BRUC 1982 UVODNA BESEDA Verjetno ste že ob pogledu na letošnjo številko "BRUCA" opazili, da se od prejšnjih, zelo razlikuje. Vprašali se boste "zakaj"? Prav na to vprašanje bi vam rad odgovoril v teh nekaj besedah. Poglavitni razlog, zakaj je "BRUC" takšen (kot pač je) je ta, da so stroški tiska in materiala (v tiskarni) zelo visoki. Tako smo se že na začetku priprav za brucovanje dogovorili, da bomo letos poiskusili celotno stvar izpeljati ceneje, kot prejšnja leta. Če nam je to uspelo, bo pokazal zaključni račun brucovanja, osebno pa sem mnenja, da nam je to uspelo kljub določenim težavam. S tako obliko "BRUCA", pa smo hoteli realizirati nekatere zamisli, skratka hoteli smo biti drugačni. Ob tej priliki pa bi se rad zahvalil Ivanu SMODIŠU* sekretarju OK ZSMS v Murski Soboti za potrpljenje in pomoč pri iskanju novih tehničnih rešitev, ter Srednješolskemu centru v M.Soboti za usluge pri tiskanju "BRUCA". Zahvaljujemo se DO PANONIJA za pokroviteljstvo BRUCOVANJA. Glavni urednik^ Drago KARAKATIC NEKAJ O DELU KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA V LJUBLJANI Zdravo, bruci in pa seveda stare bajte! Potrudite se in preberite teh nekaj vrstic, preden preidete na šaljivi del Bruca. Včasih je treba namreč potrpeti in prebrati tudi kaj temu podobnega, čeprav bom poskušala biti čim manj dolgočasna. Vsi veste, da obstaja v Ljubljani klub, kjer se srečujemo prekmurski študentje. Žal je ta zadnja leta osamel, študentje ga namreč zapuščajo. Ne bi rada razglabljala* kaj^je temu vzrok, ampak bi vas raje povabila, da se v čim večjem številu (nimamo nič proti, če vsi - celo zaželeno bi bilo) vključite v delo kluba. Gotovo vas zanima, kaj se sploh dela v klubu in kakšen je njegov namen (velja za bruce, pa tudi nekatere stare bajte o tem nič ne vedo). Namen kluba je, da povezuje študente iz domače regije, ki tako preko kluba izvemo, kaj se dogaja doma, s kakšnimi problemi se srečujejo, kakšna je možnost zaposlitve, kako je s štipendijami itd. Predvsem pa, da tako daleč od doma ne postanemo odrezani od najpomembnejših dogodkov, in da nam bo po končanem študiju vključitev v domače okolje s tem zelo olajšana. Kaj pa družabno življenje? Brez tega pač ne gre, saj smo Prekmurci znani kot' veseli in družabni ljudje. Bujta repa, brucovanje, 8. marec, pikniki, izleti v naravo, kulturni prazniki ......... Res je lepo! Tudi športniki pridete na svoj račun. Organizirano imamo rekreacijo, sodelujemo na različnih športnih srečanjih tako doma kot s Klubom prleških študentov in mariborskim klubom pomurskih študentov* plavanje, keglanje, in še bi lahko naštevala, pa ne bom, pridite raje in izvedeli boste vse. Tudi idejno-politično delo, okrogle mize, ne gre mimo nas. Zdaj je pa že preveč, saj bom drugače vse povedala. Vključite se raje v naš klub, vsi skupaj bomo lažje opravili zadane naloge in našo dejavnost še bolj popestrili, s tem pa zagotovili uspešnejše delo kluba. Hvala za pozornost in nasvidenje v klubu! Predsednica KŠP v Ljubljani Jasna ZVER POROČILO O DELU KLUBA POMURSKIH ŠTUDENTOV V MARIBORU Pozdravljeni vsi, ki boste prebrali "BRUCA”, predvsem pa brucke in bruci. V teh nekaj besedah bi vam rad povedal nekaj o delu v našem pokrajinskem klubu. Delo samo poteka v štirih komisijah in sicer: v idejnopolitični ter socialno ekonomski komisiji, v komisiji za družabne prireditve, kulturni in športni komisiji. Tako vsak član kluba lahko najde nekaj zase in se vključi v delo tiste komisije, ki ima tako dejavnost na programu. Vendar si mi stare bajte želimo, da bi prav vi bruci vnesli v delo kluba kake nove ideje in predloge. S tem bi dejavnost v klubu popestrili in še zainteresirali širši krog študentov t (bruck, brucev pa tudi starih bajt). No zraven tega delovanja pa je za nas v klubu najbolj pomembna povezava z OK ZSMS vseh štirih pomurskih občin kajti, tako lahko zvemo vse, kar se dogaja v regiji, pa tudi take stvari, kot je štipendiranje, zaposlovanje in drugo kar je za nas študente (vsaj v zadnjem času) zelo aktualno. Na ta način pa se lahko aktivno vkljičimo v številne akcije, ki jih organizirajo OK ZSMS v domači regiji- Verjetno se boste vprašali: "Kako pa je kaj z zabavami oziroma z družabnim življenjem?" Povem vam lahko, da tu nimamo v klubu nobenih težav (saj veste kako je s tem doma; no v Mariboru ni nič slabše) skratka tudi zabavati se znamo mi Pomurci v Mariboru. Tako, to je bilo nekaj o delu Kluba Pomurskih študentov v Mariboru. Če pa bi radi zvedeli še kaj več, oziroma imate kako zamisel (idejo) in mislite da bi se splačalo zamisel realizirati, pridite na naslednji sestanek kluba (sestanki so odprti) in predlagajte svojo zamisel (velja za tiste, ki študirajo v Mariboru;. Za konec pa samo toliko: "NASVIDENJE V KLUBU!" Predsednik KPS v Mariboru Drago KARAKATIČ KAKŠNI SMO IN KAM GREMO Mi mladi, ki živimo v tej družbi, seveda ne moremo kar tako mimo vsega, kar se dogaja. Sami smo radovedni in angažirani glede sprememb teni bolj, drugi manj), tudi starejši od nas nakako zahtevajo, da ne stojimo samo ob strani, da ne porabljamo samo njihovega denarja in ničesar ne delamo. Toda, ko smo (po njihovem) preveč glasni in ambiciozni, nas je seveda potrebno spametovati in umiriti. No, pa moj namen ni toliko razmišljati o odnosu med različnimi generacijami, kolikor bi se raje spustil v odnose, razmere med mlajšo generacijo, torej med nami mladimi študenti . Za začetek tole: zdi se mi, da smo študentje (za tiste, prave ljudi, ki imajo takšno ali drugačno službo, opravljajo bolj ali manj pomembne, zahtevne in resne delovne naloge, pa tudi za tiste? ki imajo delovno dobo že za sabo) nekaj manjvrednega. Ali niso bili tudi ti ljudje včasih študentje? Seveda tega mnenja ne smemo posploševati, marsikateri gleda na študente drugače. Pa tudi študentje nismo vsi enaki, toda o tem pozneje. Včasih, pred recimo desetimi, petnajstimi leti so bili študentje prva gonilna sila nezadovoljstva, revolucionarnosti, težnje k spremembam. Danes je, kot da vlada med študentsko populacijo nekakšno mrtvilo. Zakaj? Vsekakor je več vzrokov, med katerimi velja omeniti splošno težnjo po individualizaciji življenja; boljši socialni položaj kot nekoč (čeprav je še danes med nami nekaj takšnih^ ki prav zaradi materialnega stanja težko študirajo); politični oziroma družbeni sistem je danes jasno začrtan, vsaj teoretično in bi študentje težko našli boljši model, za katerega bi se lahko borili. Seveda pa nismo slepi za razna odstopanja od teorije ter nepravilnosti, ki se pojavljajo v praksi. Tu se pa začne moja "diferenciacija” študentske populacije. Vsi smo si edini, da takšne in drugačne nepravilnosti so, vendar se pa razlikujemo v nadaljnem razmišljanju. Nekateri gledajo na pojave nepravilnosti v družbi kritično, lahko bi rekli celo kritizersko, tu se pa vse tudi konča. Drugi prav tako stvari vidijo kritično, vendar so pripravljeni tudi sami nekaj prispevati k izboljševanju stanja, žrtvovati vsaj del svojega prostega časa in mladostne energije za stvari, ki se ne tičejo le strogo njih samih, ampak so skupnega značaja. Pojavlja se zanimiva teorija, da spadajo študentje tehničnih fakultet k prvi zgoraj omenjeni skupin^, študentje družboslovnih fakultet pa k drugi skupini. Ce bi načelno sprejeli to trditev, bi se močno pregrešili proti resnici oziroma dejanski situaciji. Morda se res kaže podoben trend, ki je posledica tega, da je aktivno vključevanje v družbeno življenje tako rekoč del študija na družboslovnih fakultetah, da pa po drugi strani študentje tehničnih fakultet nimajo časa za "take stvari” ker jim študij pobere ves čas. S takim mnenjem se kot vnaprej denimo (a priori) nikakor ne moremo strinjati. Morda je le del tega res, vendar pa ne smemo prevelikega vpliva na osebnost pripisovati samo fakulteti, kajti pomemben je tudi delež, ki ga na oblikovanje posameznika ima naravnost v njegovi družbi, med prijatelji in podobno. Samo ožarimo se okoli sebe, pa bomo videli mnogo takih, ki so s tehničnih fakultet, pa bi lahko rekli, da so zavzeti in angažirani v "družbenem življenju" da imajo odnos do drugih in do celotne družbe tak, kot ga pričakujemo od študenta, ki naj bi postal intelektualec in samoupravijalec. Na drugi strani pa so družboslovci (celo bodoči politologi, novinarji, ekonomisti), ki ne kažejo prav nobenega interesa, da bi se vsaj pobliže seznanili s problemi naše družbe, kaj šele, da bi se aktivno vključili v poskuse reševanja teh problemov in pomanjkljivosti. Svoje kolege pa imenujejo grebatorje in kerveriste. Taka delitev študentov je le ena od mnogih in seveda v "praksi" še zdaleč ni tako absolutna in polorizirana. Tak različen odnos do odgovornosti je posledica tega, da zavest nas ljudi še ni zadosti razvita, oziroma ne zad-osti visokem nivoju, tako da pri nekaterih še zmeraj prevladuje le "jaz" potem pa dolgo nič da morda na koncu "ostali". Nekateri se sprašujejo, ali morda nismo prezgodaj uvedli samoupravljanja (pa tudi iz tega razmišljanja se lahko povzame, da nekateri izmed nas še nismo dovolj zreli, da bi sami upravljali)? Po mojem mnenju ni tako. Le nekateri prepozno spoznajo (ali pa sploh nočejo), da tudi v skupnem družbenem interesu lahko najdejo sebe in da bodo v skupnem interesu tudi morali najti svoje interese, kajti združeni in enotni lahko dosežemo mnogo več, kot pa razdrobljeni (to velja tako za gospodarstvo, kot za znanost, politiko ..... pa ne navsezadnje tudi za šolstvo). Torej,bodoči intelektualci, poskušajmo delati vsi skupaj, aktivno in zavestno. Institucionalnih oblik za delo imamo na voljo dovolj. Ce bo ta članek koga spodbudil k razmišljanju ali celo k delovanju - odlično. Kajti namesto nas ne bo delal nihče. - ODCEC PA Tl , JANCI - Z Zavoda za zaposlovanje . PAMETNE (NORE) MISLI I Vsak človek je enkrat v letu genij, toda večina ljudi ta trenutek prespi* Neumnost je bolj solidna lastnost, kot pamet. Duh. trpi na starostni oslabelosti, neumnost pa se z leti še krepi. Nikar se ne trudi skriti svojo neumnost. Ljudje ti bodo raje odpustili tisoč neumnosti kot eno modrost. Znano je, da je človek prejel dar govora zato, da molči, razum pa zato, da se dela neumnega. Prvemu človeku se je z darom govora slabo godilo; dokler je bil sam, se ni mogel z nikomer meniti, ko mu je bila dana žena, pa ni več prišel do besede. Če smo za stabilizacijo, pa stabilizirajmo še ljubezen, kajti prav ta je včasih kar precej draga! Slovenec ne vozi kot drugi ljudje. Vozi zato, da njegova obvelj* IMEJTE SEX KAJTI TU VAM NI TBEBA SPOŠTOVATI STABILIZACIJSKIH NAČELX PA TUDI STALO VAS NIČ NE BO ! Na izpitu 1 Profesor: Razločite pojem stabilizacije ! Študent : Profesor: Vi se pa niste dosti pripravljali za izpit in ne obvladate niti aktualne situacije. To je nezadostno! Pridite drugič. Študent i (razburjeno) Kako nezadostno ? Kaj se nisem obnašal dovolj stabilizacijsko ? Pride sadjarski inženir k kooperantu in vidi, da je ta preveč obrezal sadno drevje. Inženir pravi: " Te jablane pa ste preveč obrezali in ne bodo dale dosti jabolk.” Kmet odvrne : " To pa imate prav tovariš inženir, te hruške pa res ne bodo dale dosti jabolk !" Sosed pride na obisk k sosedu. Čez nekaj časa ga začne zebsti in vpraša: ” čuj sosed, kaj ti nič ne kuriš ?” Ta mu odvrne: " Kako da ne, toda oprosti nisem vedel, da prideš in sem prostor segrel za eno osebo.” Dodo je pri parkiranju poškodoval dva avtomobila. "Pozabil sem očala” se brani na zaslišanju, ”pa sem moral parkirati po posluhu". POEZIJE ŠTUDENTK Gledam tvoje oči prihajajoča noč, tvoj sveži korak prebujajoče se jutro, tvojo umirjeno kretnjo preživeli dan; in vidim obrazov stotisoče, rok na milione, a src nikjer. Le pričakujoče pesmi izzvenelih strun, le močan odmev trpkega vzklika - - ŽIVETI NIKOLI IZŽIVLJEN - V čistosti neke jeseni prebiram ostanke sanj; zlagam jih pokonci, počez -sesujejo se v tisoče plasti. In spet iščem, obiram, izbira iz te grmade iluzij....... Vedno znova in znova si ustvarjam neke sanje - upa neko spoznanje - sesutje. V jesenskih listih bakrenih b iščem rumene odtenke, v jutranji megli solzo ponosa Najdem in iščem. Zadovoljna, nezadovoljna begam po kotičkih izpetih upo preživelih bojev. V reki zavrženih želja, v sapici neizrečenih besed, v solzi spoznanja ostale so moje poti labirinta. A tok usode me je vrgel na obalo pustih misli, neizrečene besede so se izgubile v vetru, solza se izsušila v realnem svetu. C A C A MALI OGLASI, RAZPISI UT PRIPOROČILA Menjam cimro, ki smrči, za brucko, ki me bo nežno uspavala ! (nespečnež) Študent je našel denarnico ! Lastnika naj bo sram I (pošteni najditelj-študent) Individualnim poslovodnim organom, ki jim je postalo vroče v zaprtih prostorih, toplo priporočamo, da se lahko ohlasijo v novih prostorih v Nemščaku, kjer je še nekoliko praznih korit. V pristnem domačem okolju se bodo lahko počutili bolj sprsčeno tudi brez dragih "KLIMA” naprav. (pričakujoči) Društvo iskalcev zaposlitve organizira enotedenski izlet po Jugoslaviji. Prijavijo se naj tisti (optimisti), ki se nameravajo zaposliti. (predsednik društva) Razpisujemo delovno mesto za sina našega Šefa ! (kadrovska služba) RAZPIS NK ” Vinski kamen - 79” razpisuje prosta delovna mesta za naslednja dela in naloge: a) 3 (tri) igralce (nogometaše za mali nogomet) POGOJ: - Najmanj 4.razredi OŠ; žoga za trening (znanje nogometa ni pomembno) I b) Člana ožjega strokovnega vodstva POGOJ: - Najmanj 5 razredov OŠ, vzdržljivost pri dviganju kozarcev, dobro poznavanje geografskega položaja, večine gostiln v Prekmurju, ter najmanj deset let delovne (ali kake druge)dobe, zaželjeno je da ima lasten vir dohodkov. s NASE GOSPODARSTVO DANES ( v pojasnilo zelenim brucem, drugi tako že vse vedo) V tem Času poslušamo povsod tole: izvažati, izvažati čim več izvažati na konvertibilne trge. Zeleni bruc, ki poleg tega, da ima žuti kljun, o ničemer nima pojma, se bo vprašal ZAKAJ (izvažati, seveda) ? Zato je prav, da mu ena izmed starih bajt to razloži. Ne bomo se spuščali v razvoj jugoslovanskega gospodarstva, čeprav to ne bi bilo nekoristno, sploh pa ni nepomembno poznavanje razvoja do sedaj in s tem poznavanje nekaterih vzrokov in razlogov, ki so v preteklosti vplivali na sedanje stanje našega gospodarstva. Torej, zakaj izvažati ? V svetu je praksa, da si določena država lahko sposodi sredstva v drugih državah, če jih sama nima dovolj. Temu pravijo uvoz kapitala. No, prav to je storila (oziroma kar lep čas dela) naša družba. Ta uvoženi kapital je po določenem času seveda treba vrniti, in sicer z določeno odškodnino za to, ker ga ni mogla uporabljati država, ki nam ga je posodila. Ta stvar sama po sebi ni nič napačnega. Teoretični vidik oziroma interes za uvoz kapitala je naslednji: ker doma nimamo zadosti kapitala (sredstev, denarja) za izgraditev in izboljšanje gospodarskega in družbenega sistema, si ga bomo sposodili. Ker bomo z njim zgradili boljše gospodarstvo, bo le-to lahko proizvedlo razne dobrine, ki jih bomo v tujini prodali in ta denar, iztržen za prodane dobrine porabili za odplačilo uvoženega kapitala in nadomestila (obresti;. Do tu vse lepo in prav. Tako smo tudi naredili. Toda teh sredstev ki smo si jih sposodili, nismo uporabili zadosti racionalno, tako da nismo zgradili takšnega gospodarstva, kot smo načrtovali. S tem tudi nismo proizvedli dovolj proizvodov, ki bi jih lahko prodali v tujini. Tako tudi nismo dobili dovolj denarja za poravnavo obveznosti oziroma dolgov do tujine. Ker teh starih dolgov nismo mogli poravnati, smo si sposodili nova sredstva v tujini, da bi jih poravnali. Ta stvar je nekako šla skozi leta, sedaj pa se je zaustavilo, ker nam v tujini ne dajo več ničesar. Tako vsaj pravijo naši vodilni možje. Če pa ne dobimo zunaj, bomo nekako morali ustvariti doma. Zato bomo morali zmanjšati domačo porabo, da bo del le-te lahko šel v tujino. Ker moramo dolgove vrniti v glavnem v valutah, kot so dolar, marka in podobne, je treba do teh valut nekako priti. To lahko storimo z izvozom blaga in storitev v države s temi valutami (t.i. konvertibilnimi valutami). Tam nam v teh valutah plačajo naše blago in mi s tem denarjem poravnamo naše dolgove. Zakaj pa uvoz na t.i. klirinško področje pri tem nič ne velja? Z državami s katerimi imamo sklenjene klirinške sporazume (to so predvsem države vzhodnega bloka) ne poravnavamo medsebojnih obveznosti z denarjem, ampak je denar le obračunska enota za obračun materialnih (blagovnih) tokov. Zato velja med državam poseben obračunski tečaj med valutami, ki nima nobene zveze z deviznim trgom in je medsebojno dogovorjen. Načelno pa je menjava s temi državami uravnovešena, tako da ne prihaja do presežkov izvoza ali uvoza in s tem ni medsebojnih terjatev. Zdaj bi lahko zeleni bruci odprli svoj žuti kljun in rekli: pa izvažajmo na konvertibilni trg, in naše težave bodo rešene. Ha, zeleni bruc naj pazi, da katera od starih bajt ne umre od smeha. Saj mi izvažamo, pa zeleni bruc vidi, kakšne težave imamo^pri tem. Stvar vsekakor ni enostavna. Na konvertibilnem tržišču kupujejo samo dobre in sorazmerno poseni izdelke, ki jih mi nimamo ravno preveč. Poleg tega vedo, da moramo "izvažati za vsako ceno", kot so svetu razglasili naši pametni "gospodarstveniki" in zato lahko oni določajo pogoje kupoprodaje (zbirajo cene in podobno). Moramo dodati še pomembno dejstvo, da naša družba tenutno ni pripravljena oziroma sposobna proizvesti take količine dobrin, ki bi zanje dobili dovolj denarja za poravnavo vseh dolgov. Izvoz je postal torej prioriteta našega gospodarstva. To je odraz situacije in nujnosti, nikakor pa to ni dobro. Ker mislimo samo na izvoz, pri tem zanemarjamo druga pomembna gospodarska vprašanja, kot so naprimer neustrezna struktura gospodarstva, neustrezen sistem vrednotenja in nagrajevanja in druge. Pomanjkljivost je tudi v tem, da nimamo oblikovanega ekonomskega sistema, ki bi dal ekonomskim subjektom nek okvir, okolje, v katerem bi ti subjekti delovali in seveda vnaprej vedeli, kakšne so reakcije gospodarskega okolja na njihovo obnašanje. Kje je torej rešitev ? Rešitve zagotovo ne bomo našli v konvertibilnosti dinarja, ker za to nikakor ne izpolnjujemo pogojev. Prav tako nasploh s tečajem dinarja ne bomo ničesar rešili; tečaj (vsaj redni) je namreč odraz stanja oziroma sposobnosti gospodarstva, nikakor pa ne obratno. Rešitev je v tem, da uredimo odnose v jedru produkcije to je v proizvodnji, ne pa da jo kot do zdaj iščemo na področju menjave. Treba bo boljše in več delati, racionalnejše izkoriščati sredstva. Vsekakor pa je jasno, da se bomo morali prav mi mar-sičemo odpovedati. No, da ne bi brucev preveč prestašili, je treba poudariti, da situacija še zmeraj ni tako črna. Kot premetenemu Jugoslovanu nam ostane še tale možnost: še vedno lahko v tujini najemamo kredite. Seveda ne več tistih po ugodnih pogojih in ugodnih obrestnih merah, te smo izčrpali. Na prostem trgu kapital lahko najemamo kot kredite, ki jih je prav tako kot dosedanje treba odplačati, toda po še težjih pogojih. Ali smo sposobni le-te tudi odplačati ? Glede na to, kako smo se obnašali do zdaj, ne. Ali smo se pripravljeni toliko spremeniti ? Ali smo res pripravljeni delati ? Bruci, to breme polagamo stare bajte na vaša ramena. s Tujci zavzeti g za poslovno £ sodelovanje fo^Za hasp proizvodnjo m zanimajo zlasti firme izza Razvitih držav SE NEKAJ ZBADLJIVIH IN SMESNIH Ne nisem za izmenjavo zakonskih parov, lahko pa vam posodim ženo. Ona: "Ljubim te. Ti tudi mene?” On po kratkem premisleku: "Da tudi tebe.” Matija: "Kaj delaš ?" Marko: "Nič" Matija: "Torej ti bom pomagal." Neoženjeni so v načelu prav tako bebavi kot poročeni možje, le da tega ne slišijo tolikokrat. Ali veste, kaj je življenje ? Življenje je tista neozdravljiva bolezen, za katero so še vsi ljudje umrli, preživeli pa sole tisti, ki se sploh niso rodili. Ste vedeli, da se včasih celo šefi nimajo za šefe, ko gre za odgovornost. Dvej materi se zgučavleta. Prva pijta drtfgo, ka je z^njenin sinekom, ka je tak zamotani v povoje, pa ka komaj ešče odi. Drtljga pravi: "Ja, eto je prišo naš sinek ob tre j vgojno trejzen domou, pa ga je naš Luxi ne j spozno. Trije vladarji vladajo svetu: ljubezen, neumnost in denar. Ni čudno, da mora svet propasti, če ima toliko vladarjev. Študent pri vedeževalki: - Rad bi vedel, kaj vse mi bo prineslo novo študijsko leto ! - Samo prineslo ali tudi odneslo ? Vzrok - Zakaj, si postal policaj ? Nisi bil v poklicu prodajalca zadovoljen ? - Bil, ampak sedaj rimajo stranke nikoli prav ! Določen čas Šef novi tajnici: - Sprejeti ste v službo za določen čas, toliko časa, da vas ne vidi moja žena. PHAVA, ROMANTIČNA, REALNA, ŠTUDENTSKA LJUBEZEN 1 ? ? ... c = = sxx = = sic=Eaacs:t:nrBS»E«aB«««««|i«a«gBBMBsa«BBBB:s»BKss = an Samo trenutek, bežen pogled in pride ljubezen I Če pa ljubezni ni, pride samota, trpljenje in novo hrepenenje 1 Ljubiti je lepo, če si zaljubljen I Ljubiti je težko če sam nisi ljubljen !? Za ljubezen sta potrebna dva-ki zvesto ljubita I ! ! Prejmi tale cvet, ki povedal ti bo vse kar v mojem srcu skrito je. Brucka je zajokala, ker fanta je izgubila, pa čeprav zvesto ga je ljubi' Mine teden,ali dva, brucka spet ljubiti zna! (tako je pač z študentsko ljubeznijo) Zalubljeni študent IZPOSOJENE MISLI IN AFORIZMI Res ima naše gospodarstvo še kar nekaj prvorazrednih strokovnjakov, toda še več je takih z nepopolno osemletko. Vodilni ljudje so kot bankovci; večji so, teže delovni človek pride do njih. Da bi se ohranil, mora človek jesti in držati zaprta usta. S telesno prostitucijo prideš do deviz, z duševno pa do stolčka. Širši kot imaš razgled, več napak vidiš. Velikemu talentu se godi tako, kot papirnatemu zmaju: čim više se dvigne, tem več fantalinov ga skuša sklatiti. □A^PogEP, SAMO ESC E Pet leTt počakaj (ka g4es CENE IN ŠTIPENDIJE = = = = = = =ss = =:s:2zs=s Kako lepo bi bilo, Se bi štipendije sledile cenam. Pomislite samo - zvišanje štipendije vsak mesec I To bi prišlo prav predvsem tistim študentom, ki imajo majhne štipendije, tako, da komaj (oziroma ne morejo) shajati z štipendijo. Ne rečem ga? da tega ne bi bili veseli tudi tisti, ki imajo tako velike stigendije, da presegajo povprečni osebni dohodek delavca (najmanjše plače) v marsikateri Pomurski občini (še več bi zapravili). Rekli boste, da študent ne živi samo od štipendije in da so starši dolžni da sofinancirajo hčerko ali sina, ki študira. To je tudi res, toda če pogledamo dogodke vidimo, da se cene vrtoglavo dvigajo, osebni dohodki staršev pa se nič ne zvišujejo. Zato bi bilo upravičeno, da štipendije sledijo cenam. Vprašali se boste zakaj vse pa potrebuje študent toliko denarja, oziroma, kam zapravi štipendijo in ves ostali vir sredstev? Na kratko vam bom povedal. Vsak študent plača sobo - stanovanje (v študentskem domu ali pri privatniku). V študentskem domu je sicer soba cenejša, kot privat, vendar za nekatere tudi previsoka. Naprej: vsak študent se hrani (v študentski menzi ali pa si kuha sam, nekateri pa se hranijo kar v restavracijah). Z hrano pa vemo kako je danes - draga je, študijska literatura, če se že dobi ni poceni, kljub temu da študent ne kupuje vso literaturo (mnogokrat se zgodi, da te sploh ni), le najnujnejšo oziroma tisto, ki mu bo prišla prav tudi kasneje v praksi. Če pa prištejemo k tem poglavitnim stroškom še ostale^vsako-dnevne stroške; - stroške zabave, tekočih zadev v družbi, stroške oblačenja (res je, da nekateri tudi pretiravajo) vidimo da štipendija (oziroma vsa sredstva) kar hitro splahnijo. Sedaj se boste pa vprašali, kaj pa stabilizacija, zategovanje gasov in vsa ostala sredstva varčevanja, to naj ne bi prizadelo študenta ? To že - stabilizacija, varčevanje itd., toda Če realno pogledamo so razlike med štipendijami res velike (8000 - 1^00) in vprašali bi vas ali je to prav da je tako ? Zakaj ne bi dobivali vsi enake ekonomske štipendije, če že študenti plačujemo ekonomske stanarine in kupujemo po ekonomskih cenah (ki so astronomske) ? Saj ne pravim, da so štipendije povsod male, toda lepo bi bilo, da bi študent pokril vsaj poglavitne stroške študija z štipendijo. HOROSKOP ZA LETO 1982 VODNAR (21. januar ja do 19* februarja) Ženske v tem znaku so samosvoje in rahlo ; domišljave, težko jih je osvojiti. Moški hočejo imeti vedno prav. Često ostanejo sami in s tem se potem hvalijo. Čeprav ste velik diplomat, stvari ne bo lahko speljati na pravi tir. ZDRAVJE: pohitite k zobozdravniku R I B I (od 20. februarja do 21. marca) Poleti vas bo nekdo navdal z občudovanjem Razočaranje v avgustu. Moški v tem znaku so duhoviti, a zafrkljivi. Vaša ljubezen do študija in knjig, bo prizadela vašo denarnico. ZDRAVJE: ukvarjajte se več s športom. 0 V E N ( od 22. marca do 20. aprila) Za ženske v tem znaku velja, da "tiha voda bregove dere". V tem letu vas čala burno ljubezensko življenje. Najnevarnejši bo petek po spomladanski polni luni. Moški se varujte divjega seksualnega življenja, ker se vam utegne pozneje maščevati. ZDRAVJE: možnost lažjega prehlada BIK (od 21. aprila do 21. maja) Ženske v znaku "bika so vedno mladostne in znajo skriti leta. Svojo enakopravnost so si že zdavnaj priborile. Bik ima sposobnost, da se zna izvleči iz nesreče. Nekoga, ki se preveč teoretično ukvarja z vami, boste pripravili do tega, da bo to počel praktično. NASVET: varujte se živih barv in hudih psov DVOJČKA (od 22. maja do 21. junija) Ženske so trmaste in vse hočejo doseči, če ne zlepa, pa zgrda. V februarju se boste zatreskali, v marcu bo že vaš (vaša). Za hrbtom se vam bodo smejali, a to bo le zelena zavist. Pri delu oz. študiju boste imeli uspeh in to vas bo za nekaj časa zaposlilo. ZDRAVJE: pazite na svoje duševno počutje RAK (od 22. junija do 23. julja) V tem letu vas bo marsikaj doletelo. Dekleta pazite - prijazna baraba vas bo skušala zapeljati, a se bo ob pravem času izdal. Spomladi vas čaka presenečenje. Raki ne bodite preveč nepremišljeni in napadalni. V tem letu se varujte vode, tudi pijte kaj drugega. ZDRAVJE: odvečni kilogrami utegnejo škodovati vašim poskočnim nagnjenjem LEV (od 24. julija do 25. avgusta) Ženske v znaku leva rade gospodinjijo in razvajajo moške. Spomladi vas bo prijela želja po potepanju. Levi so silno radodarni. Ne letajte za krili,, raje zbirajte značke, videti boste normalnejši. Pri delu in študiju se preveč ne naprezajte - upoštevajte stabilizacijo. ZDRAVJE: ne letajte za vsako malenkost k zdravniku, srčne težave bodo minile. DEVICA (od 24. avgusta do 25. septembra) Device so previden in nezaupljive. Nekatere se naskrivaj vdajajo pijači, nekatere rade pretakajo krokodilje solze. Moški v tem znaku delajo kar jim je všeč in zato so zelo srečni. Opustite vožnjo z avtom in se raje vozite s kolesom. ZDRAVJE: varujte se belih mišk. TEHTNICA (od 24.septembra do 25 Tehtnica ima bolezen za nepotrebno in čisto izgubo časa. Vsa svoja potovanja začenjajte ob torkih, pa se vam ni treba bati nesreče. Neumnosti, ki jih boste počeli v začetku leta se vas bodo otepale poleti. Ne razme- tavajte preveč z denarjem. ZDRAVJE: pozimi težave s sklepi, poleti težave z žolčem. ŠKORPIJON (od 24. oktobra do 22.novembra) Čeprav ste rojeni v jeseni, ste kot aprilsko vreme. Vsak je po svoje majhen. Radi popijete kozarček dobre kapljice, pijanci pa ne boste nikoli. Moški - poleti se varujte razgaljenih žensk, ki vas lahko spravijo v skušnjavo. Ne drezajte v svojo okolico, ki je pravo osje gnezdo. ZDRAVJE: na drsališču si lahko zlomite nogo. STRELEC (od 23«novembra do 22.decembra) Ženske v tem znaku so zvedave čez vse meje, tudi predrzne. Moški so nepremišljeni, razposajeni. Majska ljubezen se bo že junija ohladila. Pri študiju boste imeli uspeh. ČAKA vas potovanje v tujino. ZDRAVJE: grozijo vam živčna obolenja in vnetje glasilk. KOZOROG (od 23«decembra do 20.januarja) Ženske se hitro zaljubite, a tudi hitro pozabite na to. Delate se hladnokrvne, zadovoljne s tistim kar imate. Moški pa neradi rinete v ospredje, čeprav bi včasih koristilo. Ona misli na vas, pišite ji. ZDRAVJE: v maju težave s prebavo. POVEDALI SO NAM ! - Stabilizacija - da, toda ne v naših glavah in žepih ! ( študenti) - Iz usmerjenega izobraževanja - v usmerjeno brezposelnost ! (diplomant brez slW - Študiram - torej sem ! Pijem - mar nisem ! (študent-veselj ak) - Odslej naprej zaposlimo pripravnike samo za čas pripravniškega staža. (slabo stoječe DO) - Sedaj pa grem v pokoj, da bom lahko honorarno delal 1 ( intelektualec) - Pri nas so deficitarni kadri: vezist, vratarji in levo krilo (kadrovska služba) - Ko bom velik,bom upokojenec ! (ciciban) - Ko bom diplomiral, bom okapal repo ! (absolvent) - Morali nam bodo povišati štipendijo, da bomo imeli za plavo kuverto (bodoči brezposelni) - Iščem službo "prosim boga, da je ne dobim" (kandidat) - Ko končaš agronomijo, boš naš blagajnik. (kmetijci) - Nevarnost nam preti iz skupnosti za zaposlovanje. (upokojenci) založniško grafično Embalažno podjetje POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA - LEN DAVSKA 1 TOZD TISKARNA, TOZD KARTONAŽA, SKUPNE SLUŽBE telefon 22-210, teta 35229, računovodstvo 22-442, žiro račun pri sdk murska sobota 51900-607-70263 Iz skromnih začetkov pred 27• leti se je POMURSKI TISK razrasel v pomembno delovno organizacijo, ki združuje 3 sorodne dejavnosti v svojih temeljnih organizacijah. POMURSKA ZALOŽBA je med pomembnejšimi založniškimi hišami V SR Sloveniji, z bogatim založniškim programom domačih in prevedenih del. Temeljna organizacija TISKARNA se je uveljavila s tiski turističnih in gospodarskih prospektov, katalogov in umetniških barvnih tiskov, uveljavlja se tudi na tujih tržiščih. Temeljna organizacija KARTONAŽA izdeluje lepo oblikovano potiskano embalažo iz papirja, kartona in plastičnih snovi in je za svoje izdelke prejela že več priznanj - jugoslovanskih "Oskrjev” za embalažo in drugih pohval. Je najmočnejša dejavnost v Pomurskem tisku. Dosedanji dosežki in načrtovan nadaljni razvoj zanesljivo zagotavljajo uspešnost Pomurskega tiska tudi v prihodnosti. ljubljanska banka Z< POMURSKA BANKA MURSKA SOBOTA ZAVARUJTE PRI zavarovalna skupnost triglav Ijubljaria POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST ABC - POMURKA TOVARNA MLEČNEGA PRAHU , p. o. MURSKA SOBOTA SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI g,.H r P n I P varsIrojLENDAVA INDUSTRIJA IN MONTAŽA N. SOL. O Priporoča svojim cenjenim strankam kvalitetne proizvode: transformatorje za varjenje — montažo centralne kurjave, vodovoda in sanitarij za hoby obrt in industrijo — montaža vseh vrst izolacij v industriji in gradbeništvu 69000 MURSKA SOBOTA Lendavska c. 9 Telefon (069) 21-580, 21-176 Teleks: 35-219 61000 LJUBLJANA Wolfova ul. 12 Telefon: (061) 214-436 Teleks: 31-476 /gv MESNA INDUSTRIJA n.sol.o MURSKA SOBOTA / SE P B I P O B O Č A S SVOJIMI KVALITETNIMI PH0IZV0DI PRIPOROČAJO SE VAM POPIT FRANC Knjigoveznica, uokvirjanje slik in gobelinov Lendavska cesta 5? Murska Sobota KERČMAR Alojz Splošno kleparstvo, ključavničarstvo in strelovodne naprave Ob kanalu 1, Murska Sobota ŽIŽEK Vili Laboratorij za radio, TV in avtomatiko Nikola Tesle 7, Murska Sobota MEXPRESNA” Kemična čistilnica ŠIFTAR Ema Aškerčeva 5» Murska Sobota Gostišče "LETALIŠČE”, HORVAT Peter Mflzge 2 Obiščite nas. Vsak dan vam nudimo tople malice, posebno sobo za zaključene družbe in hrano po naročilu. FOTO HOCHSTATTER , Trg zmage 5» Murska Sobota Kvalitetna izdelava fotografij BERITE VAŠ VESTNIK Kvalitetna fotografija za vsako priložnost FOTO GERENČER Staneta Rozmana 7, Murska Sobota Najmoderneje opremljen color laboratorij MANDIČ Vlado, zlatarstvo Kocljeva 12, Murska Sobota PUSTAI Kornelije, urarstvo Tržnica, Murska Sobota Splošno kleparstvo JUG Drago Cvetkova 12, Murska Sobota ELEKTROINSTALATERSTVO KOSEC Milan Staneta Rozmana 11, Murska Sobota Kemična čistilnica BENKO Štefan Staneta Rozmana 5» Murska Sobota Kovinoplastika ing. Štefan in Irena PAVLINJIK Temlinova 2, Murska Sobota Gostilna VITEZ Štefan Štefana Kuzmiča 25, Murska Sobota KOCUVAN Slavko KeramiČarstvo Titova 14, Murska Sobota Z uslugami se priporoča Gostilna PRELOG , Beltinci Frizerski salon, HORVAT Marija,Beltinci —— ...............- • - .................... Gostilna KLEMENT, Turnišče Gostilna MATJAŠEC, Turnišče BRALCI SPRAŠUJEJO - MI ODGOVARJAMO - Kakšna je razlika med "brucom" in "oslom ?" ODGOVOR: - Nobena, oba sta po svoje "zabita!" - Zakaj so zmanjšali proizvodnjo piščancev v Puconcih ? ODGOVOR: Zato, ker je že tako ali tako preveč kalimerojev v Pomurju. - Kaj bi nastalo ob združitvi (fizični-tekoči) G.Radgone in Radenec ? ODGOVOR: En velki špricer. - Ali bodo ob novi kirurgiji v Rakičanu postavili prav "tako" novo zgradbo, kot ov stari v Murski Soboti ? ODGOVOR: Ne vemo ! Vprašajte za to pristojne. - Ali bo prišel čas, ko bomo stabilizirali tudi naše znanje? ODGOVOR: Več veš, več napak vidiš, lažje kritiziraš. - Kdo je odgovoren, če staro leto ni bilo uspešno ? ODGOVOR: Načelno nihče, odgovornih ni. - Kaj pa sploh delate v teh vaših klubih ? ODGOVOR: Preberite poročila na začetku "BRUCA" ali pa pridite pogledat kaj delamo. - Se je sploh kdo upravičen veseliti novega leta ? ODGOVOR: Načelno nihče, razen arestantov. S BSSssxsss=K8&s=SK&x&ssB=s=ssssKSSSssBBSBSSS«KB8SssesExsssssss=ss: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK s Drago KARAKATIČ UREDNIŠKI ODBOR SO SESTAVLJALI: Olivija HERTL, Bojan KOLAR, Ivan SMODIŠ, Jože ŠUKLER, Tibi ČIGUT' LIKOVNA OPREMA: Iztok ZRINSKI, Mirko RAJNAR - Zurnba Razmnoženo v 1000 izvodih na Srednješolskem centru v Murski Soboti, februarja 1982. BRUC je oproščen prometnega davka po sklepu Republiškega komiteja za kulturo in znanost, št. 4210-58/82 z dne 2/2-1982. Ljubljana :a montažna podjetja, o.sol.o. T Panonija kovinska in elektroindustrija p.o. 69000 Murska Sobota, Bjedičeva 1, Jugoslavija Telefon (069) 21-750 PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE rzoparilniki otli za žganjekuho otorne rotacijske kosilnice raktorski nakladalci inogradniške škropilnice adilniki za koruzo 'grabijalniki - obračalniki kultivatorji za koruzo hoosne prikolice 'nevmatski sadilniki 'AN0NIJA - BECKER PROGRAM INVESTICIJSKE OPREME IN KOOPERACIJE: - Hladilni stolpi - Plinski števci - Industrijska kooperacija (TAM, ŠTORE,TOMO VINKOVIČ, TSN MARIBOR lini Ljubljana Industrijska montažna podjetja, o.sol.o. < Panonija kovinska in elektroindustrija p.o. 69000 Murska Sobota, Bjedičeva 1, Jugoslavija Telefon (069) 21-750 IZ PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - Brzoparilniki - Kotli za žganjekuho - Motorne rotacijske kosilnice - Traktorski nakladalci - Vinogradniške škropilnice - Sadilniki za koruzo - Zgrabijalniki - obračalniki - Kultivatorji za koruzo - Enoosne prikolice - Pnevmatski sadilniki PANONIJA - BECKER PROGRAM INVESTICIJSKE OPREME IN KOOPERACIJE: - Hladilni stolpi - Plinski števci - Industrijska kooperacija (TAM, ŠTORE, TOMO VINKOVIČ, TSN MARIBOR