslednji razgovor a atarcem, so bili njegovi najbolj vdani prijatelji Izza mnogih let. Bilo Jih Je četvero: meniha oče Josif in oče Paisij, menih oče Mihail, načelnik samotlšča. mož, ki še ni bil Bog si ga vedi kako star in niti od daleč ne posebno učen, preprostega stanu, toda trden z duhom, poln neomajne in preproste vere, Zastonjk&rski obed Na vogalu 39. In 147. avenije v New Yorku se Je zamišljeno ustavil Jeff Cow le r In Je pljunil v velikem, sigurnem loku ns ulico. Ni si bil še na jasnem, kam naj stopi na koallo: v restavracijo Miller ali k Hardingu Odločitev glede tega vprašanja nI bila lahka, kajti od nje Je bil odvlaen srečen potek podjetja. Jeff Cowler Ja odvrgel ogorek cigara, potisnil čepico globoko na čelo In ee popraskal po glavi. Tedajci ga Je nekdo udaril po plečih In ga sunil stran. Bil Je Jimmy Petteraon. njegov prijatelj, ki ga Je povabil a »»eeeda-mi: "Pojdi s menoj T Jeff Cowler pa Je odklonit s nemo gesto. Toda preden mu Je strog na oko, a v svojem srcu prežet z globoko ganjenostjo, čeprav Jo Je kar nekam sramežljivo skrival v sebi. Četrti goet je bil že čisto star, preproet menišec najsiromašnejšega seljaškega rodu, brat Anfim, skoro nepismen, tih In mol-čečen človek, ki je le redko s kom govoril, naj-ponižnejši med ponižnimi, kakor da ga Je na vse veke preplašilo nekaj velikega in etrašnega, čemur njegov um hi bil koe. Tega moža, ki se je zdel, da zmerom pred nečim trepeče, je starec Zosima zelo ljubil ter mu izkazoval vse svoje življenje nenavadno spoštovanje, čeprav morda ni izpregovoril vse svoje življenje z nikomer manj besed nego z njim, ne glede na to,' da sta bila prebila mnogo let na ekupnih romanjih po vaej sveti Ruaiji. Zelo dolgo, že kakih štirideeet let, je bilo tega, kar Je bil starec Zosima pričel svoje meniško življenje v nekem siromašnem, malo znanem koetromskem samostanu in se kmalu nato odpravil z očetom Anfi-mom na romanje, zbirat milodare za njihov u-bogi aamostanček. Val, domačini in gostje, eo se razmestili po starčevi drugi sobi, v kateri je stala njegova postelja — sobi, ki Ja bila, kakor smo že od kraja povedali, ček» tesna, tako da je vsa četverica (ne vštevši novinca Porff-rija, ki je ves čas stal) komaj imela prostora na stolih, ki so jih prin*aU iz prve eobe ter jih razpostavili okoli starčevega naslanjača. Mra-čilo ae je že; svetiljke in voščenloe pred svetimi podobami so osvetljevale sobo. Ko Je zagledal Aljošo, ki je bil zmeden obstal pri vratih, se mu je starec radostno nasmehnil in mu pomolil roko: "Pozdravljen, tihi moj, pozdravljen, dragi, evo, tudi ti zi prišel. Vedel sem, da prideš." Aljoša je pristopil k njemu, sklonil se pred njim do tal in zaplakal. Nekaj se mu je trgalo Iz srca, duša mu je trepetala, tiščalo ga je, da bi zaihtel. "Kaj ti je, počakaj še malo z Jokanjem," se je naamehnll starec in mu položil deeno roko na glavo, "aaj me vidiš, da aedim in beeedujem; lahko da bom živel še dvajaet let, kakor mi je včeraj želela tista dobra, mila ženska iz Više-gorja, z deklico Lizaveto na rokah. Spomni ae, o Goeopd, matere in dkelice Lizavete!" Prekrižal se je. "Porfirij, ali si neeel dar, kamor sem ti rekel r Spomnil se Je bil včerajšnjih šeatlh petič, ki jih je bila darovala vesela častilka, češ, naj jih da "kaki drugi, ki je siromašnejša od mene." Taki darovi ao nekakšne pokore, ki si jih vernik dobrovoljno naloži, in morajo biti žrtvovane brezpogojno Iz njegovega lastnega težko pri-služenega denarja. Starec je bil še zvečer po-slal Porfirija k neki naši meščanki, vdovi a kopico otrok, ki je bila nedavno tega pogorela in je morala po požaru prosjačiti. Porfirij je brž odvrnil, da Je stvar že opravljena in da je oddal denar, kakor mu je bilo naročeno: "od neznane dobrotnice." "Vstanl, dragi," je nadaljeval atarec Aljoši, "daj, da te pogledam. Ali si bil pri svojih ljudeh in si videl brata?" Aljoši se je zazdelo čudno, da ga tako trdno in točno vprašuje samo po «nem izmed njegovih bratov — toda po katerem? Mar ga je bil včeraj in danea prav zaradi tega brata poslal od sebe? "Enegs izmed bratov sem videl," je odgovoril Aljoša. "Onega mialim, včerajšnjega, starejšegs, ki sem se mu priklonil do tal." "Njega sem videl samo včeraj, danes ga nikakor nisem mogel najti." je rekel Aljoša. "Podvizaj se, ds ga najdeš, pojdi Jutri apet in podvizaj ae, vae pusti in hiti. Morda ae ti še posreči, da preprečiš nekaj strašnega. Včeraj sem se poklonil velikemu trpljenju, ki ga čaka." To rekši, je mahoma umolknil; videti je bilo, da premižljuje. Njegova beeede eo bile čudne. Oče Josif, priča včerajšnjega dosemeljskega poklona, se je spoznsl z očetom Paisijem. A-ljošl ni dalo miru: "Oče in učitelj," je Izpregovoril v silni razburjenosti, "vaše besede so tolikanj nejaane ... kakšno trpljenje ga čaka?" ___(Dalja prihodnjič.) lerja in «S» pozval naj sede. Jeff Cowler Je opazoval vsako krčt-njo svojega dobrotnika. Poeeb-no dobro Je pazil na vrata. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se odprla. Harding ae Je kmalu vrnil. Prineeel je krožnik a slast-nim kosilom, seetoječim iz mesa, sočivja in pridatkov. Cowler Je mogel ugotoviti, da je porcija izredno obilna. Poepravil je s krožnika v svbj želodec meno, krompir in zelje, cel hrib aočivja in zelenjave in ko je vse pojedel, se je po zgledu slovitih sladokuscev pogladil po trebuhu, kakor da hoče z gesto roke pohvaliti vse to, kar se je z restavraterjeve mize preselilo v njegov želodec. Potem je leno in počasi vstal, pripravljen, da se s patetičnimi besedami zahvali re-stavratarju za použite dobrote. Harding je menda čakal na to, kajti obraz ae mu je kar zalival od zadovoljstva. Ko ga je Cow-ler nagovoril, ga je rad poslušal. Na kpneu je odvrnil nekaj, iz čeear bi bilo mogoče razbrati poudarjeno besedo o samozadovoljnosti.f ' To tako lepo pripravljeno Idi- ste rfttpek, da bi potegnil » nJega tamnobel robček, a katerim ai Je hotel obrisati usta. Potegnil je robček iz žepa, toda obenem z robčkom vred je zletel ven tudi bankovec za deset (tolarjev. Bankovec je zafrfota! po zraku kakor metuljček in je legel na tla. Malo je manjkalo, da ni priletel restavrateju Hardingu naravnost pod noge. Ustavil se je tik ob njegovem čevlju. V tistem trenutku je popolnoma izginil nasmešek s Hardin-govega lica. "Kaj deset dolarjev imate?" je zagrmel nad Cowlerjem res-tavraterjev mogočni glas. "Deset dolarjev — in pridete k meni beračit za kosilo? Imovit Človek, da. Knez hoče opehariti mene, ubogega krčmarja? Mož, ki ima denarja kakor peska, proai za kosilo in ga tudi dobi — ker laže, da je brez sredstev 1" Harding je grmel Še dalje. Govoril je o dostojnosti in običajih, ki so v polteni Ameriki v navadi. Na koncu je pokril bankovec na tleh z nogo in ga je tiščal k tlom. O, saj je imel nekaj izkustva s potepinskimi sleparji, ki jim zaradi tega ni nasedal. A da bi ga opeharil za kosilo moški z bankovcem za deset dolarjev v žepu—to je pa bilo preveč! Kaj ti denar je bil tudi v očeh Har-dinga samo denar. Jemal ga je od mistra Blacka, ki je prihajal vsak dan točno opoldne k mizi, prav tako, kakor od tega ciga- PETEK. 17. SEI prijatelj izginil izpred oči, ga je vprašal: "Povej ml po pravici, kje ae dobi boljli obed — pri Millerju ali pri Hardingu?" Petteraon Je pomenljivo za-Akrtal z zobmi in odvrnil: "Miller je boljši od Hardinga, zakaj ta me je vrgel akozl vrata. ker je videl, da imam denar!" "All right," je vzkliknil Cowler. "hajdimo torej k Hardingu r "Kaj k Hardingu ai ae namenil? Slabo boš odrezal . . .N Je menil Petteraon. Toda Cowler Je potegnil iz že-pa v telovniku bankovec in ga pomolil prijatelju pod nos z besedami: "Ali vidiA teh deset dolarjev, my bojrH Petteraona Je obAla zavist, vendar je potrapljal prijatelja po rami ter izginil, rekoč: na, ki 4fa Je hotel odnesti zaalu- žek a pretvezo, da nima v žepu niti centa. Na koncu tega eamo-govora o denarju in nepoštenem goatu je Hardingu zopet zaigral na obrazu tisti blažen nasmešek, Id je bil že popolnoma izginil z njegovih lic ob pogledu na bankovec. Da, da, sleparjev je doeti na svetu, ampak Hardinga ae n da tako lahko ociganiti! Restavrater se je rahlo sklonil, pobral bankovec za deset dolarjev a tal ter ga neael v svoj žep. Jeff Cowler je vsemu sledil s pazljivim očesom. Ko je bankovec izginil, je Jeff globoko vzdihnil, kakor da čuti veliko muko. Nato je zamižal z obemi očmi. "Praviš, da si siromak," je nadaljeval svoj govor Harding, in potegnil počaei iz žepa prgišče drobiža. "Torej bova poračunala, kakor se spodobi za gosta tvoje vrste . . ." Brez nadaljnjega beeedovanja je atisnil Cowlerju v dlan osem novcev po en dolar. Nato je napravil nedvomno kretnjo, ki je pomenila, naj slepar naglo izgine. Jeff Cowler je hotel nekaj reči, protestirati Je hote* proti visokemu računu aa kosilo* ampak tedaj je stopil Harding korak naprej in nahrulil sleparja: "Ali hočeš, da pozovem policijo, pa bo ona določila ceno za obed?" Toda Jeff ni ljubil vmešavanja tretjih in je rajši na podlagi bridkih izkušenj v takšnih položajih resigniral dva dolarja. Spravil je osem dolarjev brez protesta v žep, nato pa je urnih krač izginil skozi vrata. Trenutek za tem, ko je Jeff Cowler zapustil restavracijo, je stopil nov gost. Ozrl se je za odhajajočim in je stopil naravnost k restavrater ju ter ga vprašal: "Ali je ta, ki je pravkar odšel, jedel pri vas?" "Da, da, jedel je," je odvrnil Harding nekoliko začuden, čemu se tujec tolikanj zanima za odhajajočega. "In je plačal račun?" "Plačal.. . seveda je plačal," je vlekel v zadregi Harding. "To se pravi... Najprej je dejal, da je lačen in da nima niti centa. Potem pa . .. "Potem je potegnil iz žepa bankovec za deset dolarjev in ga je pomotoma spustil na tla , "Oprostite . . . Kako veste VM to?" se je čudil Harding. Tega pojasnila ni dobil Harding takoj. Kajti tujec je zdir-jal za odišlim Cowlerjem. Naključje mu je pomagalo, da je dohitel beguna še na uličnem vogalu. Prijel ga je in privedel nazaj v Hardingovo restavracijo. v h Trup nemške bojne ladje Friedrich der Groese, ki Je dejana po kapitulaciji v svetovni vojni, so Angleži dvignili 1 ; a. Železo te ladje bodo rabili pri izdelovanju orožja. "Prijatelj, topot boste plača-kosilo nekoliko dražje kakor zadnjič . . ." se je smehljal tu-ec, ki se je zdaj popolnoma raz-cril in povedal, da je uradnik criminalne policije. Pokimal je Jeffu kot dobremu staremu znancu in dejal restavraterju: "Ta tiček je namreč doslej ovil po drugih revirjih, zdaj je prijadral tudi k vam . .." Ta dom na 3422 Pierce Ave. JE AVTOMATIČNO GRET S PLINOM za samo $125* na leto! "All right, dober tek, vaše blagorodje!" ' Z vi Iga je jo je mahnil naprej. To je bil čas, po Cowlerjevi sodbi, najugodnejši sa podjetje, kl ga Je zasnoval. Poldne Je bilo že minilo, v Hardingovi restavraciji Je bild aedelo aamo še nekaj zapoznelih goatov. Jeff Cowler je odkorakal naravnoat k gospodarju, snel pred nJim pokrivalo. vrtel čepiro v zadregi med prsti in mrmral nekaj o desetih nepreskrbljenih otrocih, o ženi, ki leži doma na smrt bolna, do-čim se on grudi od silnih omed-levic zaradi lakote. "Kaj, brez dela?** Je vprašal Harding. 'Tako Je!" Je odvrnil Cowler In pristavil: "Niti centa nimam v žepur Keatavrater mu Je dal rasti-n»et». naj atopi za ograjo. V kotičku Je porinil atol pred Cow- • Tukaj je dokai, da je plinska toplota poceni za automatično gretje. Slika predstavlja 7 sobno zidano hišo z zračno toploto. Je eden izmed tisočev domov v Chicagu, ki odgovarjajo vprašanju popolne osvoboditve skrbi za furnace na U lahek in ekonomičen način. Povprcfini stroški za gretje teh domov a plinom v Chicagu izkazuje:. 1934-35 (mila zhna) ................................. $155 19.15-36 (ZELO MRZLO) ........................... 174 1996-37 (normalna zima) ..................... 15* Povprečni stroški za plinsko gretje domov v Chicagu v zadnjih 3 letih ao aamo $162! ZKLASITE SE ALI PlftlTB ZA BREZPLAČNO OCENITEV ZA GRETJE VAftEGA DOMA - i trtni §frwtki aa J Mi-99-17 SAMO plin daje avtomatično toploto "Da... da ...M je jeclj ding, "ampak . . . dovo vam pojasnim zadevo: je plačal popolnoma v setdolarskim bankovcem Harding je bil ves v "Saj vem, saj vem! T< no tisto! Vem tudi to, da i izplačali nekaj dolarjev nesrečnega ponarejer kovca za deset dolarjev. NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pa sklepa lt. redna konvencije aa lahke aar oči aa Ust prišteje eden, dva, tri, fttiri ali pat članov is «ns drnilne k ea nini. List Proeveta atane aa tn enako, ia člane ali aečlss« ono letne naročnino. Ker pa člani io plačajo pri luianti tednik, aa Ji« to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai moka. Je list predrag aa člane 8.N.PJ. List Prosveta Jo vsis gotove Jo v vsaki dražinl nekdo. Id M rad «tal list vssk dsa. lleta Preaveta Je: Za Zdrni. države In Kanado.96JO Za Cicero ia Ckiesfo J«....I 1 tednik In.............. 4J® 1 tednik ia............. t todalka In.............1.4® 2 tednika ia............. « tednika ia.............140 S tednike ia............. 4 tednike in.............1J4 4 tednike ia............. I tednikov ip............ nič S tednikov ia............ Za Evropo Jo..............It.OO Ia polni to spodnji kupon, priložita potrebno vsote denarjt tli Order v pisma in si naročite Proevoto, liat, U J« vais lastaiss. PoJaanilo:—Viele j kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če aa prosoli proč od droiins in bo sahhsvsl «an » tednik, bodo moral tisti član is dotičns družine, ki Je tako naročena na dnevnik Prosvsto, to takoj nasnanitl uprsvniitv» in obenem doplačati dotično vaoto Hitu Prosveta. Ako tez* m i tedaj mora upravniitvo snižati datum sa to vsoto naročnika. PROSVETA. SNPJ, 2457 So. Lawndale Ave, Chicaf«, III Priloženo pošiljam naročnino ss list Prosvete vsste 9...... 1) Ime....................................ČL drskvs Naslov ..............t..................................... Ustavite tednik In ga pripišite k moji aaročalai od alodočih i mojo družino: 8) ... i .................................... .0- druitvs It...» S). »•••••••»•••*•• 11 •••••*••••• t ••»»••••«• «Ö. druéí»« át. d).•»•••••«•••*»..«.•....•«.<••••«•••••••• druitT« iL i)....•..........................♦••••••••• Ö. drsüws It» .Država Nov naročnik..................Star aarečaik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt tpadajocajjj Tiska vabila sa veselice ln shode, viiitnk*- ^ knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem. slovaškem, češkem, nemškem, angleikem jeziku p • VODSTVO TISKARNE APELIRA NAJ¡JA* 8MJPJ« DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI fsa poJasnOs dajo vodstve tusar» rw----aaijeko