Siev 236. Posamezna Številka stane 1 Din. V LlBUlfanh v CdrleK dne 2S. oklo&ra 1022. bi dobavljeno n- dom mesetno 3£=rss Naročnina =53 za državo SHS: t) po pošl! meseCao Din 12 10 za Inozemstvo: &e.-9Čso Dli 30 as Sobotna izdaja: == v JagoslavlJI.....Din IS v inozemstva 3J Uredništvo je v Kopitarjevi oltoS Stev. 8/11L Ro&opisl u se vračajo; netrsukirana pisma se ne sprejemajo. Breda. teleL Stv. 50, npravn. Stv. 328. I ~s Cene lnseratom: as Kaostoipns petitaa vreta malt ogleat po Dla.1'—1> Dta.1-50, veliki uglasi nad 45 mm vt-■hae po Din. 2 —, poslasa t«, po Din. 3 —. Pr! večjem naročilu popmt Izhaja vsak dan Uvzemil tionedeijka in daeva po pru-nlkn ob 5. nrt ifntrat Oprava je v Kopitarjevi al. 6, — Račun potttne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino is St 348 sa oglasa zaoreb 39.011, sarajev. 7563, prašite in dn»aj. 24,797 Ljubljanska občina je skozi celo človeško dobo bila v rokah liberalne buržoazije. Ljubljansko delovno ljudstvo je bilo obsojeno prenašati komando kapitalističnih magnatov, ki sc ljudstva in njegovih socialnih in gospodarskih potreb niso spomnili nikoli drugače, razon ob volitvah. Z zmago splošne, enake in proporcionalne volivne pravice pa je bila pri zadnjih občinskih volitvah stranka kapitalistov potisnjeaa v manjšino. Liberalna stranka, ki je po prevratu prebarvala svojo firmo v : demokratsko stranko; , je s tem izgubila fcvojo zadnjo večjo trdnjavo. Zato je začela obupen boj za svoj obstoj. Protiustavni zakon o zaščiti države, ki je uzakonil nasilje in samovoljnost proti delovnemu ljudstvu v mestih in vaseh ter oropal Komunistično stranko vseh mandatov in ji vzel pravico zastopati v njenih vrstah organizirani prole-tariat, je prvi pomagal ljubljanski buržoaziji, da oslabi pozicijo opozicionalnih strank v občinskem s ve lu. Vlada je razveljavila od ljudstva izvoljenim komunističnim občinskim odbornikom mandate in jih vrgla na cesto iVendar se ostale opozicionalue stranke niso prestrašile vladnega terorja, temveč so prevzele občino v roke in začele uveljavljati program dela, ki je bilo v korist širokih množic ljubljanskega delovnega ljudstva, je pa križalo interese kapitala, zastopanega po demokratski stranki. Ker vlada ni mogla ukloniti občinskega sveta, da postane pohlevno orodje v rokah vladajočega kapitalističnega razreda, je izvršila novo nasilje z razpustom ljubljanskega občinskega sveta. Da si zagotovi izgubljeno nadoblast nad delovnim ljudstvom Ljubljane, je izposlovala demokratska stranka iz IBelgrada tako spremembo volivnega reda, ki daie relativni večini dve tretjini vseh mandatov v občinskem svetu. Ljubljanska buržoazija upa, da se s pomočjo te postave zopet vrne v izgubljeni raj na ljubljanskem rotovžu. Da se ji ta nakana bolj gotovo posreči, se jo navidez razcepila v dva tabora in v onih bank. ki so interesirane na milijonih »Mestne hranilnico , kakor da bi šli z onimi, ki so bili radi interesov teh bank razpuščeni. Spričo takega položaja mora delovno ljudstvo poseči po samopomoči. Delovno ljudstvo v Sloveniji in v celi Jugoslaviji se danes bori za najosnovnejše politične, gospodarske in socialne pravice. Bančni in trgovski kapital pod vodstvom srbske buržoazije, ki v svoji brezmejni pohlepnosti in v svojem vclesrliskem c e n t r a 1 i z in u iii i m p e r i a 1 i z ni u izvaja najhujši teror nad lastnim srbskim ljudstvom ravno tako kakor tudi nad vsemi drugimi narodi v državi, vrši najbrezobzirnejš o e It s p 1 o 11 (a c, i j o 11 a <1 delo v n i 1» i množica m i, ker hoče na njegova ramena zvaliti celo breme svetovne vojne. Zato je vladajoča buržoazija odpravila najelcmen-iarnejše politične pravice zborovanja in združevanja za vse državljane, da onemogoči močno organizacijo proletariata, zato tepta pravico samoodločbe, narodov, zato sc upira tudi zahtevani zakonodajni avtonomiji slovenskega ljudstva in gazi o b č i n s k o s a m o u p r a v o. Edina pot iz tega težkega stanja je ENOTNA FRONTA DELOVNEGA LJUDSTVA za posamezne konkretne cilje, ki jih je doseči na političnem, gospodarskem in socialnem polju v skupnem boju proti obstoječi reakciji in eksploataciji. Bližajoče občinske volitve kličejo na plan ljubljansko delovno ljudstvo, da ustvari enotno fronto na podlagi enotnega komunalnega programa in enotnega boja za izvedbo tega programa. Tak skupni nastop vsega delovnega ljudstva bo ON E.MOG OČI L A RN1TE \ KAPITALISTIČNE POLITIKE NA LJUBLJANSKI MAGISTRAT /ki so jo nestalni in breznačeliii voditelji narodnih socialcev pomagali podirati / y zadnjem občinskem svetu. Odločili so se, da gredo rajši z upravnimi svetniki J. Na političnem polju. Boj za popohio in vsestransko samoodločbo (avtonomijo) ljudstva, predvsem za najširšo občinsko samoupravo ter boj za odpravo vseh zakonov, ki temu posredno ali neposredno nasprotujejo, zlasti protiustavnega zakona o zaščiti države. Državno nadzorstvo nad občino te k na omejiti na pravico ugovora zoper protizakonit« čine njenih organov, pri čemur pa ima rodno sodišče odločati o vprašanju protizakonitosti. Policijska oblast pripadaj občini. Boj za proporcionalni volivni red v občini z aktivno in pasivno volivno pravico vseli občanov moškega in ženskega spola od 21. leta starosti, ki bivajo oh razpisu že vsaj 3 mesece v občini. Člano občinskega zastopstva jc -eititi pri izvrševanju njihovih funkcij z imuniteto. II. Na socialnem polju. a) Varstvo delavcev in nameščence v. Popolna svoboda združevanja in zborovauja za vse občinske delavce in nameščence ter zagotovitev dostojne življenske eksistenco. V varstvo svojih interesov izvolijo delavci iu nameščenci v vseh večjih občinskih podjetjih kontrolne svoie. Za prehrano delavcev, nameščencev 111 ubožnejših slojev v obče uvede občina občinsko aprovizacijo v /.vezi z zadružnimi organizacijam;, osnuje ljudsko kuhinjo, občinsko pekarno, mesnice, mlekarne iu preskrbuje občane s kurjavo. Podpiranje delavcev v nezaposlenosti. Ustanovitev delavskega doma za prenočevanje potujočih delavcev. Ustanovitev vajeniškega doma za mladoletne delavce, in vajence. b) Na polju stanovanjske politike. Občinska zemlja se sine. v kolikor jc za to primerna, oddajati samo za zgradbo stanovanjskih hiš v uporabo stanovanjskim in stavbnim zadrugam. Občina mora poskusiti, da dobi v svojo la>t vse večje zemljiške komplekse, ki utegnejo priti v poštev kol stavbišča. Zato so se zaupniki najmočnejših skupin ljubljanskega delovnega ljudstva odločili za ENOTEN BLOK pri občinskih volitvah pod imenom »ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA« na temelju naslednjega skupnega minimalnega komunalnega programa: Takojšnja energična akcija za dosego zadostnega kredita za zidavo malih hiš in stanovanj za delavce in nameščence s posebnim vpošlevanjem Mavbinskih zadrug. K tej akciji je pritegniti k sodelovanju organizacijo stanovanjskih najemnikov. Nov stavbeni urad, ki bo olajševal in pospeševal zgradbo malih stanovanjskih hiš za delavce in nameščence. Zahteva po taki stanovanjski uredbi, ki bo dajala razpoložljiva stanovanja v kompeienco občinske stanovanjske komisije. Prt oddajanju stanovanj se je ozirati najprej na delavce iu nameščence, ki i-.imajo stanovanja. U\ede naj se stanovanjska policija, ki ima skrbeti, da bodo zlasti stanovanja delavcev in nameščencev odgovarjala higijeuskim in moralnim zahtevam. Ustanovi se občinska opek.-vna in cementarna. c) Zaščita dece i 11 mladine. 1. Posvetovalnica za matere in oskrboval niča za dojenčke pod zdravniškim nadzorstvom in sodelovanjem strokovno izobraženih oskrbovati?. Brezplačno razdeljevanje živil, perila ubožnim materam in dojenkam. 2. Zavetišča za dojenčke in malo deco ?a one. katerih mali in oce. sta čet dan na dolu, ali imata toliko otrok, da je pravilna nega in vzgoja zaradi tega v domači hiši onemogočena. Pod strogim nadzorstvom v nravnem in zdravstvenem' oziru. B. Dnevna zavetišča iu mladinski domovi za šolsko mladino 00 vseli krajih. Prehrana. 4. Šola za iinmjuudarjene otroke z internatom. 5. Dom za • začasen sprejem osirotele, zapuščene in zanemarjene mladine. (3, Otroška igrišča. 7. Uvedba izurjenih .bolniških strežnic za družine, v katerih zboli mati-gospodinja. d) Na 7 cl r a v s t v e n c 111 p o 1 j u. Ustanovitev občinske bolnice, porodišnice in lekarne. Brezplačna zdravila iu zdravniška pomoč revnim občanom. Zidava modernega ljudskega kopališča in ureditev primernega kopališča na prostem. Ustanovitev občinske pralnice. Šolski zdravniki, iu zdravniška skrb v šolali. Ambulatorii za zdravljenje zob za šolsko mladino. Uvedejo naj se praktični higijeničui tečaji. Nadzorstvo nad trgovinami z živili in gostilnami. Pospeševanje brezalkoholnih gostiln in boj proti alkoholizmu. e) invalidi, u b o ž c i. Skrb z a invalide in ustanovitev invalidnega doma. Ubožnica z lastno ekonomijo na deželi. Ljudska pisarna za brezplačne pravne nasvete i rt pravno moč revnim občanom. III. Na gospodarskem polju. Občinsko gospodarstvo se naj vrši v lastnih podjetjih, Tramvajsko omrežje naj se izpopolni ter razširi ua predmestja. Ustanovi naj se nova lekarna, klavnica, lekarna in tržnica. Vodovod naj se razširi na Barje, najmanj naj s« tam napravijo cisterne IV, Na prosvetnem polju. Občinske sole naj se utede po načelih delovne irt produktivne šole. Uvedba šolskih goji tel jic po vseh osnovnih iu meščanskih šolah. Ustanovitev vujenškib in strokovnih šol. Brezplačne šolske potrebščine, hrana, obleka in obutev za revne otroke. Občinske čitalnice, knjižnice in ljudsko vseučilišče. Podpiranj- delavskih izobraževalnih", umetniških in športnih organizacij. Ureditev otroških igrišč in počitniških kolonij. V. Na finančnem polju. Za kritje svojih stroškov se naj občina poslužuje naslednjih finančnih virov: a) dohodki iz občinskih podjetij iu naprav; b) progresivni davki ua imetje iu dohodke, pri čemur je ustanovili primeren eksistenčni minimum; c) davek ua luksus, alkohol, tujski promet. Odpraviti je vs one posredne davke, ki obremeuju« jejo delavce in nameščence ter dvigajo draginjo. Jasno pa je, da zahteva enotni komunalni program predvsem enotne akcijo širokih množic, ker le tak nastop mas more dati potrebno ozadje iu nujno garancijo za izvedbo programa. Zveza delovnega ljudstva- mora v ta namen stati v neprekinjeni živi zvezi z najširšimi množicami ljubljanskega delovnega ljudstva, ker le, če je množica poučena in zainteresirana za delo cbčinskega odbora, se more ta zavedati, da res izpolnjuje svoj program v interesu prizadetih množic in se more v slučaju potrebe naslanjati na mogočen r noten nastop celokupnega delovnega ljudstva v obrambo občinske avtonomije in sklepov občinskega odbora v smislu tega programa. N'a podlagi gorenjega programa in enotne fronte delovnega ljudstva se je sestavila enotna kandidatna lista, ki je izšla iz vrst zaupnikov delovnega ljudstva in ki se proglasi na manilestacijskem zborovanju v petek, dne 27. oktobra. Enotna fronta pa nikakor ne odpravlja načelnih razlik med posameznimi skupinami; te ostanejo. Poleg skupnega komunalnega programa in enotnih akcij za njegovo izvedbo se pušča popolna avtonomnost 111 svoboda za načelno i 11 taktično udejstvovanje vsake skupine v političnem, sindikalnem, kulturnem, gospodarskem, versko- n r a v n e 111 itd. o z i r u. Vendar te razlike niso nobena ovira, da se delovno ljudstvo ne bi znašlo v skupni bojni črti za skupne konkretne cilje, ki so v interesu celokupnega delovnega ljudstva. Stoječ na stališču popolno samoodločbe vseh narodov, torej tudi samoodločbo in avtonomije slovenskega delavsko-kmečkega naroda, stoječ daljo na pedlagi enotne fronte, enotnega komunalnega programa in skupnega nastopa gre ljubljansko delovno prebivalstvo v boj ZA ZMAGO »ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA . DA n0RAZI ZVEZO KAPITALISTOV v mestni občini ljubljanski! Živela enotna fronta delovnega ljudstva! Zveza delovnega ljudstva. .1. Sklepi £e^$»ciYaškega eplskcmata. V češkoslovaški republiki se bi;'e hud kulturni boj. Svobodomiselne politične stranke, stanovske organizacije (zlasti učitelji so drzni in brezstidni v boju in intrigah proti verskemu pouku v šoli, celo proti neobveznemu!), protestanti ln nova češkoslovaška narodna cerkev, ki pa se vzlic podpori češkoslovaške in naše države že cepi in razpada, Sokoli itd. napadajo rimsko katoliško Cerkev. V tem težkem položaju, ki ga poostru-$e boj za vsaj neobvezni verski pouk v osnovni šoli in za ohranitev rimsko-katol. cerkva in pokopališč, so se zbrali vsi škofje republike v dneh 17.-19. t. m. na konferenci, ki je sklenila sledeče dalekosež-ne sklepe, ki vzbujajo splošno pozornost v državi, ker globoko posegajo v eksistenčni boj r.-k. Cerkve in vernega ljudstva ia temeljne pravice. 1. Izšel bo skupni pastirski list vseh Škofov o razmerju med Cerkvi o in državo, o šoli, proti skupni uporabi in predaji katoliških cerkva in pokopališč nekatoli-čanom. 2. Pri vladi bodo škofje nastopili proti prikrajševanju pravic katoliške Cerkve. 3. Stradajočemu delu duhovščine bodo pomagali z rednimi prispevki iz premoženja škofov in premožnejših kanonikov in beneficiatov. 4. Poskrbeli bodo za duhovnike, ki jih potrebu ejo Čehi v Rusiji in na Dunaju. 5. Podpirali bodo delovanje društev sv. Rafaela za izseljence v Ameriko. 0. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se bo razširilo po celem svetu in duhovniški naraščaj bodo pripravljali tudi za misFone med Slovani. 7. Organizirali bodo katoliško dobrodelnost 8. Glede podrobno premišljenega šolskega vnrašania so sklenili vse storiti, da omogočijo versko vzgojo in preprečijo vse, kar ji nasprotuje. Zlasti pri vladi bodo v ta namen nastopali. 9. Izdali bodo dosedanji srednii katekizem, sestavljen primerno današnjim potrebam. 10. Odpravljene praznike bodo v cerkvi obha ali kakor doslej, verniki pa niso obvezani obhamti jih; vendar bodo zahtevali, da se omogoči šoloobveznim otrokom na zahtevo straišev praznovanje teh dni. 11. Pri vladi bodo posredovali, da se dovoli moratorij za cerkvene fonde, ki so obteženi po lombardnem dolgu vojnih posojil. 12. Postavili so norme v smislu odredb sv. Stolice glede bogoslovnega študija in vzgoje v deških seminarih. 13. Za češki kolegij v Rimu bodo zidali novo hišo. da bi v nji mogli nastaniti gojence iz vseh škofij republike in poskrbeli bodo za finančno preskrbo tega važnega zavoda. 14. V vseh škofijah so uvede Unlo cle-ri (zveza duhovnikov) za podporo zunanjih misijonov. 15. Pogajali se bodo, da bi bilo poskrbljeno za ugodnosti nastanitve češkoslovaških romarjev v eruzalemskem hosnicu in da bi tam mogel biti nastavljen za su-periora kak češkoslovaški duhovnik. To je delovni program češkoslovaških Škofov. Ni dvoma, da ga bodo tudi izvajali in izvedli, ker za njimi stoji krepko organiziran verni narod, željan dela in boja za svetinje sv. Cirila in Metoda. Prvič po dolgih stoletjih je mogla rimska sv. Stoli-ca imenovati v sporazumu z vernim narodom in narodno vlado odlične narodne delavce izmed duhovščine za škofe. In ti so na tej konferenci pokazali narodu dlje in pota za ohranitev in nov razmah verskega življenja. Dosedanje požrtvovalno smotreno in tudi uspešno delo in neustra-f šen boj katoliških organizacij Češkoslova-! .ške, ki disciplinirano slede duhovniku msgru ministru šramku, nam .je porok, da škofje niso govorili gluhim ušesom. J. H. Kova angleška vlada. London, 25. okt. (Izv.) Bonar Law je sestavil vlado takole: Premier-minister Bonar L a w; lordprezident: lord S a 1 i s b u-ry; lordkancler: C a ve; zakladni kancler: Stanley Bal d w in; notranje zadeve; Bridgeman; zunanje zadeve: Cur-zon; kolonijo: vojvoda Devonshire; Indija: viscount Peel; vojska: lord Der-by; prvi lordadmiral: Amery; trgovina: Filip Groeame; zdravstvo: sir Artur Boscavven; poljedelstvo: sir Robert ■S a n der; komisar za Škotsko: viscomt N o v a r. — Več portfeljev je še nezasedenih: državni podtajniki bodo imenovani pozneje. (Neka dunajska korespondenca je že pred par dnevi razširila listo novega kabineta, ki pa ni bila pravilna, kakor se vidi iz gornje liste, katera je bila se-stavlena šele danes.) ReparacHska komisija za stabilizacijo marke. Pariz, 25. oktobra. (Izvirno) Agence Havas objavlja naslednjo uradno poročilo: Reparacijska komisija je soglasno sklenila, j da se poda v Berlin, kjer se bo posvetovala z nemško vlado o ukrepih, ki naj bi stabilizirali marko. Komisija odpotuje v Berlin v nedeljo zvečer in bo ostala tam 8 do 14 dni. Od druge strani se poroča, da sta se Barthou in Bradbury glede Nemčije sporazumela. Spor med zemijoradniškimi Srbijanci in prečani. Belgrad, 25 okt. (Izv.) V petek se prične kongres zemijoradniško stranke v Banjaluki. Glasom odločitve glavnega odbora zemljorainiške stranke bi moral biti to le pokrajinski zbor. Zemljoradniški po-s'anski klub bo pa imel tudi v Banjaluki se o glavnega odbora, ki bo končno sklepal glede tozadevne odločitve glavnega odbora v Belgradu. Na dnevnem redu so poleg poročila glavnega odbora in poslanskega kluba tudi referati o agrarni, socialni in prosvetni politiki. Zanimiv bo na kongresu spor med zemijoradniškimi Srbijanci in prečani. »LaMa« kma v JDS, Zagreb, 25. oktobra. (Izvirno) Današnja »Rječ« piše v uvodniku pod naslovom: »Nespremenjen položaj«, da demo-kratje in radikali zate niso glasovali za dr. Ribar'a, ker se je on izjavil za to, da se koalicija z ra likali ukine. Dve tretjini demokratskega kluba pa noče niti slišati o prelomu z radikali ,ker bi potem radikali sami sestavili volivno vlado. >Rječ'< pravi, da je v demokratski stranki faktično kriza, a da je tako lahka, da bo v najhujšem slučaju izstopilo iz stranke le nekaj ljudi, ki so itak le po imenu v demokratski stranki. Položaj je tak, da bo ra^ikalno-demo-kratska kcalicra ostala na vladi verjetno do novih volitev, ako Hrvat ki blok ne opusti svoje abstinenčne taktike in ne pride v Belgrad, ker ni nobene dru POVED VLADI, i Trst, 25. oktobra. Fašlstovska prireditev v Neaplju je bila dobro organizirana. Iz vseh delov Italije je prišlo nad 40.000 fašistov. Ve6 No-apelj je bil v zastavah. Otvoritvenega zborovanja 6e je udeležil tudi neapeljski župan z občinskimi svetniki, več senatorjev, rektor vseučilišča in druge odlične osebnosti. Mussolini je imel programatični govor. iz katerega tu nekaj najznačilnejših mest. Mussolini je rekel, da hoče o fašisti s tem svojim nastopom slovesno in kategorično izpovedati svojo vero v enotnost države in trdno voljo, da odbijejo vsak več ali manj prikrit poizkus avtonomizma ali separatizma. Fašisti hočejo razpust zbornice, volivno reformo in volitve na kratek rok. Zahtevali smo, da se odloži izpraznitev tretje cone v Dalmaciji in zahtevali zase v vladi pet ministrskih listnic in komisariat za aviatiko. Zahtevali smo naslednja ministrstva: za zunanje stvari, za vojno, za mornarico, za delo, za javna dela Vlada nam je odgovorila s smešnimi ponudbami ministrstva brez listnice. Vse je sedaj problem moči. Hočemo, da pridejo v državi do vel ave vse rnoJd nove ilaPianske generacije, izšle iz vojne. Zgodovina priča, da ie v vseh slučajih, ko so trčili skupai različni interesi in ideje, nazadnje odločila moč. Moč je lopot na strani fašizma, zato je tudi njegova zmaga gotova. Kar tiče monarhije, je dejstvo, da enotni režim italijanskega režima trdno opira na savojsko monarhijo (viharne ma-nifestaci e za kralja). Ta monarhija se gotovo ne bo upirala težnjam naroda. Fašizem se ne bori proti sedanjemu režimu v njegovih imanentnih manifestacijah, marveč hoče le-te le oprostiti razne preživele navlake. Sploh pa fašizem noče vzeti ljudstvu njegovih igrač. — O delavstvu je rekel Mussolini, da kot iz naroda iztrgara masa ne more ničesar velikega ustvariti, ker mu manjka duša, ki živi v narodu kot ce^ti. Delavstvo mora ostati v narodu, a treba mu je pomagati v njegovi potrebah. Zato je sklenil pakt z mornariško r.vezo. Svoj govor je zaključil Mussolini s proslavo Neapla, 1 i ga vidi v bodočnosli kot orjaško metropolo italijanskega Sredozemskega morja. — Sredozemsko mor e sredozemcem! — Po Mussolinijevem go- Packa. 26 Francoski napisal Rene Bazin —- Poslovenil A, B. (Dalie.) 10. maja. Grozna stvar je biti nečak gospoda Mo-uillarda. Vedel sem, da je trmast, zmožen zvijače in drznosti, toda nikoli bi ne prišlo na misel, da je imel ob slovesu take namene! Ker Bem se branil odpotovati, še več, ker sem zahte\al odloga za odločitev, ali r i se zarijem v njegovo pisarno ali ne, je n.cž prišel v obup. Zaklel se je, da me odpelje >per fas et nefas.* Na misli mu je nova borba: Mouillard proti Mouillardu, za rizel je v la >proceS'c:, sedaj ne pozna uzde ne vesti, ne srca. Kdo drugi bi se mu bil mogoče uklonil: jaz sem se raje spri. Sprta sva na večno. Ravnokar sem ga spremil v vežo. Pred četrt ure je vstopil ponosen, prevzeten. Tak je le tedaj, kadar je odkril v nasprotnikovem računu pogreško. — No, nečak? — No, striček? — Novice imam. — O! Gospod Mouillard položi z ropotom klobuk na mize. — Da, saj poznaš moje načelo: kadar stvar ni prav jasna ... — Vrtate in grebete kot tapir. . — Tako je. Vedno mi je šlo na ta način. Tvoja zadeva se mi ni videla posebno jasna. Ali je ta gospodična Charnotova zaročena ali ne? Kako daleč e prišla naproti tvojemu zaljubljenemu sanjarjenju? Ti bi mi ne bil nikoli povedal po pravici in jaz bi ne bil nikoli vedel. Zato sem ravnal po svoje: Šel sem k njenemu očetu. — To ste storili! — Prav zares. — Šli ste k gospodu Chaniotu? — V Vseučiliško ulico. Ali ni ta stvar popolnoma enostavna? Hkrati sem si tudi želel od blizu ogledati člana Inštituta. Pri-poznati moram, da je bil zelo prijazen z mano, prav nič ošaben. — In kaj ste mu rekli? — Najprej sem mu povedal svoje ime. Brutus Mouillard. Nekaj časa, pa ne dolgo, je premišljeval, potem so ie spomnil ni te: boječ mladenič, ki je dovršil literarne študije in nosi ščipalnik. — To je vse, kar ve o meni? — Da. Spomnil se je, da te je bil videl v Narodni knjižnici in še enkrat na njegovem stanovanju. Rekel sem mu: >To le moj stričnik, gospod CharnoU -— Veseli mo, gospod; zdi se ml, da mnogo obeta. — Gotovo, toda ima srce, ke se zelo rado vname. — Kdo bo v njegovih letih še ni vnel? Tak je bil začetek. Tvoj gospod Charnot je zelo duhovit. Jaz nisem hotel zaostali za njim: odgovoril sem: >— Oh! gospod, pri vas je ogenj « Prekleto se je prestrašil in pogledal okrog sebe. Jaz sem se smejal. Potem sva govorila jasneje. Povedal sem mu, da si se brez mojega dovoljenja zaljubil v njegovo hčer, toda z najboljši namenom. Rekel sem mu, da sem to spoznal iz tvojih pisem, iz zadržanja napram meni in da sem prihitel semkaj iz Bourgesa, da stvar spravim v red. Nato sem umolknil in čakal, da začne on. Vedno pride čas ko je treba dati ljudem priliko, da povedo svoje. Saj veš, da mu nisem mogel zabrusiti v obraz: 3>— Gospod, rad bi vedel, če jo vaša hčerka res zaročena.« Saj si me razumel, ne? Mislil je najbrž, da sem ga prišel poprosit za roko njegove hčerke. Potegnil je z roko preko čela in mi odgovoril: >Zelo se čutim počaščenega vsled vaše prošnje. Bodite prepričani, da bi stvar resno pretehtal, če bi moja hči v tem trenotku že ne bila zaročena s sinom mojega prijatelja in sošolca. Uvideli boste, gospod, da v takih okoliščinah ne morem vpoštevati vaše ponudbe, ki bi sicer zaslužila resnega premišljanja.« Kar sem hotel vedeti, sem izvedel. Sedaj ni bilo nobene nevarnosti več. Povedal sem mu. da imam jaz za svojo osebo raje dekle z dežele kot naikras-nejšo Purižanko za tvojo ženo, da so se vsi Mouillardi oženili v Bourgesu. Vse to mu je šlo prav dobro v glavo, ločila sva se kot najboljša prijatelja na svetu. Dečko, kot vidiš, je stvar odločena: gospodična Charnotova se bo poročila z drugim, ne preostaja ti drugega kot da se potolažiš in odideš z mano. Jutri zjutraj sva do ma in jamčim ti, da se boš kmalu smejal svojim pariškim bedarijam; boš videl, smejal se boš! Poslušal sem strica, ne da bi ga prekinil: jeza* začudenje in običajno spoštovan e do gospoda Mouillarda se borijo moji notranjosti. Treba mi jo bilo vse energije, da sem mu odgovoril na videz mirno: —Včeraj še nisem bil odločen, stric: sedaj pa sem. —Torej greš? — Ostanem. Kar ste mi tu storili - • ne vem, če se tega zavedate, je naravnost neverjetno; tega koraka ne morem odobravati. Med vami in menoj jo tisoč kilometrov razdaljo in ... na veke, razumete? Izdali ste tajnost, ki ni bila vaša. Moja ljubezen ni imela upanja, da bi bila uslišann, zato pa bi morala ostati skrita in bi se ne smela izpostaviti takemu poniževanju. Šli ste k Charnotovim, ne da bi se prej vprašali, ali jim ne povzročite nadlege, ne da bi se vprašali, ali se na tal način more postopati z meno", če je to na vadno v krogih, kjer živite. Š tem ste do voru se ,je vršila velika smotra vojaško organiziranih fašistovskih čet, ki se je dovršila šele zvečer. Nazadnje je stopil na balkon Mussolini in nagovoril fanatizirane množice. Rekel je med drugim: »Ali nam bodo vlado dali ali pa si jo vzamemo strelja je na Rim. Gre samo še za dneve ali morda samo še za ure.« Končno je Mussolini pozval fašiste in množice, da naj pri-Tede armadi demonstracije v znak simpatij. To se je tudi zgodilo. Iz častniških prostorov so pri tem izobesili narodno tro-bojnico. Nemiri v Vzhodni Galiciji. Poloficielno glasilo lvovskega poljskega policijskega ravnateljstva »Gazeta Co-dzienna« poroča, da so ukrajinski vstaši tačas na delu v okrajih Sokal, Brody, Robat^, Zloczovv, Tarnopol, Budczaz, Stanislav, Berezany in Peremyslany. Domneva se, da se bodo oddelki koncentrirali pri Budczazu ali Stanislavu. Ukrajinsko prebivalstvo se pridružuje vstašem, ki so si postavili nalogo, da Vzhodno Galicijo os-vobode poljske okupacije. Vstaši požigajo poljske dvorce in naselbine ter odstavlja-jo poljsko policijo. Poljske čete so pri Kosovu trčile na vstaše in začele boj, katerega izid pa še ni znan. Poljska vlada je poslala v Vzhodno Galicijo poleg pehote in konjenice tudi artiljerijo. Brzojavne in telefonske napeljave na črti Lvov—Pod-hajce in Lvov—Berezany so porušene. Tudi v Karpatih se je jugovzhodno od Sano-ka pojavila vstaška skupina. Proizvodna šola. Sociologi iščejo novega družabnega reda. Za njimi ubirajo pot socialni pedagogi, ki hočejo preobraziti tudi sedanje šolstvo novim socialnim idejam primerno. Ena struja propagira ustanovitev proizvodne šole. Zagovorniki proizvodne šole pravijo: Že rano ločijo sedanji šolski sistemi otroke po kapitalističnem sistemu v dva tabora; v prvem intelektualizem, duševno delo, kultura razuma, v drugem gojitev poslušnega rokodelca, mladostnega in domačega delavca. Tako se že v šoli deli mladi zarod v omikance in neomikance, v duševne in manuelne delavce, v buržuazijo in proletariat. Oba tabora sta si tuja, kakor da bi bila naroda z različnim jezikom, različne krvi in vere. Zato pa je treba produktivno delo zvezati s poukom in gimnastiko* In to nalogo hoče izpolniti produktivna, proizvodna šola." Cilj proizvodne šole je torej, da govorimo z eno njenih zagovornic, Ano Siem-sen: da se mladina dovede potom posebnega, smerno urejenega, koristonosnega delovanja v delavni in življenjski skupno-sti do zavesti lastnih sil, da se uvede v živo-delujoče razmerje do okolice in se ji vcepi potreba po ustvarjajočem skupnem delu. Proizvodna šola se mora nasloniti na zaokrožene gospodarske obrate. Vsled tega bi bile njene normalne oblike mali poljedelski obrat s pridruženimi delavnicami. Povsod se prilagodi ta šola krajevnim razmeram in je torej samo krajevno-enot-na, ne pa kakor sedaj, ko se enotnost šol brez ozira na krajevne prilike slepo diktira iz kakega središča. Delile bi se proizvodne šole ne vertikalno, kakor sedaj, v ljudske, srednje in visoke šole, ampak v otročje vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole, kojih krona bi bila poklicna visa-ka šola in ljudsko vseučilišče. * Proizvodno šolo je prevzela »Zveza delovnega ljudstva« tudi v svoj program za občinske volitve v Ljubljani. Stara šola zapira 'otroku vpogled v naravo in življenje, ubija njegovo mladost in njegove mladostne sile, ga preparira za atome, ki se poslušno uvrste v sedanjo mehanizirano človeško družbo, mu zabra-njuje vsak samostojni polet in kruto ubija njegove ideale. Stara šola umori otroku še ono čustvo za skupnost, ki mu ga je dalo domače rodbinsko življenje, vzgoji ga za individualista in materialista, ki je izgubil živo duševno zvezo s človeško družbo. Te nedostatke hoče odstraniti proizvodna šola, ki bo spoštovala individualnost, a jo vendar v šoli skupnega dela trdno navezala na človeško družbo. Eden izmed glavnih pokrelačev proizvodne šole na Nemškem, Pavel Oestreich, pravi: Mi iščemo, poskušamo, tehtamo, podvzemamo, delamo pogreške, se motimo — in se tega ne sramujemo. Ne razglašamo nobene dogme, nikakega evangelija, temveč samo potrebo iskanja in borbe, tudi polemike. Kako duševno inferiorno se nam predstavlja vsemu temu nasproti naše slovensko demokratsko učiteljstvo 1 Dočim drugod hite za visokimi cilji, se slovensko demokratsko učiteljstvo sestane na Bledu in razglaša kot svoj program: denunciantstvo in preganjanje stanovskih tovarišev radi nasprotnega političnega mišljenja, nadaljevanje farške gonje in usužnjenje šolske mladine v militaristično od vlade plačano sokolstvo! Hlapci lahko vzgajajo le hlapce, a nam je do svobode in kulture! + Poglavje o breznačelnosti. Včeraj je neki »aa«, kakor se podpisuje sam, napisal v »Jugoslaviji« članek o breznačelnosti komunistov, zraven pa pomodroval malo tudi o »klerikalizmu« na način, kakor je to brati le še v prav starih bukvah. Ta »aa« očita komunistom breznačelnost, češ ker so se zvezali za občinske volitve s /klerikalci«. Pozablja pa, da so prav oni, to se pravi ne samo saa<', ampak narodni socialci bili v prejšnjem občinskem svetu zvezani s »klerikalci«, s katerimi skupaj so morali mahati po - napredni« demokratski stranki. Tej stranki sta načelova-la v občinskem svetu dr. Triller in dr. Ravnihar, ki pa sta sedaj zaveznika narodnih socialcev in pokrovitelja nesrečnega ?aaa«. V občinskem svetu so »aa;: in njegovi tovariši izjavljali, da se nič ne boje »klerikalcev«, samo da se dela za ljudstvo. Sedaj pa, ko so zvezani z dr. Ravni-harjem, so se začeli bati »lderikalizma« in ga proglašajo za sovražnika. Gospodje, kakor je »aa«, izjavljajo, da jim je bila samostojna kmečka stranka simpatična, ker »se je znala otresti tako advokatov kot duhovnikov«. Zato so se pa zvezali z listo starinov, na kateri mrgoli liberalnih advokatov ter nastopajo proti listi, na kateri ni nobenega duhovnika. Tudi strašno hudi avtonomisti so! Ampak samo danes pred volitvami. Ko pa so ti preklicani »klerikalci« v občinskem svetu tedanji koaliciji predložili avtonomistično resolucijo, da hi bila sprejeta v občinskem sretn ljubljanskem, je tovariši »aatovi« niso hoteli sprejeti. Kaj ne, da je to načelnost! Aa! -f Po izvolitvi dr. Lukiniča. Davido-vičeva skupina se po izvolitvi Pribičeviči-janca Lukiniča posvetuje, kakšno taktiko da naj zavzame v bodoče. Pred odhodom poslancev h kumanovskim slavnostim so se sestali na posvet Ljuba Davidovič, dr. Ribar, Sv. Gjorgjevič, (ir Veljkovič in minister Rafajlovič. Vsekako je izvolitev dr. Lukiniča poostrila njihovo nasprotstvo do Pribičevičeve skupine in koalicije z radikali. Posebno zamerijo Pribičeviču, da se je na svojo roko pogajal s Pašičem, v kar ni bil pooblaščen od kluba, temmanj ker v njem nima večine zase. Ko se poslanci vrnejo s kumanovskih in praških slavnosti — to se zgodi najdalje do 6. novembra — bo Davidovič sprožil v klubu to vprašanje. •f Herriot o razmerju med Francijo in Rusijo. Ruskulta poroča iz Varšave, da je podal Herriot na svojem povratku iz Moskve sotrudniku »Našega Kurijera« naslednjo izjavo: »Imel sem nalogo, da se osebno poučim o političnem in gospodarskem položaju Rusije v sedanjem trenot-ku. Prišel sem do zaključka, da je že nastopil čas, da se pošlje v Moskvo francoska trgovska reprezentacija in da na drugi strani sovjetska misija pride v Pariz. Kar tiče priznanja Rusije de jure, zaenkrat o tem ne more biti govora. Francija sovjetske vlade še ne more priznati de jure, toda upestavljenje trgovskih odnoša-jev znači priznanje de facto. Rezultati i!udskeqa štetja v Ameriki. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Federalni urad za ljudsko štetje (Census Bureau) izdaja od časa do časa izid zadnjega ljudskega štetja od 1. 1920 glede narodnosti prebivalstva v poedinih največjih mestih v Združenih državah. Dosedaj je bila izdana narodnostna statistika za mesto Ney York; sedaj sledi Philadel-phia. Kmalu pridejo na red tudi druga največja mesta. Ta poročila so skrajno zanimiva, kajti dokazujejo, kak ogromni del velemestnega prebivalstva tvorijo tujerodci in njihovi otroci. Ljudsko štetje vodi statistiko o »materinskem jeziku« oziroma narodnosti le glede belokožnih tujerodcev in one tukaj rojene Amerikance, katerih starši (ali vsaj eden izmed staršev) so se rodili v inozemstvu; z drugimi besedami zapopa-dena je prva in druga generacija priseljencev. Statistika o materinščini se torej ne razteza na tretjo in daljne generacije, t. j. na Amerikance, katerih starši so se rodili v Združenih državah. Kot materinščina smatra se občevalni jezik, ki ga je priseljenec govoril doma v starem kraju. Tujerodci so klasificiram po svoji lastni materinščini in njihovi otroci po materinščini staršev. Oba sta označena pod skupnim imenom »foreign vvhite stock«. Izid ljudskega štetja o narodnosti oziroma materinščini newyorškega prebivalstva je bil naravnost senzacionalen. Pokazal je, da od vsega prebivalstva mesta New York, ki znaša 5,620.048, je prebivalstvo tujerodcev in njibovih otrok znašalo leta 1920 nič manj kot 4,294.629 ljudi, torej čez 76 odstotkov vsega prebivalstva. Prebivalstvo mesta New York je torej sestavljeno približno od 24 odstotkov Amerikan-cev, katerih starši so se že rodili v Združenih državah, 41 odstotkov tukaj rojenih otrok tujerodcev in 35 odstotkov tujerodcev. Mesto Philadelphia je žc bolj ameriško« mesto kot New York, ampak tujerodci in njihovi otroci tvorijo tudi tukaj večino prebivalstva. Od skupnega prebivalstva 1,823.779 je bilo 989.398 priseljencev oziroma njihovih otrok. Prebivalstvo je približno tako razdeljeno: čez 45 odstotkov Amerikancev, katerih starši so se rodili v Združenih državah, 32 odstotkov tukaj rojenih otrok tujerodcev in skoraj 22 ostotkov tujerodcev. Po narodnosti oziroma materinščini ranžirajo med tujerodci in njihovimi otroci najprvo Angleži in Irci; za njimi sledijo postopno Nemci, Židje, Italijani, Poljaki, Rusi itd. Kar se tiče Jugoslovanov, sd isti navedeni kot Srbo-Hrvati in Slovenci. Skupaj jih je 1. 1920 bilo 2971 nasproti 1585 v 1. 1910. Slovencev 1879, od teh 1014 tujerod, cev in 865 tukaj rojenih. Srbo-Hrvatov 1092, od teh 754 tuje* rodcev in 338 tukaj rojenih. i Vseh Slovanov je bilo 118.801. \ Dnevne novice. — Izključitev pijanih in neilostojnili potnikov od vožnje po železnici. Zadnji čas se pogosto opaža, da nadlegujejo pijanci in suroveži v osebnih vlakih potujoče občinstvo z nespodobnim vedenjem in preklinje-vanjem ter pohujšujejo mladino, ki potuje sama ali v spremstvu odraslih. Zato smo pozvali vlakospremno osobje, naj z vso odločnostjo izvaja določbe § 9 železniškega obratnega reda, glasom katerih se morajo osebe, ki so pijane ali ki s nespodobnim vedenjem pohujšujejo ali nadlegujejo sopotnike, izključiti od vožnje po železnici. Potniki, ki bodo med vožnjo nadlegoval? sopotnike, se bodo na prvi postaji izključil? od nadaljne vožnje in se bo proti njim kazensko postopalo; pijanim osebam se pa že* pri osebnih blagajnah ne bodo izdajale vozovnice. Potujoče občinstvo pa naprošamo, da naj po svoji moči sodeluje, da se zatre ta žalostni pojav, ki škoduje javni moraU in narodnemu ugledu. — Inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. — Osebna vest. V včerajšnjem :; Jutru< beremo sledečo vest: »Včeraj popoldne je ! prispel v Ljubljano minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav. Na kolodvoru ga je pozdravil pokrajinski namestnik Hribar.« — Kaj pa to?; — Za kaj imamo denar? Denarja nI za invalide, vdove, bolnike, vpokojence, drž. nameščence in seveda tudi ne za regulacijo naše Ljubljanice. Pač pa je bilo' denarja iz državnih kas dovolj za sokolski zlet. Milijoni so šli, poleg tega pa je ves vladni aparat, od ministra do najbolj razcapanega vojaka, stal v službi sokolstva. Sedaj pa beremo, da je vlada 23. t. m. na predlog finančnega ministra dovolila za sokolski zlet naknadnih milijon kron. Pa pravijo, da nema para! Le razmetavajte, | saj dinar skače in gospodov to nič ne stane. — Težke socialne posledice znradi i nenrejenega prometa. Vodstvo predilnice v Litiji je sporočilo delavstvu, da mora zaradi prometnih težkoč skrčiti obrat za dva dni v tednu; ni tudi izključeno, da se obrat popolnoma ustavi. Litijska predilnica zaposluje nad 300 delavcev, a zaslužek je itak slab in zima pred durmi. Ako se razmere na železnicah končno ne urede, utegnemo doživeti še lepe reči! — Tržič. Tržiškega dopisnika nedeljske »Jugoslavije« lep napredek našega orlovskega odseka boli in zato je uvrstil naš odsek v svoj dopis med druge tržiško ne posebno lepe novice. Ker nekaj sumniči tudi mene kot načelnika našega Orla, zahtevam, da s polnoimenskim podpisom navede moje slabosti in napake, da sc bom vsaj zagovarjati mogel. — V drugem slučaju ga smatram za obrekovalca in za šlevo. — Jožef Hafner. — Osebna vest. Za pokrajinskega namestnika za Bosno in Hercegovino je vlada imenovala Lj. Vuloviča. ki je dosedaj vodil posle namestnika. — Od češkoslovaškega konzulata v Ljubljani smo prejeli: Na češkoslovaški državni praznik dne 28. oktobra 1922 konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani ne uradu je. — Prosvetno društvo v Mavčičah ima lep dom — prostorno dvorano. Pevsko društvo, Orli in Marijina družba se kar segli edino to, da ste spoznali različnost najinih življenjskih nazorov in da je bolje, če jaz ostanem v Parizu, vi pa v Bour-gesu. — A, tako začeujaš, dečko! Ti groziš? -s. — Da. — Razmisli si dobro, predno odidem. Dobro veš, da znaša tvoja renta štirinajst-sto frankov, kar v Parizu ne pomeni nič! — Vem. — Zapomni si, kaj ti pravim. Leta in leta sem hranil zate pisarno, to se pravi udobno, pošteno in častno eksistenco. Koncem koncev se pa človek le naveliča tvojih muh in burk. Če tekom štirinajstih 'ini nisi za stalno v Bourgesu, bo Mouii,-lardova pisarna v treh tednih premenila svoje imel Stric me hropeč od razburjenja pogleda, ali se bom sesedel pod težo pret-ije. Najprej molčim trenutek. Nato mu Pravim: — Eno samo stvar bi vas prosil, gospod Mouillard. Od začetka pogovora me je mučila 6na sama misel. — Novega odloga, seveda? časa za razmišljanje, da bi me še dalje vodil za "os? Ne, ne, tisočkrat ne, dosti imam tega: 14 dni, niti sekunde več! — Ne, gospod, ne prosim odloga. — Toliko boljše, ker bi ga ne dobil. Kaj torej? — Gospod Mouillard, upam, da Je-anne pri tem ni bilo zraven, da ni .sičesar slišala, da ji ni bilo treba zardeti... Stric plane pokonci, pograbi rokavice, jih zmečka in v jezi vrže v klobuk ter vse skupaj da na glavo. Hitrih korakov prestopi prag. Jaz grem za njim, on pa se ne obrne, ne odgovori na moj: »Zbogom, itric!« Na šesti stopnici, preden se skrije v ovinku, vzdigne palico in udari ž njo ljuto po ograji, nato odhiti naprej in sikne mej zobmi: — Hudič prokleti! 20. maja. Tako sva se razšla z gospodom Mouil-lardom, s kletvico! Tako sem se poslovil od edinega sorodi.ikal Deset dni je že poteklo, še pet mi jih ostaja, da obnovim pretrgano nit Mouillardove tradicije in postanem notar. Ali nič ne kaže, da bi se spreobrnil. Nasprotno, čutim se prostega težkega bremena, zadovoljnega, ker sem sam svoj in — ničla. Mrzlica veselja me pretresa, kot jo občuti ubežnik, korači mejo. Mogoče sem ustvarjen za vse gega kot so me silili. Vzgojen se čefčenju in spoštovanju do Moui pisarne. Vtepali so mi v glavo, edini poklic, za katerega more bi lard rojen. Tega sem se že otresel. Ju-stična palača, kamor zahajam, se mi zdi polna nadarjenih ljudi, ki si prizadevajo, da naredijo svojega duha malenkostnega in da ga naravnost ubijajo s pravnim zavijanjem. Nobena stvar se ne obrabi tako hitro kot plemeniti darovi: velikodušnost, navdušenost, občutljivo in odkritosrčno srce: kolikokrat se moremo o \em prepričati v vsakdanjem življenju! Do?*' je spretnih glumcev, ki vse posnemajo, nc da bi pri tem kaj občutili. In komedija, ki jo igrajo, je vpoštevana in mastno plačana, zame pa zato tem manj privlačna. Lampron je čisto drugačen. Vse prirojene vrline je razvil dalje. Zavidam ga. Občudujem njegovo nesebičnost, njegov široki pogled na svet, njegovo vero v poezijo navzlic prozi. To mu je ohranilo mladost v sredi mej množico, ki se postara na duhu prej kot na telesu. Zdi sc mi, da bi bil zame poklic kot ga ini; on ali književnost ali kaj podobnega, kar nima opravka s procesi. No, videli bomo. Zaenkrat se potapljam v negotovosti in vsemožnesti in vesel sem svoje neomejene prostosti. Nič ne prikrivam Lampronu. Kot prijatelj je vesel, poznam ga, če ostanem v Parizu, ali njegova pamet govori proti. — Lahko je reči ' ne , mi |>rnvi, toda težje je nadomestiti izgubljeno. Kaj boš začel?, — Ne vem. — Dragi, zdi se mi, da si se popolnoma lahkomiselno prepustil usodi. Pri šestnajstih letih bi ti kaj takega že odpustil, nikakor pa ne pri štiriindvajsetih. — Pa ini boš vendar moral odpustiti. Če se je treba zadovoljiti z malim, dobro! Ti si bil ravno na tem, storil bom kot ti. — Res Je, tudi jaz sem bil v revščini in še sedaj me včasih napade kot stara mrzlica, ki človeka nc spusti naenkrat; toda rečem ti, hudo je, če človek nima najpotrebnejšega; kajti obilice... — Se nihče nc brani, po tebi sodcc seveda! — Nepoboljšljivi otrok! mi pravi smeje sc. Potem ni spregovoril več o leni. Lainpronov molk je edini razlog, ' i govori za Mouillardovo pisarno. Pa recite, če morete, kako bo! Kocka je podla: ne lx>m nolur. Moulila rdovn rodbinska tradicija je končno* veljavno pretrgana. Silve.',ler prepričan in jaz prost... in negotov, kaj bo / menoj. Pisal sem sbicu. da mu obrazložim ' svoj sklep. Pi-mo je bilo pisano mimo, J vljudno in jasno. Odgovoril mi sevt-da ni, lodo odgovora tudi nbvm pričakoval. Pričakoval pn sem, da se mi bodo polagoma porajali dvomi al: pi.o <«*! n<"'i moje odločitve, kakor se rado zgodi pri j vsakem, tudi najtrdnejšem sklopu; toda o kakem kesanju ni duhu ne jk"ha. Sinu SLOVENEC, dne * tfctola* 1992. \ Stev. 280. kosajo v igrah in v petju. V soboto zvečer 28. oktobra bosta imela tu gg. dr. Mohorič in dr. Basaj poljudno predavanje. Ker smo predavanj zelo potrebni, zato ta večer fantje in možje pozo?! — Nove poštne znamke. Belgrajski listi poročajo, da dobimo v kratkem času nove pisemske znamke^ Znamke pa se ne bodo tiskale doma, dasi bi se prav lahko, saj imamo v naši državi tiskarne, ki so opremljene z najnovejšimi tiskarskimi stroji, ampak se bodo tiskale v daljni Ameriki, ki ima tako visoko valuto. Kako drage nam bodo vsled razlike v valuti nove znamke 1 Ali gotovih krogov to ne bo bolelo, ampak še jako prav jim bo prišlo. V Ameriko se bo odpeljala cela komisija, ki bo tiskanje nadzorovala ter tam ob lepih dietah imenitno živela. Ljudje božji, ali je treba državni denar tako trošiti, ko ga doma za sto in sto krvavih potreb nimamo. Nehote se spominjam nekdanjih invalidskih znamk, ki so bile tudi v Ameriki natisnjene, a se jih ni toliko razpe-čalo, da bi se bili pokrili ogromni nabavni stroški. Geslo starih rimskih državnikov: »Videant consules, ne quid detrirnenti res publica capiat!« naše poštno ministrstvo žal vse premalo vpošteva. Na eni strani navijanje poštnih pristojbin, na drugi pa brezmiselno razsipanje državnega denarja pač ne svedoči o ministrski modrosti. — Iz krogov poštnih uslužbencev. Po dolgotrajnem čakanju smo navsezadnje le dočakali dne, ko se je razdelila med uslužbence uradna obleka. A dasi smo jo že jako težko čakali, ker smo bili z zadnjo uniformo že prav pri koncu, vendar nas poštna uprava z obleko ni zadovoljila, ampak bolj ozlovoljila. Hlače bi navsezadnje še bile, dasi so sešite nekaj z belim, nekaj pa s črnim sukancem, ampak bluze kakšne so, bluze. Nekaterim sežejo rokavi nekaj malega čez komolec, pa prekratke so tudi v životu. To vam niso bluze, kakršne smo svoje dni dobivali, da smo šli v njih lahko med ljudi, ampak to so vam posebne vrste ošpeteljni. Tudi barva nam ni všeč, ker je presvitla. kričeča, a za našo službo bi bila vsekako primernejša temnosiva ali črna uniforma. Torej tudi Iz uradne obleke se lahko vidi, da se sedanja demokratska vlada prebito malo briga za državne nameščence, češ za siromake je vse dobro. No, bo že prišel dan, da bomo obračunali s to kliko, kakor ji gre. — Iz Kamnika nam poročajo: Zadnje dni smo imeli sejm, ki je bil jako klavrn. Govejih glav je bilo na sejmišču obilo število, kupcev pa žal malo. Večina repov je romalo nazaj v domači hlev. Še slabše so opravili kramarji. Nič niso prodali. Kar gre glas po deželi, da cene blagu padajo, je kupčija in trgovina postala bolj mrtva. ,Vse pričakuje še nižjih cen ter odlaša z nakupom, dasi vidiš po trgovinah precej znižane cene, zlasti kar se tiče manufak-tumega blaga. Tudi v obrti se kažejo posledice padanja cen ter mrtvila v kupčiji. Tukajšnje podjetje Titan namerava, kakor se čuje, odpustiti 100 delavcev. Tako ima vsaka reč svojo sončno, pa tudi senčno stran. — Za železničarska stanovanja v Za-gTebu. Zagrebški župan se je obrnil na ministrstvo za socialno politiko z vprašanjem, ali bi bilo pripravljeno zagrebški mestni občini dovoliti primerno podporo za zgradbo 500 železničarskih stanovanj. Mestna občina je pripravljena v to svrho brezplačno prepustiti potrebni svet in izvesti kanalizacijska, instalacijska in regulacijska dela. Stanovanja naj bi imela po eno sobo s kuhinjo. — Zima se bliža. Z Gorenjskega nam pišejo: Kakšna bo, zgodna ali kasna, debela ali tenka, kdo ve? Dna se draže. Suhe bukova drva cenijo 1 seženj na tisoč kron. — Po Gorenjskem je še sadja polno. Pametni gospodarji ga obirajo za kasno prodajo. Nekateri ga bodo spravili celo v zasipnice, kakor svežo repo! Poskusimo še mi! — Deževna josen po sorškem polju gre h koncu. Dela je v oktobru precej zaostalo. Še sedaj sejejo kmetovalci ozimno žito, orjejo krompir in žanjejo ajdo. Repa, pesa, korenje in zelje hitro napreduje. Ne bo tako slabo za živež, kot se je mislilo. Ena pa ostane resnična, namreč, da naša živina ne bo imela krme dovolj do aprila. Iluda je ta! Tedaj bo še treba prodati precej živine. — Civilni guverner v Bnrccloni. General Ardenaz je imenovan za civilnega guvernerja v Barceloni. — Kiiske srednje šole v Jugoslaviji priznane. Naučno ministrstvo je vse mske srednje šole v Jugoslaviji priznalo kot javne in bo poslej zrelostnim izpitom prisostvoval zastopnik prosvetnega ministrstva. — Orozilna pisma so postala zopet moderna. Nemški kancler Wirth jih prejema dan za dnem, vsled česar so varnostno službo v njegovi okolici silno poostrili. Na naslov avstrijskega kanclerja dr. Seipela pa je objavil list »Die rote Fahne« sliko z napisom >Stiirgkhov duh«, kar je vzbudilo v krščansko-socialnih dunajskih krogih veliko vznemirjenja ^ — Poneverbe obdolleni poslanec. Ravnatelja dobrodelne družbe SS. Annunzi-ata v Rimu poslanca Pietravalleja je komisija, ki je izvršila preiskavo o družbi« nih gospodarskih razmerah, ovadila dri. pravdništvu zaradi poneverbe. — Za poveljnika policijskega strežnega zbora v Zagreba je imenovan stotnik Boško Pavlovič. — Ameriške novice. Ameriški listi poročajo, da je tam z oktobrom mesecem nastopilo lepo in toplo vreme. Nekaj dni je bilo celo prevroče. — Rev. John Plevnik se je 1. okt vrnil iz stare domovine nazaj na svojo iaro v Joliet 111. — Dne 28. sept. je umrl v Jolietu 19 letni Anton Tušek, sin slovenskega lesnega trgovca v Ameriki. — Dne 30. sept je umrl v Jolietu rojak Josip Kambič, star 28 let, doma iz Lokvice pri Metliki. — Slovenskega krčmarja Johna Šetino so oblasti zalotile, ko je skrival več galon rozinovega vina. Obsojen je bil na 400 dolarjev globe. — V Pueblu, Colo je slovenski rojak Magan Josip pobil svojega prijatelja in rojaka Simona Martinca, ker mu je ta izneveril ženo. — Misijonar g. p. dr. Srečko Zamjen je 8.—15. oktobra vodil sv. misijon za Slovence v Kansas City. — Rojak J. Smuk je bil obsojen v Denverju, Colo na dve leti državne ječe, ker se je pregrešil proti protialkoholni postavi. — Umrla je v Clevelandu 32 letna Marija Gor-še, doma iz dolenjskih Toplic. V Ameriki je bivala poldrugo leto. — Poročili so se v Clevelandu sledeči slovenski pari: Franc Knific s Frančiško Verhovec, Frank Vol-čanšek z Josefino Ciruski, Alojzij Henig-man s Frančiško I.ampe. — V Wanwatusa, Wis je umrla 40 letna Slovenka Terezija Jamnik, roj. Golič. Doma je bila iz Malen-ske vasi pri Mirni peči. V Ameriki je bivala 12 let Zapušča v Ameriki moža, 5 otrok in 3 brate, doma pa mater. — V Nashvvank, Minn., se je ponesrečil strojevodja v rudn. rojak Anton Hribar. Padel je z lestve v globočino ter si zlomil hrbtenico. — Dne 26. sept. so pokopali v Puebli, Colo 47 letnega rojaka iz Črnomlja Mat. Majerja ter njegovega 19 letnega sina, ki so ju zadušili strupeni plini v vodnjaku, katerega sta čistila. Oče je bil lastnik večje farme, na kateri je bilo več petrolejskih vrelcev. Mat. Majer zapušča v Ameriki ženo Marjano, rojeno Grebene ter še 6 otrok. — Par dni nato so tam pokopali tudi Fr. Uršanovič, roj. Koren, 63 let staro rojakinjo iz Metlike. Zapušča 4 omožene hčere. — Sin našel očeta po smrti. Ameriški listi poročajo iz Jolieta HI: 76 letni Frank Duel je umrl v policijski ječi 29. septembra. Že so ga mislili pokopati na ubožnem pokopališču, ko so našli v žepu njegove suknje sinov naslov. Ko so sina obvestili, je naročil poslati očeta domov v Kankakee, 111., katerega je pred par leti zapustil in odšel neznanokam. Sin je premožen trgovec v Chicagu. Zločin. Graničar Safran Kral.evicki je pred nekai dnevi napadel na cesti pri Sv. Križu nad Mariborom 8 letno Angelo Pajtler. Zločinca ima pravica že v rokah. — Ii Trii?*. V soboto, dne 28. oktobra praznuje slovenski narod petič spomin osvobojenja izpod avstrijskega jarma. Ta spomin bomo praznovali najdostojneje, če se ob začetku Šolskega leta spomnimo z malim darom noše revne šolske mladine. Cene knjigam in vsem šolskim potrebščinam so tako poskočile, da si jih večina učencev ne more kupiti. Priskočimo jim vsak po svojih močeh na pomoč. Mladina meščanske šole bo v soboto in nedeljo dopoldne uljudno potrkala z nabiralno polo na Vaša vrata v upanju, da se odpro iz ljubezni do nje. Uslišite njene prošnje in darujte po svojih močeh 1 — Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 6. do 14. oktobra 1922 dela 260 moških in 99 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 157 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 190. Promet od 1. januarja do 14. oktobra 1922 izkazuje 30.934 strank in sicer 15.263 delodajalcev in 15.716 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 9.354. Dela iščejo: kovači, železostrugarji, livarji, ključavničarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, trgov. sotrudniki, prodajalke, pisarn, moči, šoferji, strojniki, modistinje, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozd. delavci, rudarji, kleparji, mizarji, zidarji, tesarji, krznarji, pleskarji, laboranti, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — NeSreča. Levo roko je odtrgal ralatilni stroj 131etnemu hlapcu Cirilu Revnu v Zabreženku. — Čeike in nemike iole v Plznu. V češke narodne šole v Plznu (všteti so tudi pomožni razredi za slaboumne otroke in šolarji v gluhonemnicah) se je vpisalo letošnje šolsko leto vsega skupaj 10.473 otrok; lani je bilo vpisanih 11.319 šolarjev. Torej se je letos vpisalo 846 otrok manj. Med njimi je 5154 dečkov, lani jih je bilo 5547, torej letos za 393 manj; deklic se je vpisalo letos 5319, lansko leto pa 5772, torej za 453 deklic manj. —■ V Plznu je danes 26 ljudskih ter 16 meščanskih čeških učilnic. — V nemške plzen-ske učilnice se je vpisalo letošnjo jesen 816 otrok, lani jih je bilo pa 932, torej letos za 116 otrok manj. Izmed njih je 411 dečkov, lani jih je bilo 475 (manj 64), deklic je bilo letos vpisanih 368, lansko leto se jih je vpisalo 429 (torej letos za 61 manj). — III. mednarodna tekma telegrafistov t Berlina. Na letošnji mednarodni tekmi telegrafistov, ki se je vršila v Berlinu, je tekmovalo 332 telegrafistov, med katerimi Je bilo 188 inozemcev. Na tekmo, ki jo j« vodil nemški državni tajnik dr. I Bredow, so odposlalo najboljše delavce skoraj vtt ' evropske države. V spretnosti so se s poMnimi telegrafisti poizkusili tudi železničarji in uslužben-d nemških zasebnih brezžičnih podjetij- Tudi naša država je poslala v Berlin nekaj tekmecev, ki jih je vodil kakor pooblaščenec ministrstva g. Trip-kovit Ljubljansko poštno ravnateljstvo Je za tekmovalca določilo brzojavna uradnika Koširja in Stauta. Tekmovalo se je na vseh aparatih, ki so danea ▼ porabi pri brzojavljanju, torej tudi na takih, katerih mi niti nimamo, kakor: Siemens ali Wheatatone: Za naSe nradništvo se upogteva v prvi vrsti Morse ali tolkač (Klopfer), in se čudimo, da nismo na tom aparatu dosegli nobenega uspeha. Na rečenem aparatu je odnesel prvo darilo Italijan Sehinetti Na Hughesu se je udeležilo tekme 118 tekmovalcev. Jugoslovanski tekmeci tudi tukaj niso uspeli, ker niso bili srečno izbrani pa menda tudi premalo izvežbani. — Pri sprejemanju brezžičnih brzojavk je tekmovalo 47 uradnikov. Dasi imamo nekaj dobrih delavcev te vrste, je vendar odnesel zmago Nemec. GISvno darilo, srebrn vrč, ki ga je namenil nemški državni predsednik onemu tekmovalcu, kateri bo dobil najmanj na treh različnih sistemih priznalna darila, je odnesel Dunajčan Schindler, ker je zmagal na Hughesu kot peti, na Bandotu kot sedmt in na Morsu kot Sesti. Zanimivo pa je pri tem to, da ga je nekdaj v Beljaku na Hughesu prekosil naš uradnik Dular, kar je vodja naših tekmovalcev prepozno obžaloval z besedami: »škoda, da ni tukaj Dularja.« Naši niso poznali modernih nemških aparatov, in to jih je motilo. S pridnostjo, boljšim informiranjem o pogojih tekem in s predtekmami lahko dosežemo prihodnjič vendar kak uspeh. V ponedeljek 30. oktobra ob ti. uri se bo vršil v Ljudskem domu v KRANJU shod Kmeteke zveze za kranjski okraj. — Na shodu bodo poročali poslanci SLS. mvfce, p Pore? «a upravno neodvisnost Istre. Poreški občinski svet je imel 22. t. m. sejo, na kateri je razpravljal o upravni razdelitvi novih pokrajin, posebno v kolikor tiče Istre. Soglasno so sprejeli sklep, v katerem najslovesnejše protestirajo proti temu, da se je upravni čin Istre ponižal v pociprefekturo in se podredil Trstu. Pozivajo vlado, naj se za Istro ustanovi pre-fektura, ki bo od Trsta popolnoma neodvisna in podrejena neposredno Rimu. Občinam v Istri se naroča, naj nemudoma sklepajo enake sklepe. Paševanje na IJubljan-skem manistratu. Iz krogov volilcev prinašamo sledeče vrstice: >Jutro< poroča v zadnji številki: »Za ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada je imenovan dosedanji provizorični vodja tega urada g. Ivan Zupan.« — Ta je pa lepa! Kdo si je predrznil izvršiti imenovanje, ki je edina, izključna in absolutr na pravica občinskega sveta, pa nikogar drugega. Saj nima te pravice niti župan sam. Mi moremo torej le domnevati, da je imenoval Zupana za ravnatelja pač sedanji vladni komisar dr. Bogumil Senekovič, pravzaprav pa, da je storila to jedeesarska klika, katere eksponent na čelu mestne občine se zdi, da je vladni komisar. — Da ne bo nesporazumljenja, bodi konstatira-no sledeče: Oddajati vsa službena mesta ima pravico le občinski svet. Vadni komisar (gerent) te pravice pod nobenim pogojem nima. Njegova edina naloga je, da vodi tekoče in izvršuje le nujne in neodložljive posle, prav nič drugega, najmanj pa sme izvrševati imenovanja, ki so sploh pridržana občinskemu svetu. V tem slučaju nismo daleč od tega, da bi skoro lahko smatrali ta čin za zlorabo uradne oblasti, ker je prejšnji obč. svet baš radi omenjenega ravnateljskega mesta sklenil, da se odločitev odloži. Kako si torej drzne vladni komisar sedaj izvršiti to imenovanje? Vsled tega je to neveljavno ne glede na to, da imenovani niti nima predpisane in zahtevane kvalifikacije, če morda ne zadostuje kot kvalifikacija to, da je pristaš »jutrov-ske« klike. — Kar se tiče »umnega gospodarstva« vladnega komisarja, pa bo treba sploh pogledati še kaj drugega v knjigah. N. pr. koliko je razmetala po nepotrebnem mestna blagajna za sokolske namene sredi avgusta. Koliko je porabila samo elektrarna premoga, itd. Gosimiterstvo. DUNAJSKI JESENSKI SEMENJ 1922. Dunajski jesenspi semenj 1922, Id je bil 18. 9. zaključen, je prav dobro uspel. Oficielno se o njegovi uspelosti poroča: Na semenj je prišlo približno 22 tisoč inozemskih kupcev in sicer iz celega sveta. Za semenj je vladalo veliko zanimanje ne samo radi učinkujočih prostorov, v katerih je semenj nastanjen, v novem dvoru, v scmcnjski palači in v ro-tundi, katera že po svoji kolosalni zgradbi Imponira, temveč tudi radi primerne in zelo pregledne, pa tudi vseskozi okusne sestave številnih branž In ne nazadnje radi visoke kvalitete ponujenih izdelkov. V vseh tistih branžah, v katerih cenc Se niso dosegle svetovno tržno pariteto, se je znatno razpečavalo. Najbolj jo Je odrezala stroka za igrače. Dalje je imela veliko ku-povalcev dunajska umetna obrt s svojimi slovečimi specialitetami v posrebrnjenem in pozlačenem kovi-nas tem blagu, v broncah, intarzijah, steklu, keramiki, filigranskem delu Ltd. Ravno tako se je močno povpraševalo po (inejši usnjini, ki je istotako dunajska 8petialiteta, po kožuhovini in strugarskem blagu. Da je bilo prodanih mnogo dunajskih glasbenih instrumentov, ni treba še posebej povdarjati vsled slovesa, ki ga vživa po svetu dunajsko izdelovanje na tem polju. Prav dobre kupčije so se napravile na papirnatem semnju, ki je potrdil star sloves te najimenitnejše eks-portne industrije Avstrije. V dvoru so ugajale dunajske mode; v kolikor so bili ca svetovnem trgu zmožni konkurence, so zamogli tvoriti znatne zaključke izdelki tekstilne industrije in obuval. V rotundi v pratru so bili razpostavljeni na ogled večinoma stroji, raznovrstne tehnične novotarije, vsi izdelki na polju elektrotehnike, vozil, najnovejša pridobitev rtav-barstva, leseno blago in pohištvo. Posebno so 6e prikupili stroji za orodje in stroji za poljedelstvo, novi sistemi motornih oral, dvigal in različne vrste specialnih strojev. Tudi avtomobili, motorna kolesa, mo-torni čolni, neki novi izum »Faltboote«, so se zelo kupovali. Novost, še na nobenem semnju poskušana, je bila razstava društva avstrijskih izumiteljev, »Er-findermesse«, katera je prinesla presenetljive tehnične novotarije. V zvezi s stavbnim semnjem se je vršila konkurenca za male stanovanjske hiše, ki je imela za posledico številna naročila za dunajsko stavbno industrija Kakšen pomen pripisujeta industrija tu- in inozemstva — 7% vseh razstavljalcev je prišlo iz inozemstva in sicer iz Cehoslovaške, Poljske, Ogrske, Italije, Švice, Nemčije, Francije, Belgije, Anglije in Amerike — dunajskemu semnju, dokazuje dejstvo, da se je zglasilo 80% razstavljalcev, ki so se udeležili dunajsk-ja jesenskega semnja, že za spomladni semenj, ki se bode vršil v času od 18.—24. marca 1923, Da niso bili tuji obiskovalci prevzeti samo od semnja, ampak tudi od mesta Dunaja, je pri znani čarobnosti in umetniškem užitku, ki jih nudi to staro kulturno mesto, pač samoobsebi umevno. g Sladkanje letošnjega vinskega mo» šla. Vsled trajno deževnega, za normalno dozoritev grozdja skrajno neugodnega jesenskega vremena, bo letošnja letina v Sloveniji v kvalitativnem oziru bolj slabo izpadla. Grozdje ni moglo namreč popolnoma dozoreti in razun tega je pričelo povsod z malimi izjemami tudi močno gni-ti, zlasti belo grozdje, kar je vinogradnike ponekod prisililo k prezgodnji trgatvi. In tudi ono grozdje, ki bo še dal e, mogoče do konca tega meseca na trti ostalo, ne bo doseglo zbog prenizke temperature sladkobe lanskega letnika. Letošnji moš-ti, odnosno vina bodo radi tega šibkejša, kislejša in tudi precej nestanovitna. Popravijo se pa lahko prav dobro s sedanjim sladkanjem mošta. V očigled tem nedostat-kom dovoljuje le vinskim producentom Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani po zaslišbi državnih kletar-skih in vinarskih strokovnjakov in na podlagi § 5 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih moštov v celi Sloveniji in sicer z 2—4 odstotki (2—4 kg na 100 litrov mošta) kristalnega ali koc-kinega sladkorja. Sladkajo naj se le mo-šti navadnih vrst, ki imajo izpod 14 odstotkov in oni finejših vrst, ki imajo izpod 17 odstotkov sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi (ameriški) sladkor se v te namene ne sme rabiti, ker Ima neprijeten postranski okus in prenizko slad-kobo. Istotako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v moštu. Sladkor naj se doda po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve sladkanja za celo Slovenijo, odpadejo posamezne prošnje za sladkanje kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkanju. — Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo. g Ukinjenje naplačila državne troSarine na parnim, ceresin in stearin. Ker se je pojavilo vprašanje, če se mora naplačevati pri uvozu parnfina državni) trošarina pri carinarnicah, ako poda uvoznik na deklaraciji izjavo, da bode iz le-tega izdeloval sveče, je izdalo Ministrstvo financ SHS Generalna direkcija carin, pojasnilo z dne 4. oktobra 1922 D. Br. 60744, ki se glasi: Ker paralin, cere-zin in stearin niso trošarlnaki predmeti, marveč surovine za izdelovanje trošarinskih predmetov, bodo carinarnice pri uvozu navedenih predmetov naplačevanje državne trošarine ustavile, a obvestile o vsaki Izvršeni uvozni odpremi Finančno kontrolo odnosno troSarinsko oblast z navedbo: kdo je uvozil, kdaj, po kateri deklaraciji tn katero količino blaga in da na to ni bila naplačana trošarina. S tem se ukine razpis D. Br. 39.748 od 20. Julija 1921. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Dne 20. okt je bilo v Nemčiji v prometu za 374506,631.000 mark papirnatega denarja. g 2itni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 13.25 K—13.30 K, ječmen 10.80 K, oves 8.90 K. koruza 10.50 K, pšenična moka (št. 0) 19.00 K. -• Tendenca slaba. g Vračanj« rnrlike med maksimalno in minimalno tarifo za uvoz hlaga ▼ Nemčijo. Na Intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je odločil carinski svet dne a. oktobra t. 1-, da je trgovska pogodba s Nemčijo stopila 10. Junija v veljavo. Ker so carinarnice začele uporabljati za uvoa blaga iz Nemčije minimalno carinsko tarifo štev. 23<£ SLOVENEC, cfh# M fcfcfoEra 1922. B trati S. S®le 28. junija, ae bo vrnila razlika med maksimalno in minimalno carinsko tarifo vsem strankam, ki se v predpisanem roku t. j. tekom 6 mesecev od dneva vplačanja carine, obrnejo s tozadevno proSnJo na generalno direkcijo carin. Prošnji je priložiti razen duplikata uvozne deklaracije še spričevalo o izvoru ter potrdilo od carinarnice, da je bilo spričevalo o izvoru že o priliki carinjenja predloženo ter sprejeto in pridržano pri deklaraciji ali pa da Je bilo vrnjeno uvozniku in ni bilo sprejeto. Glede vrnitve ležarlne pa ae bodo posamezni slučaji o tozadevnih prošnjah posamezno ocenili, ako bodo prošnje v predpisanem 6 mesečnem roku predložene generalni direkciji carine. g Podraženje telefonskih in poštnih pristojbin f Nemčiji. S prvim decembrom se bodo zopet podražile vse telefonske, brzojavne in poštne pristojbine v Nemčiji za 100%. — Zadnje podraženje je bilo 1. oktobra. g Primanjkljaj čeških državnih železnic bo znašal za tekoče leto bajo celih 1000 milijonov K6, torej za 360 milijonov več ko lansko leto. Vsekako je upravičena radovednost češke javnosti, kdo bo ta primanjkljaj poravnal, ln kdo bo vedno pomagal, da se bo krilo ne z lastnimi, temveč s tujimi sredstvi slabo železniško gospodarstvo? Podjetje, katero no krije niti svojih izdatkov, je boljše, da ga ni. Ako bi imel češke dr?, železnice zasebnik v svoji upravi, bi pri tako visokih tarifah pokazal, koliko se da pri poštenem poslovanju zaslužiti. Ako pa ni poslovanje pošteno, potem pa tudi še višje tarife nič ne pomagajo državnemu gospodarstvu. g izvoz bencina iz Romunije prepovedrn. — Romunsko trgovsko ministrstvo je prepovedalo Z 9. oktobrom 1922 do uadaljnega izvoz bencina iz Romunije. BORZA. Zagreb, 25. okt. Devize: Pešta 2.33—2.63, Berlin 1.24-1.54, Italija 2.50 -2 54, London 275.50— 2o0.50, New York 61.50-62.50, Pariz 4.42^-4.47^, Praga 2.01^—2.04M. Dunaj 8.15-8.65, Curih 11-35 -11.45. Valuta: Lira 2.46- 2.50, dolar 60-61. Zttrirh, 25. okt. Devize: Pešta 0.21 Berlin 0.12»/», Italija 22.17, London 24 34, New York 546.75, Pariz 39.15, Praga 17.75, Dunaj 0.0075, Bukarešt 3.60, Sofija 3.60, Zagreb, 2.20, Varšava 0.04 J^, Holandska 113.75. Valute: n. a. K 0.C078. Dunaj, 25. okt Devize: Pešta 28.70, Berlin 16 °5, Italija 29C6, London 3233, New Vork 738P0, Pariz 5264, Praga 2397, Curih 13435, Sofi:a 499 50, Briissel 1844, Belgrad 1199, Zagreb 299.75, Varšava 5.20, Amsterdam 287.75. Ustanovni zbor delavske izobraževalne organizacfj3 »Krs-kova mladina«. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši ustanovni občni zbor delavske izobraževalne organizacije »Krekove mladine« v knjižnici K. T. D. Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje, z naslednjim doevnm redcm: 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Volitev odbora. 4. Volitev nadzorstva. 5. Določitev odsekov. 6. Slučajnosti. Začetek točno ob pol 10. dopoldne, člani, Vaša dolžnost je, da se polnoštevilno udeležite utanovnega zbora. V nedeljo, 29. t. m. zvečer priredi D. I. O. »Krekova mladina« v »Ljudskem domu igro »Stari in mladi«. Vstopnice v predprodaji od danes naprej v prodajalni I. del. kons. društva Kongresni trg 2. Na dan predstave od 3.-6. ure popoldne v pisarni J. S. Z. Stari trg 2, I. in eno uro pred pričetkom v Ljudskem iomu. — Začetek ob pol konec po 10. uri Pri predstavi v odmorih svira orkester dravske divizije. TovariSi! Tovarišicc! Smatrajte udeležbo kot dolžnost! V trdni organizaciji in izobrazbi je naša moč! Prijatelji delavstva uljudno vabljeni. Pripravljalni odbor D. I. O. »Krekova mlačna*, juž. žel. v Sloveniji se kupijo vozovnice II. ali III. lj Ob priliki obletnice »28. oktobra« lo je dne osvobojenja češkoslovaškega naroda priredi generalni konzul dr. Otakar Beneš na dan 28. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldan v srebrni dvorani hotela Union I. nadstropje recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in vse jugoslovanske prijatelje češkoslovaško-jugosla-venske vzajemnosti, kakor tudi vse korpo-racije in ženska društva najvljudneje vabiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. lj llok za vladanje kandidatnih list. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve ob avlja: V zmislu razglasa mestnega magistrata v Ljubljani z dne 20. okt. 1922, štev. 22.200 konča rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Ljubljani dne 31. oktobra t. 1. ob šiirinajst;h. Vse politične, socialne in druge skupino volivcev, ki nameravajo vložiti kandidatne liste, se opozarjajo, da bo za konec tega roka rerodnjon železniški čas. lj Klerikalni zmaj se je pojavil včeraj popoldne v Mostah. ZelenojamskI otroci so zagnali silen vrišč, ko so zagledali neznano postavo, neka nemška kondukterka pa io viknila. >Jessas Marand Anna, der Bauernschreck!;; in tekla s škafom perila jmnov, kur so jo nesle noge. Krik in vik ie privabil na lice mesta tudi uho postave kateremu je moral slediti klerikalni zmaj v občinsko pisarno. Ker se jo tam izkazalo, da ni pristojen v Moste, ga je dal župan g. Oražem odpeljati v Ljubljano. lj Zakaj magistrat nima premoga za reveže? — Prejeli smo: Da magistrat nima premoga, nikakor no moro biti res. Imajo ga, ampak hranijo ga najbrž za volitve. Manjkalo ga pa sploh nikoli nI, kajti drugače bi ne čivkali že vrabci po strehah, da se je skoro cel teden med sokolsklmi slavnostmi — sredi poletja! — požgalo v mestni elektrarni dnevno nad pol vagona premoga več kot se ga rabi normalno. To vse, da je gorelo razbrzdancem v Tivoli in drugje na tisoče električnih luči. Prav radovedni smo, na Čigave stroške le? lj »Ljubljana«. Drevi po pevski vaji nujna od-borova seja. — Predsednik. lj Šentpetersko prosvetno društvo ima v četrtek, dne 26. t. m. ob 8. zvečer odborovo sejo. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom, prosim, da se je zanesljivo udeleže vsi člani odbora in zastopniki odsekov. — Predsednik. lj Pevska vaja v »Zvezi« včlanjenih ljubljanskih zborov se vrši v nedeljo, dne 29. okt. 1922 dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice in sicer za I. in II. tenor točno ob desetih, za I. in drugi bas točno cb yx na 11. — Nove nagrobnic! Polno*»c ilna ud«'«*-ba nujno potrebna! — Odbor »Zveze slov. pe-sk:h zborov«. lj Ceskoslovenskii Obec v L.;v.h'ja"i pn^r« n pffležftosti Ceskoslovenskčho «.ni je uvozila amerikansko mast in moko. Ma«t prodaja po 1C6 K iu moko Št. 0 po 21 K na drobno. lj Ljubljančan kradel na Dunaju Po'icijski okoliški nadzornik Mcčan je 24. oktobra aretiral na njegovem stanovanju kleparja Rudolla S., kateri je jO. marca letos ukradel Francu W. na Dunaju drrjjocc-nosti, denarja m blaga /a več moških oblek v skupni vredno-ti 8 milijonov avt-ijskih kron. S. je na policiji izpovedal, da je odpotoval letos spomladi na Dunai. bet o j ei nese! 35.0C0 dinarjev. Z v', se je seznanil v rotovški kleti. W. je rekel, da tihotapi in ve-riži z valuto in da je bi' že večkrat v Ljubljani. S. se je nato s svojim tovarišem S. V. nastanil pri W. ter ga okradel S. je rekel, da ie u'■ Pelin, kjer da sta bila okra-dena. Iz Ee lira se je S. odpeljal "v Hamburg, od tam se je pa vrnil v Ljubljano, kier je bil aretiran. lj Policijska kronika. Pri »Belem volku« je ukradla Marija tTuškovič 2 kg špeha, v Wclfovi ul pa z nekega vora 2 zavedi. Policija jo je aretirala. — Znanega Pavšiča Ivsna, ki ie iz naše države izgnan, je po'M;a a-etirala. - Zaradi nostoopnja je bil aretiran Jože Cvelber. — Policija je prijela Janeza Podpornika in Jakota Zaplotnika, katera sta blizu Logatca oropala zida-skega pomočnika Miklavčiča. — Z nožem se je sunil v sTe Jurij Mohor. Prepeljali so ga v boiiišniro Pan* ie n-"3rna. — Ra;ku Magerlu na Selu ie bilo ukradeno perilo v vrednosti 700"K. — Francu Andeliču v Zagati in Zajcu Francu na Vidovdanski cesti je bila ukradena vsakemu ena pelerina. Deviški tečaj v Telju. Dne 19. novembra t. 1. (na Rod svete Elizabete) se vrši v Celju v Narodnem domu dekliški tečaj z naslednjim sporedom: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župni cerkvi. Od 9. do 13. tečaj, na katerem govorijo 4 govornice iz Ljubljane. Vsebina govorov: 1. Žena in družina. 2. Žena in dobrodelnost. 3. Žena in gospodinistvo. 4. Žena in javnost. Popoldne ob 14. uri v župnijski cerkvi nauk za udeleženke. Nato v Narodnem domu žalo^ra *>Mlinar in n?e?ova htir, ki ro uprrori cel' ka Dekliška zveza. V?a izobraževalna društva, vse Dekliške zveze in Orlice naj pošljejo svoje članice na tečaj! Prav gofovo se na] tečaja udeležijo vse predsednice, tajnice in sploh odbornice Dekliških zvez in Orlic! Tudi iz župnij, kjer Še nimate Dekliške zveze ali Orlice, pridite v obilnem številu! Lani vas je bilo nad 300; nebeni ni bilo žal. Letos vas mora biti še ^eč! Železniška zveza v Celje je zjutraj in zvečer zelo ugodna, tako da bodo moglo udeleženke povečini isti dan zdoma in domov. — Tajništvo SKSZ v Celju. Prosveta. pr Grško-latinska izobrazba (la culture grdeo-Iatlne). Te dni je francoski naučni mlnster Leon Bčrard naplovil na oba predsednika komisij za reformo šolslva pismo, v katerem napoveduje, takšen načrt za francoske srednje šole bo vlada zbornici predložila. Po tem predlogu bo za vse srednješolce od 6. do vštetega 3. razreda (po naše ol 1. do 4. razr.) latinščina obvezna; v 4. in 3. razredu pa tudi grščina, da dobo osnovne pojme v tem jeziku. Šele potem, od 2. razreda, bi se pričela delitev v seetion A (human, gimnazije z Int. in grščino) ter seetion B (realka). Brez spričevala (crtificat d'čtudes classiques) Iz latinščine ln grščino ne bo noben srednješolec (tudi realec ne) pripuščen k maturi (baccalaurfat). Ali bo zbornica sprejela ta načrt ali ne. bomo kmalu slišali. Minister utemeljuje svoj predlog z več razlogi: v prvih letih naj se srednješolec splošno izobrazuje, brez ozira na kakšen praktičen poklic (sans aucu^e prčoccupation immčdialement utilitaire); tudi učitelji modernih jezikov so so izjavili, da tvori študij staroklasičnih jezik jšo podlago za ume- , . vanje sodobne kulture in civilizacije sredi katerih mladi Francoz živi, ter za umevanje ustroja jezika sploh; ni namen srednješolskega študija ta, da si mladi dijak pridobi neko eleganco v izražanju, ampak da si ustvari trden značaj in neko trdno sodbo o življenju; vstop v tako klasične nižje razreda in pridobitev klasične kulture bo možeu vsakemu Francozu brez izjeme, edini predpogoj bo: veselje do srednješolske izobrazbe in primerna nadarjenost. — O uspehu ministrovega predloga bomo . poročali. pr Platonova Obrana Sokratov« i Kriton. Pri-redio Martin Kuzmič. Zagreb. 1922. Izdalo iDruitvo hrv. srednjoskolskih poiesora«. Grškega teksta jo 38 str-nI, komentarja in analize 37 str., potem sledi (str. 79—147 zgodovina grške filozofije do Sokrata, str. 147—155 delovanje Sokratovo, str. 156—178 delo Platonovo in Ari^otelovo. — Ta komentar nudi mnogo v»* nego izdanje Tempskega; sestavljen Je res mnmn. Z^sj našim srednješolcem ne bo treba ve* <">sr>ti po nemških izd »tali. pr Jos. Pavčič: Narodna nagrobnica za molki . zb^r. Založila Zvezna knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 1 Din. Dijaški vestnik] d Na VI. »ednem "t*nem *boru »Cirilskega ljubljanskih i-ogoilovcev« dne 14 oktobra j i°22 se je iz,roli' sledeči odbor- Predsednik Lavren-<5ič Ksaver, podpredsed. J-raša Franc, tajnik Orims Stanko, Blagajnik Lamovšek Matija, revizorji Brand-st?.tter Jakob, Slanšak Julij, Svelc Anton, Rozman Jožef, Baranovid Ante; družbeno razsodišče: Sladič Ivan, Jeraša Franc, Šinkovec Stanislav. Narorf™ HetMšče. DRAMA. Četrtek, 26. oktobra JACK 3TRAW. Red B. Petek, 27. oktobra 2IVI MRTVEC. Red C Sobota. 28. oktobra HEDDA OAI'l ER. Gostovanje ! gospe Marije Vere. — Izven. Nedelia, 29. oktobra ob 3 popoldne HLAPCI. Izven. Ob 8 zvečer ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 30 oktobra HEDDA GABLER. Gostovanje gospe Marije Vere. — Red D. OPERA. Četrtek 26. oktobra TPIr'TYCHON. Red A. f Petek, 27. oktobra. — Zaprlo, j Sobo»», 28. oktobra JENLFA — Proslava praznika osvobojenia češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubliani. — Izven. Nedelja, 29. oktobra LAKME. — Izven, i Ponedeljek, 30. oktobra. — Zaprto. Smetanova opera »Tajnosti« jc šla nekaj kratov 1 preko desk našega opernega gledališča Glasbeno sama po sebi pra« nič ne zaostaja za drugimi Smeta-] novimi operami, kot drama pa n. pr. Prodane neveste i gotovo ne dosega. To je brez dvoma ludi vzrok, da je mnogo manj znana. Zakaj največkrat ni slaba glasba vzrok, da opere ne uspo, ampak olaba drama, sce-nično malo učinkovito dejanje ubije tudi najboljšo glasbo. Več nego sto glasbeno prav dobrih, izvrstnih oper — pravijo poznavava — je zadnjih sto let propadlo zaradi slabotne drame. V tej operi j? pravzaprav kot celota učinkovito še le tretje dejanje, dasi so tudi v prvem in drugem prav živi prizori; pa vendar pogrešamo tiste stalno napete poti navzgor, ki jo je lutkarski medla igra še bolj zabrisala. Zbor se prav v ničemer ni približal iluziji resničnega življenja, seveda pa tudi stilizirane črte ni ustvaril, kar bi sicer tudi z zahvalo sprejeli. Poleg tega poje vedno samo note, izvečine — zlasti ženski glasovi v srednji legi — kričč, o deklamaciji tudi bore malo ve, ali če kaj ve, vsaj ne pokafe ne. »Elati« bi se bil v zaprtih zlogih tudi že mogel odvaditi. Naloga korepe»;torjev je, to urediti, kakor tudi paziti na vokalizacijo zbora. Mislim pa, da bi bi' zbor lahko prav dober, če bi ga upoštevali kot resnično važnega činitelja. — V orkestru delujejo očividno prav dobri glasbeniki, samo orkester le prepogosto pozabi na to, da ni sani zase tu, da mora v prvi vrsti ožarjati zbor in dajati solistom primerno, čeprav samostojno ozadje, pa tudi če samostojno nastopa, bi mogel učinkovitost svoje igre izdatno pomnožiti, zlasti kedar naj se glasbena misel notranje ali zunanje ali v obojem stopnjuje. Tu je treta s silo varčevati, naravnost skopariti. Prav trko se mo a ves orkester misli enega samega instrumenta na ljubo uniekniti v tiho, šepetajoče ozadje, c enemu samemu tonu. če naj se kot svetlo, dehteče popje izliči iz glasbenega lubja, ki ga odeva. Med pevci gre pač prvenstvo ge. Thierryjevi, ki v njej spoštujemo resnično umetnico, izborno pevko, prav dobro igravko — pri tretji predstavi je nje glas očividno vezalo neko bolestno stanje. Za njo moramo takoj uvrstiti g. Zatheya, pevca z voljnim organom, ki mu vsak ton zveni, čeprav pogosto malo zamolklo, igralca, ki svoje vloge nikoli n; omalovažuje Tudi g. Cvcjič lahko postane važen kamen v stavbi naše opere, če se odpove svoji strašni vokali-zaciji, ki kaže samoglasnike — izvzemši i in deloma u — tako v ši rjavo razvlečene in potvorjene kot če se pogledaš v konveksno zrcalo: nobene naravne poteze ni več na podobi tvojega lica. — G. Zupan se bo — če bo vztrajal — 8 pridnostjo le prikopal do tega, da ga bo kritika začela upoštevati. Kdor hoče vedeti, koliko je napredoval, naj posluša g. Zormana, začela sta oba hkrati in zelo podobno. — O g. Kovaču je težko pisati, ker ne prenese resnice. Pa mu vendar v resnični dobrohotnosti pravimo, naj na posameznih tonih ustnic in brade in jezika res ne premika, naj pazi, da mu ton ne bo uhajal v grlo nazaj, da ne bo zlasti tedai, če hoče peti prisrčno, tako neznosno jokav, in ne bo vsakega samoglasnika odel vsaj v dvoje-troje, če ne v čvetero-petero različno barvanih zvokov; saj ima izdaten, obsežen glas, ki ima sam po sebi precej lirične mehkobe, tako bi bili čisto lahko zadovoljni. Gčna. Thalerjeva je obstala sredi pota. V visokem falsetu ima prav zvenečih, polno donečih tonov, ki jih z lahkoto obvlada, če jih ne vleče iz neznanih globin; drugače ji pa srednja lega noče doneti in tudi sicrr r? ji zračni curek zdaj pa rdaj ob mehko n-fco podrgne. V duetu t Vidom v I. dej. jc bilo nekaj lepih mest Igrala pa to pot ni zdravega kmetiškega dekleta ampak bolj nervoznega mestnega otroka. Se g. Bratuža naj se spomnimo, ki je njegov tenor — menda že po naravi — zelo podoben otroški trobenti, tudi za nastavek ni vselej zavarovan, poje pogosto brez izraza, toda s svojim Skrjančkom nas je takoj sprijaznil. Uspeh III. dejanja je v marsičem njegov« zasluga. In tu naj tudi omenimo, da imajo dude meh, Id ga mora dudak napihniti, deti pod pazduho in s komolcem nanj pritiskati. K. Gospa Borštnikova pred sodiščem. Kakor smo ie na kratko poročali, se je vršila 24. t. m. pred kazenskim senatom deželnega sodišča razprava proti gledališki igralki ge. Zofiji Borštnik v Ljubljani, ki je bila obtožena, da Jo v pripravljalnem spisu z dne 13. aprila 1922, vloženem na okrajno sodišče v Ljubljani, obdolžila g. Pavla Golio, ravnatelja Narodnega gledališča v Ljubljani, da je prihajal pijan v »lužbo, t čemer je razža'i'a državnega uradnika z neliskanim spi-som z ozirom nn izvrševan jo službenega posla. Drihvn« pr-"društvo jo je radi tega obtožilo pro> greška po § 104 srb. k. z. Kazenskemu senatu je predsedoval višji svetnik dr. jHotU«, votanti so bili višji svetnik dr. Kniser in svetnika dr. Mohoriž ter Vehovee, obtožbo je zaskpal drž. pravdnika namestnik Lavre* čak, go. Zofijo Borštuikovo pa je zagovarjal dr. Breje. Ga. Zofija Borštnik je izpovedala, da je re* v pismu, ki ga je poslala lani novoimenovanema intendantu g. Mateju Hubadu, navedla, Cesar je obdolžena. Meni, da ima vsakdo pravico, da s« pritoži, ako se mu godi krivica. Smatrala je to celo zu potrebno, ker so se vedno obračali na njo tudi ostali člani Narodnega gledališča kot starejšo gledališko igralko, naj nastopi proti razmeram, ki so vladalo v Narodnem gledališču. Nasprotstvo g. Golie proti njej izvira še izza časa, ko jo bil pri ljubljanskem gledališču g. Nučič. Ugotovilo se j« nato, da ga. Borštnikova ne ve, kaj je njeu zagovornik dr. Brejc navedel v pripravljalnem spisu v civilni tožbi za plačilo zneska 3200 kron, kjer se je navajalo, cia hodi g. Golia pijan v službo, da vpije nad osobjem, da je nekaj igralcev že odpovedalo službo, da so pri gledališču grozne razmer« itd. Ta pripravljalni spis je napisal dr. Brejc na podlagi njenih informacij in pripravljalnega spis« ga. Borštnikova tudi ni sama podpisala. Prebrale so se nato izpovedbe posameznih gledaliških igralcev, ki so izjavili, da jim ali ni znano, da bi g. Golia hodil pijan v službo, ali pa da so slišali o tem samo govoriti. G. Golia je izjavil kot priča zaslišan, da so te trditve neresnične in izmišljene. Državni pravdnlk je izjavil nato v svojem govoru, da se informacije, porabljene v pripravljalnem spisu, niso izvršile zato, da bi ostale pri-Jtritc, zakaj obdolženka vztraja tudi nadalje na tem, kar je navedla. Zagovornik dr. Breje je navajal v svojem govoru, da so ravno te dni objavlja v slovenskem časopisju oglas udruženja jugoslovanskih gledaliških igralcev, ki se obrača na slovensko javnost, naj postavi nagrobni spomenik ranjkemu Borštniku, prvemu začetniku naše dramatično umetnosti. Tu oglas jo kulturen dokument za nas, ki se ga lahko sramujemo, ker nam kaže, da je bilo treba šele najožjih prijateljev odličnega umetnika, da nas spomnijo na dolžnost pielete napram takemu odličnemu možu. Slučaj hoče, da stoji tudi prav ta dni ga. Borštnikova kot obdolženka, huda grešnica pred Bodiščem, ki ni bila samo zakonsku žena ranjkemu Borštniku, ampak tudi sotrudnica na polju dramatične umetnosti, da stoji tu na jiodlagi civilne pravde, ki je nastala iz iste korenike, pomanjkanja pietete. Iz te civilne pravdo je nastal izrastek, ki se obravnava v obliki šablonske kazenske pravde, ki pa je v resnici nekoliko več. Ta prizor je v resnici žalosten, pretresljiv dramatičen akt iz življenja odlične slovenske umetnice. Danes je Borštnikova malo uvaževana, toda kulturni historiki bodo z njenim imenom drugače postopali, kot se danes z njeno osebo. Grki so svojim zaslužnim ljudem pstavljali spomenike, pri nas jja jih mečejo na ulico. Iz tega miljeja je nastalo lo, kar jo je danes privedlo sem. Kot bolna ženska jft zvečer odšla iz gledališča, ker je pred njo odšla mlada gledališka igralka, in ni igrala tisti večer. Drugi dan je pisala pismo g. Hubadu in popisala v njem razmere, kakršne vladajo. Dobila je odgovor, da jo odpuščena iz službe, ker da je preprečila predstavo »Hamleta« in ker je pisala pismo g. Hubadu. Sredi februarja, v teh današnjih strašnih časih, je bila postavljena na cesto, brez ozira na dolgolelno zaslugo, ne da bi bila disciplinirana, kot prva in edina kazen jo bilo gospodarsko ln finančno obglavljenjo. Zo naša vera nas uči, da Jo odtrgavanjo zaslužka vnebovpijoč greh. Vsala taka pravda za plačilo jo odiozna. Ko je tirjata svojo mezdo, se ji jo odgovorilo, da so ji ne plača ln vprizorila se je pravda, kakor da bi šlo za obstoj Jugoslavije, pa gre samo za to, ali naj dobi plačo alt no. Ta milje je treba uvaževatt. da je mogoče razumeti, kako pride do današnje tožbe. V pravdi, v kateri jo govor o izplačilu mesečne mezdo, je finančna prokuralura ugovarjala, da jo bila odpuščena, 1. ker jo preprečila predstavo »Hamleta«, 2. ker je pisala pismo g. Hubadu, v katerem jo g. Golil očitala slrašne stvari, med drugim popolno pijanost v službi. G. Golji bržkono ni bilo mnogo na teli očitkih, pač pa na tem, da bi dal nekako moralno lekcijo na podlagi § 104 srb. k. t. Po § 104 srb. k. z. Je treba dokazati hudoben naklep v zavosti protipravnega ravnanja. Obdolženka tega namena ni imelu in je ravnala bona fide. Spisa za obtožbo ni podpisala obdolženka, ki bi s« jo moglo Slrtn fl, SEOVEKEČ, afife 26. okfoEra 1922. Stev. 236. Samo tožiti, da Je dala svojemu zagovorniku informacije. V spisu gre samo za pravično brambo interesov, ki so bili za stranko ogroženi. Dvomljivo je tudi, ali spada g. Golia pod zaščito § 101. G. Golia jc bil že prej pri gledališču, ko je bilo še deželno. To gledališče je država prevzela v svojo upravo, ker je 3Se itak dajala zanj denar. Intendant ff. Hubad je kot pravi uradnik v V. čin. razredu. G. Golia pa je poslal samo dopis poverjeništvu za itk in bogofastje, da so se mu poverili posli ravnatelja pod istimi honorarnimi pogoji kakor poprej. Upravičen je zato dvom, da bi spadal med »iinovnike«, >*vaničnike« ali islužitolje«. § 101 Ir. z. pravi, da je državni uradnik le tisti, ki izvr-iuje posle vladanja, imperija. Vršenje uprave pri dramskem gledališču pa ne spada med oblastne posle države. Končno je dr. Brejc predlagal oprostitev. Po daljšem posvetovanju senata je predsednik razglasil razsodbo, da se ga. Borštnikova oprosti na podlagi § 250-3 k. pr. reda obtožbo, da jc v pripravljalnem spisu očitala ravnatelju g. Golji, da je prihajal pijan v službo. Obtoženka pravi, da Je dala informacije svojemu zastopniku in da ne ve, kako je to prišlo v pripravljalni spis. Sodišče je tudi prišlo do prepričanja, da g. Golio ni smatrati za uradno osebo po § 104, ker ne spada niti med >činovniket, niti med islužiteljes ali >zva-Bižnike«, vsled česar mu ni dana kvalifikacija nradne osebe. Obtoženka svoje obdolžitve ni napravila v hudobnem namenu, da bi se zavedala kaznivosti svojega dejanja, ko je to prišlo v pripravljalni spis. Ona je samo reagirala, ko je trdila nekaj, kar je bilo prej v zasebnem pismu, ki ga je pisala g. Ilubadu. 7. ozirom na to, da je bila iz-Zvrusa. da so ni zavedala kaznivosti, da je manjkal vsak namen ialjenja, so sodiščo ni moglo prepričati, da bi to namenoma storila, kljub temu da sc ji dokaz ni posrečil, zakaj trditev, du bi g. Golia hodil pijan v tlužbo ni utemeljena in dokazana, ker so vse priče nasprotno izpovedale in je samo ena priča potrdila, da sc jo o tem govorilo, kupa ni noben dokaz. Obdolženka se oprošča iz fov-malnih ozlj-ov, no pa iz meritornih, da bi mogoče bilo resnično, kar jc ona trdila. Proti razsodbi jc namestnik državnega prav-dnika prijavil ničnostno pritožbo. SATI8F AKCIJA ZA BORŠTNIKOVO. Ljubljana, 25. oktobra 1922. Okrajni sodnik Avscc jc danes dopoldne končno razpravljal o tožbah, katere jo vložila gospa Borštnikova proti erarju, ker je bila lani odpuščena. Sodnik je razsodil po predlogih, katere je stavil zastopnik Borštnikove dr. ilrcjc, da ji mora erar plačati 27.352 kron, ker jo bila predčasno odpuščena iz službe, češ da se po njeni krivdi ni mogla vršiti predstava. Sodnik je zaslišal izvedenca, univerzitetnega profesorja dr. šerka, kateri je proučujoč vse sodne spise in po razgovoru pred senatom z gospo Borštnikovo izjavil, da je bila na večer, ko je zapustila. Borštnikova gledališče, v resnici tako razburjena, da ni zamogla z. uspehom nastopiti na odru. Brezdvomno je, da je povzročila pospa Saričeva razburjenje, ki je, kakor znano, že drugič zapustila gledališče samovoljno. Odhod Saričevo jo ua gospo Borštnikovo tem bolj vplival, ker se jo smatrala Borštnikova nasproti njej zapostavljeno in ker ni bil lo prvi slučaj, da je gospa Saričeva zapustila gledališče. Zastopnik erarja, finančni svcinik dr. Hubad jo proti pričakovanju naznanil, da sc bo proti sodbi priloži!. Po vse- stranskem, podrobnem in najobjektivnejSem Kodnem razčiščenju celo afere uismo pričakovali, da so merodajni i-initelji vsled teh borih krone, katere je sodnik prisodil Borštnikovi, naročili zastopniku erarja, da mora gnali tožbo skozi vso inšlance, vsled česar bo erar imel nedvomno veliko večjo izdatke, kakor bi jih imel, če bi gospoj Borštnikovi plačal, kar ji gre. V zgodovini slovenske umetnosti bo tvorila afera Zofijo Borštnikove zelo temno poglavje in bo objektivni historik slovenske umetnosti obsojal neplemcnito — da no rabimo krepkejčega izraza — stališče, katero jc zavzel fiskus proti gospej Borštnikovi. Končno So pripomnimo, da živi Borštnikova v veliki revščini. Turistika in šport. Izlet na Lisco (9% m), ki ca priredi dne 29. t. m. Slov. plan. društvo s povabilom na vse podružnice, da se udeležijo tega izleta, kjer se snidejo planinci iz Savske, Savinjske in Dravske doline. Odhod iz Ljubljane ob 5.40. Z drugih postaj je urediti odhod tako, da se snidemo od 7.-8. ure v Zid. mostu ali ob 8.37 na Bregu. Ravnateljstvo juž. žel. je dovolilo 7. odlokom 3065/Tl. 22. 50% popusta pri vožnji vsem izletnikom pod sledečimi pogoji: Z vseh postaj juž tel. v Sloveniji se kupijo vozovnice II. ali Hi. razreda do postajališča Breg. Izkazati se je treba s člansko izkaznico in pustiti žigosati z mokrim postajnim žigom. Te izvoznice se nc smejo oddati, ker veljajo tudi za nazaj v zvezi s potrdilom o udeležbi, ki ga dobijo udeleženci na cilju. Od končne postaje Breg še ure do planinske koče blizu vrha. Sestop po dogovoru. Povraiek z vlakom, ki prispe v Ljubljano ob 21.37 uri. V slučaju res slabega vremena -e izlet ne vrši. Šahislinjam. Ljubljanski šah. klub vabi vse cenjene dame, ki se že pečajo, oziroma se žele pečati z odlično šah. umetnostjo, da se udeleže otvoritve dam-r.kega šahovskega tečaja, ki sc vrši v četrtek. 2fi. t. ni. med 6. in 8. uro zvečer v separatnem lokalu 'Ljubljanskega šah. kluba« v Nar. kavarni (zadnja soba). Tam se bodo določili sporazumno s cenj. damam! damski igralni dnevi ali večeri, nadalje urnik ter se bo tudi izvolila načelnica, — »Ljub. šah. klub« bo nudil pouk v šahu brezplačno po nalašč za ia poduk določenem učitelju. -- K teoretičnim večerom bo dostop dovoljen izključno le damam in so ti večeri namenjeni lc resnemu študiju. — K praktičnim dam-skim večerom pa bodo imeli dostop tudi gg. klubovi člani, vendar le pod pogojem, da igrajo izključno le z damami. — V upanju, da bo podpisani klub na ta način ustregel splošni želji cenj. dam in da se bodo naše cenj. dame v obilnem številu odzvale našemu povabilu, bilježimo s šah. pozdravom — Ljubljanski šah. klub. Poizvedovanja. Dežnik je zamenjal dne 24. okt. ob 10. uri neki gospod na policijskem ravnateljstvu. Da ne bo imel sitnosti naj zadevo uredi — takoj. Našel se je 25. t. m. ščipalnik. Kdor ga je iz* gubil, naj sc oglasi pri g. Bizjaku na mestnem magistratu. — Če ga v je vol? Posestnik Jože Špendelj iz Zvirč pri Tržiču naznanja, da sč nahaja pri njem en vol iz Bornove planine »Brsnine«, star 2 leti in 200 kg težak. Kdor ga pogreša, naj sc oglasi pri gori navedenemu posestniku. Mefeorologtčno poročilo. Ljubljana 30f> m n. m, viš. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava KLEPARJI: BemSgar '£ Smerkol. Florijanska ul. 18. Prodnktivna zadruga kleparjev, imtala-terjov, kotlarjc* in kroveev v Ljubljani, Kolodvorska nlica itev. 28. Kom T„ Poljanska cesta štev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kanovar Ivan, Stari trg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: Jean Schreja nasl. Jakob Kavčič. Gradišče fitev. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reji- zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. d Din.) ŠPEDICIJSKA PODJOTJA: lOrieuk d. d., Sodna ulica 3, TeL 463. Ranzinger RM Cesta na juž. železnico 7—9. STAVB. IN G V LAS T. KLEPARSTVO: Fcreno & Fnchs, Ljubljana, Mirje St. 2. TRGOVINA Z ŽELEZN1NO} Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNONIKI: Mikuš L„ Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZN1N0 IS CEMENTOM: Erjavce & Turk pri »zlatj lopatic. Valva-zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Vila z večjim vrtom in šupo, deloma dograjena, je naprodaj. — Naslov in natančne podatke pove upravništvo »Slovenca« pod številko 4565. Perfekten korespondent in SALDOKONTIST, strojepisec, zmožen slov., hrv., nemške m srbske (cirilice) korespondence in vseh drugih pisarniških poslov, ekspedi-cije itd. 7. dolgoletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe prosim pod »Stalna agilna moč 4562« na upravo. Nastopi takoj ev. pozneje. Mizar išče stanovanje; prevzel bi brezplačno mala hišna popravila ev. kot hišnik. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo ;>Sloven-ca« pod »MIZAR«. 4554 Absolvent trg. tečaja IŠČE SLUŽBE za pisarniškega pomočnika. — Ponudbo na upravo v Slovenca t pod »ABSOLVENT«. PRIDNA DEKLICA 7. dežele, 15 lei, ki se je učila 1 leto šivanja, išče mesla pri šivilii ali modistinji, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod št. 4555. Zimska sezija! ;e i l S E. Cati Ukcw optno- | metor vani« 1 v mm Turmo-lustor v O 1'oUirom ! M..K- ""vr", ^ f»d»Ttnt v mm 24./10, j L h J ' 4 9 i 1 °bi-J JUK 1-5 25.110. j 73? 8 4-6 0-9 obl. s. Vih. 25./10. | 73..9 14 h j 4-9 1-2 obL s. vzli. Veliko množine zimskega blaga | ravnokar došle. ri]utiilana Mastni trg ID Sprejme se GUMIJEVE PETE in PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno pošten, boljših staršev. No- j slov pove upravništvo »Slo -' venca« pod šievilko 45411. | Otroška vrtnariea IŠČE SLUŽBE k boljši rodbini za vzgojiteljico. lista pod 8000 i vinske posodo in rt?a težka voza j naprodaj. Poljanska c. 55. Naslov pove šleviiko 4563. uprava V \ kot BANČNI ali PISARNIŠKI SLUGA. — Cenj. ponudbe pod »Sluga« št. 4564 na upravništvo listo. Kdo posodi 70.,000 Wm na dobroidoč MLIN na deželi proti visokim obrestim in vknjižbi na varstvo mlina? - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Sigurnost 4465«. »GOTSKO TBAV0« nudi vsako množino SEVER in KOMP., Ljubljana, Woifova ul. IZ Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na uebelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. ... BaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBea&BBBBBBI mnozsna za mošt, vino itd., naprodaj Istotam se kupi nekaj sena in slame, več steklenih, velikih balonov in lahka dira. I. A!JGUST1N, Ljubljana, šiška, ,|cr-nejeva cesla stev. 231. _ _ _ _ 66 99 Pozor peki! »DIAMALT«, tvomicc Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopnika za Jugoslavijo EDUAKD DU25ANEC, Zagreb. V NEDELIO, dne 29. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldsie se vrši nc ormoški graščini lastnem nu-jnrskcm dvorišču na UARDEKIl Prostovoljna dražba 3 konj za vožnjo in 1 rnSasJo žrebe, ki so last ormoške graščine. smrekov in jelkov, nad 10 cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine, kupi vsako množino tuniko kranjske poslaje sentjanski premogokop Asid. Jaki!, Krmil Bolenj, SSaHHBRHBB»HaraKB®!«lf!MB!ailfflB«OiHSSaiag3BBillil||BIIII«B Cenj. naročnikom si dovoljujem naznaniti, da vodim po smrti svojega sopr. jo/.eln Kunsflerja, kov. mojstra, do poljio!etnos?i svojega sina Jožefa Kuusilerja, ler sc cenjcnim poročnikom najioplejc priporočam. — Vsa naročita novih vozov, kakor ludi vso popravila in podkovanje konj, bom izvrševala točno po naročilu najceneje. . LJUBLJANA, Lepi pot stev. 1 (pri j tobačni tovarni). 455: Marija vila modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: l Smkovic nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. Tehnični, elektrotehnični iu gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martini]. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Rimska ^esta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. št. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. iti kurimo kupuje SEVE! ic, Komp., Ljubljan«, \Volfova ulica 12. »KOŽE«. J. K., lesnega naslov tr