Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Uberla (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 2a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: lertna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 659
TRST, ČETRTEK 24. AVGUSTA 1967, GORICA
LET. XVI.
Kriza
italijanske
držaVe
Italijanski demokratični tisk je začel prinašati v zadnjem času članke, ki izražajo živo skrb zaradi krize, ki se vedno bolj kaže v vsem državnem življenju Posebna komisija je ugotovila, da je delo državne birokracije silno zapleteno, zamudno in drago. Vsak akt gre povprečno skozi 30 instanc. Poldržavne in državne ustanove so postale nerešljivi vozli birokracije. Pojavljajo se vedno močnejše skupine pritiska, ki zastopajo razne skupinske interese, ki so pogosto v nasprotju z ustgvo, skoro vedno pa v nasprotju z interesi skupnosti. Gre za razne industrijske skupine in družbene plasti, ki si hočejo zavarovati monopolne položaje. Taka plast naj bi bil tudi »ordine« italijanskih časnikarjev, ki se je polastil monopola nad tiskom in si zagotovil nesorazmerno visoke dohodke. Noben list v Italiji ne more iziti, kljub v ustavi' zagotovljeni svobodi tiska, če nima urednika, ki je član »reda« časnikarjev. To zagotavlja časnikarjem monopolno visoke dohodke in uničuje tisk. »Red časnikarjev« je pred kratkim tožil neki list, ki si je pomagal s časnikarji, ki niso včlanjeni v »ordine«, toda' sodnik je spoznal, da je vse to protiustavno in je zato odstopil zadevo ustavnemu sodišču.
»»Corriere delIa Sera« je označil v svojem uvodniku v sredo, pod naslovom »Kriza države«, to krizo za »etično-politično«. Birokracija duši svobodo. »Kljub ugotovitvam ne-sigurnosti in nevarnosti vsaj do danes niso bili storjeni resni poskusi, da bi preučili in predlagali možna zdravila, da bi preobrnili to tendenco v hitro in dramatično odpovedovanje države«, je zapisal isti list. Njegova kritika izzveni v ugotovitev: »Kriza avtoritete je očitna, oblast postaja res nullius.« To, meni, je opaziti vsepovsod, toda v Italiji) ie ta pojav še posebno očiten.
Ni moč tajiti, da je tudi precejšen del tiska odgovoren za to krizo. Namesto da bi opravljal funkcijo nepristranskega obveščevalca in kritičnega spremljevalca dogodkov, funkcijo pobudnika novih idej in programov, le večji del tiska navaden propagandistični stroj v službi določenih skupin pritiska, ali Pa se je specializiral v lovu za najrazličnejšimi senzacijami, v zavestnem in preračunanem razpihovanju raznih škandalov, s čimer Po eni strani poneumlja ljudi, po drugi strani pa ruši ugled in zaupanje v demokratične inštitucije.
Gre vsekakor za kompleksno vprašanje, ki bi ga morali odgovorni ljudje vsestransko Proučiti. Kriza je verjetno prehodnega značaja in je tudi posledica nove, velike vloge, ki jo ima danes država v družbenem življenju Njen mehanizem je očitno zastarel, ohlapen in počasen ter nikakor ne more držati koraka z naglim družbenim razvojem.
NAPETOST M DUTIH VZHODI)
Ta naslov zveni skoraj kot norčevanje, kajti napetosti na Daljnem vzhodu je bilo že ves čas dovolj in težko bi v zadnjih 30 ali 40 letih našli daljše razdobje, v katerem na Daljnem vzhodu ni bilo »napeto«, bodisi med Kitajsko in Japonsko, med Japonsko in Rusijo, med Združenimi državami in Kitajsko itd., da niti ne omenjamo bojev v Vietnamu, na Koreji in v drugi svetovni vojni Tod,a tokrat je dosegla napetost skoro eksplozivno točko in v hipu, ko to pišemo, nismo gotovi, da že v prihodnjih 24 urah ne bo prišlo do eksplozije In tega ni gotov niti noben ameriški, britanski ali sovjetski državnik, kajti vse skupaj je zavito v skrivnost kompleksov kitajske psihe, katerim nihče ne more prodreti do dna, vsaj ne ljudje z Zahoda.
KAOTIČEN POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Medtem ko je ves svet v skrbeh sledil stopnjujoči se vojni v Vietnamu, kjer so Američani zadnji čas hudo zaostrili svoje letalske napade na področje Hanoja in poslali svoja letala bombardirat železnice in moste celo v neposredno bližino kitajske meje, in je po drugi strani notranji položaj na Kitajskem naravnost kaotičen ter je pričakovati izbruh državljanske vojne med maosti in protimaoisti, pa se je nenadno pojavilo novo in trenutno najbolj vroče žarišče napetosti na meji Hong-Kon-ga.
V tej britanski koloniji na kitajski ob,ali so se že dalje časa ponavljale demonstracije »rdečih gardistov«, domačih in tistih, ki so se pritihotapili iz Mao Tse Tungove Kitajske Toda dozdaj jim je bila policija kos, četudi so se zadnji čas še zaostrile. Ker so nekateri Mao Tse Tungu naklonjeni kitajski listi v Hong Kongu ščuvali k mao-ističnim demonstracijam, so britanske oblasti za nekaj časa prepovedale izhajanje treh listov, okrog 20 urednikov pa so dale aretirati in jim bodo napravili sodni proces.
KITAJSKI ULTIMAT
To se je zgodilo pretekli teden. Kitajski režim je v svoji užaljenosti nepremišljeno dal Veiiki Britaniji 48-urni ultimat, da spet dovoli izhajanje prepovedanim listom in izpusti zaprte urednike. Velika Britanija je ultimat odklonila. In v hipu, ko je ta v torek popoldne zapadel, so se tolpe rdeče-gardističnih demonstrantov ob besnem skandiranju Mao Tse Tungovih gesel vrgle na poslopje britanskega veleposlaništva v Pekingu, vdrle vanj, ga opustošile in zažgale Radijska zvezja med Londonom in veleposlaništvom v Pekingu se je nenadno pretrgala. Zadnje besede, ki so prispele v London, so bile:	»Zdajle vdirajo noter...«
Potem nič več.
Že pol ure nato je britanska vlada objavila, da je prepovedala kitajskim diplomatskim predstavnikom v Veliki Britaniji zapustiti državo brez dovolenja britanskega zunanjega ministrstva. Drugi ukrepi bodo še sledili.
KITAJSKE CETE NA MEJI HONG KONGA
Kaj bo Anglija še drugega storila, se trenutno ne ve. Gotovo je, da ne more vojaško braniti Hong Konga, če bi ga Kitajci napadli. In to se lahko zgodi. Kitajska je namreč še okrepila svoje čete, ki jih je že prej za grožnjo zbrala na meji Hong Konga Zadostuje Mao Tse Tungova zapoved, pa bodo Kitajci vkorakali v Hong Kong.
S tem bodo sicer napravili sami sebi o-gromno gospodarsko škodo, kajti Hong Kong je bil po neki definiciji »kokoš, ki je nesla zlata jajca za Kitajce«, ker je pomenil za Mao Tse Tungovo Kitajsko edino trgovinsko izhodišče v svet in vir večine njenih deviznih dohodkov. Zato so Kitajci doslej tudi prenašali to tujo kolonijo na svojem ozemlju. Toda v hipih besne nacionalistične razvnetosti in užaljenosti najbrž ne bodo razmišljali o gospodarski ško di Upati je le, da bodo odgovorni ljudje, kot Mao tse Tung, ohranili toliko zdrave pameti, da ne bodo silili v nesrečo.
NE GRE SAMO ZA HONG KONG
Kajti ne gre samo za Hong Kong, ki bi morda sam po sebi niti ne povzročil vojne, ampak za dogodek, ki bi lahko nehote sprožil veliko vojno na Daljnem vzhodu in morda tretjo svetovno vojno. Zadostovala bi ta iskra, da zajame plamen ves Daljni vzhod, ker tudi napetost med Kitajsko in Združenimi državami je prikipela do viška zaradi stalnega bližanja bombardiranj v Severnem Vietnamu kitajski meji in zaradi dveh ameriških letal, ki sta te dni morda nehote prekršili kitajski zračni prostor, nakar so ju Kitajci takoj sestrelili. To pomeni, da imajo Kitajci ob meji Vietnama močne in dobro oborožene vojaške sile, morda tudi z ofenzivnim namenom. Po drugi strani pa ameriški generali odločno zahtevajo vojno proti Kitajski, ker se jim zdi, da je zdaj priložnost za to. Histerija se polašča tudi njih in njim jo je težje oprostiti kot Kitajcem, katerim se maščuje večtisočletna osamljenost in zaostalost s kompleksi manjvrednosti in s tem agresivnosti.
V hipu, ko bi Kitajci prestopili mejo ali ko bi prvo ameriško letalo bombardiralo kitajsko ozemlje, bi sc najbrž sprožila vojna, v kateri bi verjetno spregovorilo tudi atomsko orožje. To pa je tisto, česar se ves svet razen naj hujših ideoloških fanatikov na eni in vojaških vojnih hujskačev na drugi strani najbolj boji.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 27. avgusta, ob: 8.30 Kmetijska od daja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Povesti mojstra Cuka: »Popotna godca Angiolino in Ciquita«. Napisala Luciana Lantieri in Ezio Be-nedetti, prevedel Franc Jeza; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Sedem dni v svetu; 16.00 »Dvojnik«, radijska drama, napisal Friedrich Durrenmatl, prevedel Saša Martelanc. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.30 Vabilo na ples; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Vokajni oktet »Planika« iz Gorice, vodi Fran Valentinčič; 21.00 Kromatična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Antologija jazza.
c PONEDELJEK, 28. avgusta, ob: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji, pripravlja prof. Rafko Vodeb; 18.30 Frederic Chop:n: Koncert št. ' v f molu za klavir in orkester; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Fran Šaleški Finžgar«, pripravil Franc Jeza; 21.15 Revija pevcev; 22.00 V plesnem ritmu; 22.35 Samospevi za gias in klavir; 23.00 Glasba za lahko noč.
• TOREK, 29. avgusta, ob: 1150 Motivi preteklih dni; 12.00 Iz slovenske folklore — V starih časih: Lelja Rehar: »Na uoisko se uodpravljajo«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Zborovske skl u'be Frana Venturinija; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 »Beli kit Mobv Dick«, povest, napisal Herman Melville. Prevod in dramatizacija Dušana Per-tota. Drugo nadaljevanje; 20.30 Ivo Tijardovič: »Mala Floramye«, opereta v treh dejanjih; 22.45 Orni cvet, jazzovska revija.
« SREDA, 30. avgusta, ob: 11.50 Glasbila in barve; 12.10 Žena in dom; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17 20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Pomen Sabi-novega cepiva«, Dripravlja dr. Rafko Dolhar; 18.30 Klavirski duo Mario in Lydia Conler; 19.00 Ljudske zborovske pesmi; 20.30 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti — An-na Maria Ortese: »Poveri e semplici«, ocena prof. Josipa Tavčarja; 22.10 Plesna glasba; 22.45 Večerne melodije.
■ ČETRTEK, 31. avgusta, ob: 11.50 Sodobni motivi; 12.10 Znanost in tehnika; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Odvetnik za vsakogar, pravna' posvetovalnica; 18 00 Zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk. vodi Giorgio Kirschner; 18.30 Simfonične skladbe našega stoletja; 19.00 Otroci na počitnicah. Pripravila Nerina Švab; 19.15 Razkuštrane pesmi; 20.30 »Utopljenec«. Veseloigra v treh dejanjih, napisal Johann Nestroy, prevedel Pavel Golia. Igra RO., režira Jože Peterlin; 21.45 Tazzov kotiček; 22.30 Skladbe davnih dob; 22.45 Romantične melodije.
• PETEK, I. septembra, ob: 11.50 Vokalni ansambli; 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Kam v nedeljo? pripravja Sergij Vesel; 18.30 Slovenski solisti; 19.00 Mešani zbor »France Prešeren« iz Kranja, vodi Peter Lipar; 20.30 Koncert operne glasbe; 22.00 Zvočna paleta; 22.30 Magija glasbil v jazzu; 23.00 Nežno in tiho.
o SOBOTA, 2. septembra, ob: 11.50 Orkestri lahke rlasbe; 12.10 Alpska jezera: »Comsko jezero«; 13.30 Semenj plošč; 14.45 Pojeta Ornella Vanoni in Frank Sinatra: 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: (9) »O povodnem možu«, ljudska; 16.40 Glasovi in zvoki; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.50 Ne vse. toda o vsem; 18.00 Gorenjske ljudske pesmi; 18.30 V svetu jazza; 19.00 Počitniška srečanja; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov: 20.30 Teden v Itahji; 20.45 Ansambel, ki ga vodi Giuseppe Anedda; 21.00 Aleksander Marodič: »Cez vse ovire«; 21.25 Vaški ansambli; 22.00 Manuel De Falla: El aroor bruio, balet; 22.25 Za prijeten konec tedna.
TITO NI MOGEL PRIPRAVITI ARABSKIH VODITELJEV K ZMERNOSTI
Jugoslovanski predsednik Tito se je vr nil s svojo jahto »Galeb« na Brione, po opravljenem mirovnem poslanstvu v Egiptu, Siriji in Iraku. Kot znano, je imel njegov obisk tam namen pripraviti voditelje arabskih držav do tega, da bi privolili v politično rešitev spora z Izraelom, namesto da bi se še dalje zanašali samo n,a orožje in pridigali sveto vojno proti Judom. Tito sam j: izjavil, da ni nesel s seboj kakega mirovnega načrta, kot so mu ga pripisovali in ce’o trdili, da so nanj pristale tako Sovjetska zveza kot Združene države
Ta načrt je bil baje — po teh govoricah — v tem, da bi naj Izrael umaknil svoje čete na stare meje pred zadnjo vojno, a-rabske države pa bi zato priznale Izrael kot državo in Egipt bi dovolil izraelskim ladjam pluti po Akabskem zalivu in tudi skozi Sueški prekop, a tu le, če bi dvignile ladje na jambor zastavo Združenih narodov.
ARABSKI VODITELJI SO ZAGRIZENI
Toda vse kaže, da arabski voditelji niso pristali na ta načrt, ali na Titovo prigovarjanje, naj bedo zmerni, ker se jim zdi, da bi s lem preveč popustili Izraelu, saj bi dosegel to, česar mu niso hoteli dovoliti pred spopadom. Tak občutek je vzbudilo tudi skupno uradno poročilo o razgovorih, četudi je hotelo biti optimistično, Še večji optimizem, vsaj na zunaj, pa je pokazal Tito. ko ie izjavil, da misli nadaljevati svoje posredovanje pri arabskih državnih poglavarji : toda očitno se za tem optimizmom skriva precejšnje razočaranje, kajti arabski poglavarji se nikakor nočejo odpovedati svoiim sanjam, da bi z vojno uničili Izrael, četudi so za to preslabi
Komentarji v jugoslovanskem tisku o Titovem obisku so bili mnogo bliže pesimizmu m niso izključili, da bo prišlo prej ali slej do novesia spopada Vsekakor je gotovo, d,a Jugoslavija ne daje več prav
arabskim skrajnežem, med katerimi pa ni naj hujši Nasser (vsaj ne po porazu), ampak Alžirec Bumedien ter predsednika Sirije in Iraka Poraz pa najhuje čuti Nasser, ker je usahnil vir dohodkov iz Sueškega prekopa, zato se je že obrnil na London in baje tudi, na Združene države, da bi mu pomagale odpreti prekop. Baje mu je to svetovala tudi Sovjetska zveza, ki ima tudi veliko škodo od zapore prekopa Preko Sueškega prekopa je šla tudi sovjetska preskrba za Severni Vietnam, Značilno je, da so sovjetske vojne ladje odplule od egiptovske obale, kjer naj bi bile predstavljale opomin Izraelcem,.
I7RAELCI NE GREDO ZA STARE MEJE
K vsemu temu je treba dodati še dejstvo, da so najodgovornejši in najuglednejši izraelski državniki že večkrat naglasili, da se Izraelci nikakor ne mislijo več umakniti na stare meje; to da ne pride več v poštev. V vsakem primeru bo Izrael razširil svoje meje. Tako med drugim Izraelci nočejo več razpravljati o starem delu Jeruzalema, ki so si ga že priključili in vidijo danes v zedinjenem Jeruzalemu svojo prestolnico, kakor je bil nekdaj.
Vse to pa seveda ne zmanjšuje moralnega in političnega pomena Titovega poskusa posredovanja za mir na Bližnjem vzhodu, kajti s tem je storjen začetek za politično reševanje spora med Arabci in Izraelci,. Orati ledino pa je ved.no težko, posebno če mora zarezati železo v tako trdo in zakoreninjeno sovraštvo, kakor je to med semitskimi brati Judi in Arabci Tudi najbolj zagrizene besede pa so še vedno boljše kot prelivanje krvi.
Poleg vsega tega pa sc odpirajo za nadal-nje politično prizadevanje za rešitev spora še široke perspektive zaradi arabske neenotnosti, ki se je pokazala ta mesec na konferencah v Kartumu in Bagdadu
Kar velja za južne Tirolce, naj velja tudi za Korošice Slovence
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. avgusta, nedelja: Zlatko, Juš
28. avgusta, ponedeljek: Avguštin, Miligoj
29. avgusta, torek: Janez, Sabina
30. avgusta, sreda: Saša, Rozalija
31. avgusta, četrtek: Rajko, Rajmund
1. septembra, petek: Mladen, Egidij
2. septembra, sobota: Stefan, Branislav
Avstrijsko zunanje ministrstvo je izročilo italijanskemu veleposlaništvu na Dunaju 20 strani dolgo noto, v kateri ponovno predlaga pogajanja med obema državama za rešitev južnotirolskega vprašanja v okviru sporazuma De Gasperi - Gruber, ki je bil podpisan 1. 1947 v Parizu
Avstrijska nota je precej ostra in pomeni nekak opomin Italiji, naj se pobriga za pogajanja, če noče, da bo Avstrija »internacionalizirala« južnotirolsko zadevo, s tem da se bo obrnila spet na Združene narode. Vendar pa se hoče prej prepričati, če je Italija voljna, da se direktno pogaja. Avstrija namerava odločneje vzeti v roke južnotirolsko zadevo posebno po preosnovi vlade, kar se bo baje zgodilo septembra.
Italija pa ne kaže preveč volje za pogajanja in bi rajši vso zadevo, kot kaže, zavlekla, v upanju, da bo pridobila mednarodno javno mnenje zase, glede na to, da je članica Evropske skupnosti, Avstrija pa ne, in da bo pomenilo to pritisk na Avstrijo, naj bo popustljiva. Edina, ki imata korist od tega zavlačevanja in medsebojnega zafrkavanja, sta nemški in italijanski faši-
zem, ki najdeta v razgretem šovinističnem ozračju potrebne pogoje za svojo rast in krepitev.
Avstrijska vlada, ki sicer kaže toliko vneme za rešitev manjšinskega vprašanja na Južnem Tirolskem, pa se defa precej gluha za upravičene zahteve koroških Slovencev. Ti zahtevajo razpustitev nemško-nacionali-stične organizacije z nacističnimi tendencami »Heimatdienst«, ki hoče še vedno strahovati koroško slovenstvo in katere obstoj je v nasprotju z avstrijsko ustavo in zakoni. Zahtevajo tudi uvedbo dvojezičnega poimenovanja krajev na Koroškem in uvedbo dvojezičnosti v uradih.
Razen tega avstrijske oblasti izigravajo koroške Slovence v pogledu šolstva še vedno nočejo uvesti slovenščine v osnovne šole v krajih, kjer žive Slovenci, Zdaj morajo starši za vsakega otroka posebej zahtevati slovenski pouk (nekaj ur tedensko), a s tem se seveda izpostavljajo pritisku nemških šovinistov v »Heimatdienstu«.
Predstavniki koroških Slovencev so te dni predložili kanclerju Klausu zahteve slovenske manjšine.
H)ialoy hloumbkik iwS%aiencm v LLuuji
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DRUŠTVA SLOV. IZOBRAŽENCEV V TRSTU, Prof. J. PETERLINOM
Mnogi slovenski izobraženci se spominjajo lanskega septembra, ko smo bili na študijskil dneh 'i Dragi pri Bazovici. Srečanje je zelo dobro uspelo in ob koncu ie bila izražena želja, da bi postali Uiki študijski dnevi vsakoletni, stalni in po možnosti vedno prve dni septembra. Tako so dobili lanskoletni organizatorji nalogo, da poskrbe tudi za letošnjo izvedbo. Naš list je napovedal že nekajkrat letošnje študijske dneve, da bi pa seznanili slovensko javnost podrobneje o letošnji organizaciji, smo naprosili prof. Jožeta Peterlina, predsednika Društva slovenskih izobražencev, ki organizira ludi letošnje dneve, za nekaj pojasnil.
Gospod profesor, kakšno osnovno misel boste obravnavali na letošnjih študijskih dneh, oziroma, katerim problemom se mislite predvsem posvetiti?
Izbrali smo tista kričeča vprašanja, ki morajo, po našem mnenju, nujno zanimati vsakega živo čutečega slovenskega izobraženca in na katera moramo nujno iskati odgovore in rešitve. Tako bo kot prvo na sporedu predavanje »Današnji slovenski poloiaj in perspektive za bodočnost«. I redaval bo dr. Toussaint Hočevar, ki je univ. profesor v Ameriki, torej nekoliko odmaknjen od srca Slovenije, pa morda toliko bolj objektiven.
val: »Kako približati današnjemu stanju prebivalstva naše javno delovanje?« Ne dvomim, da se bo prav ob analizah in tem predavanju lahko razvil stvaren in temeljiti razgovor in da bomo lahko pr.šli tudi do konkretnih zaključkov.
Predavanja so brez dvoma zelo aktualna in pereča. Ali vabite na študijske dneve slovenske izobražence na sploh, ali morda mislite samo na določen krog ljudi?
Naši študijski dnevi so namenjeni slovenskim izobražencem brez kakršne koli omejitve. Vabimo na nje vse, ki živo občutijo slovensko problematiko, ki čutijo svojo odgovornost in poslanstvo, ki ga imajo kot izobraženci do svojega naroda. Želimo, da bi bil to živ dialog, prosta izmenjava mnenj in pogledov in morda iskanje stičnin točk. Morda bo vsakdo po svoji poti opravljal svoje poslanstvo, toda skupni pogovori in razprave bodo ustvarjali toplejše ozračje med nami in plemenitejša razmerja, obrusili bodo ostrine in pomagali razpršiti nezaupanje. Zato res vabimo čim širši krog naših izobražencev. Študijski dnevi nočejo imeti političnega značaja.
Kakšno udeležbo pričakujete?
Te dni razpošiljamo na naslove program z vabili. Seveda je jasno, da ni mogoče poslati vabila vsakomur; delno jih bomo poslali na organizacije izobražencev, delno predstavnikom organizacij. Vendar, če kdo ne bi dobil vabila, naj tega ne zameri, vabimo ga s temi vrsticami in z obvestili v ostalih časopisih. Na svidenje torej v Dragi!
KIESINGERJEV OBISK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Nemški zvezni kancler Kiesiinger in zunanji minister Brandt sta napravila v prvi polovici preteklega tedna dvodneven obisk v Washingtonu, kjer sta imela razgovore s predsednikom Johnsonom in z zunanjim ministrom Ruskom, Razgovori so zadevali predvsem položaj Zahodne Nemčije in odnose med njo in Združenimi državami, četudi so govorili seveda tudi o drugih važnih mednarodnih problemih
Ena glavnih vprašanj, o katerih so se pogovarjali v Washi,ngtonu je tisto, kar imenujejo Nemci »gradnjo mostov do Vzhoda«. Tako Združene države kot Zahodna Nemčija si prizadevajo, da bi zgradile take mostove, toda pri tem menita obe državi, da ni nujno, da bi jih gradili skupno.
Kiesinger sam pa je nemško stališče strnil v besede: »zbliževanje z Vzhodom ne sme iti na račun Nemcev,« Mislil je seveda Združene države. Nemci se namreč ves čas boje, da bi Amerika zbližanju z Rusijo žrtvovala združitev Nemčije, kar je nemški politični problem št. 1. Sedanji razgovori v Washingtonu so očitno pomirili nemško bojazen glede tega
Smešno razburjanje
DRAGA
Lansko leto je kot gost predaval na ljubljanski univerzi in so njegova izvajanja vzbudila živo zanimanje. Njegovo predavanje bomo dopolnili drugi, ki živimo in doživljamo slovensko usodo na slovenskih tleh.
Temu vprašanju je posvečena sobota. Kaj pa nedelja?
V nedeljo bo ob 8. uri daroval v poslopju zborovanja sveto mašo škofov vikar msgr. dr. Lojze Škerl, nato pa bo predaval p. dr. Roman Tominec iz Ljubljane o vlogi krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih in ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati.
Dr. Tominec bo v tem predavanju razgrnil del naše zgodovine. Zdelo se je, da letos, ko praznujemo 1200 letnico pokristjanjenja, ne morejo naši študijski dnevi mimo kritičnega prikaza vloge, ki jo je opravilo krščanstvo v naši zgodovini. V nekem smislu bo to predavanje gotovo tudi dopol-niloh Glosam Borisa Pahorja, ki žal zaradi zadržanosti ne bo mogel sodelovati, kakor je prvotno obljubil, s predavanjem, s posebno osvetlitvijo na vlogo manjšine.
Zaključujejo ta predavanja razpravo o sloven-ski problematiki?
Morda bolj splošno problematiko, čeprav ne T)i želeli, da bi bili kje abstraktni in teoretični. Vendar je še bolj konkreten drugi del tega dne, ki je posivečen analizam sociološkega sestava zamejskih Slovencev. Od splošno sllovenskih problemov se bomo torej tu umaknili k zamejskim.
Glavno predavanje, ki bo posvečeno tržaškim Slovencem, bo imel prof. dr. Samo Pahor, nato Pa bodo koreferenti osvetlili z analizami tudi goriške razmere, pa ludi sociološki sestav Slovencev v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
Naslonjen na to analizo bo potem devinsko nabrežinski župan, časnikar Drago Legiša preda-
Novi goriški nadškof še ni prav prevzel vojega mesta in že mu skušajo nekateri brumni verniki dajati nasvete, ki so jih privlekli iz fašistične šare na dan.
Nekega gospoda iz Tržiča je pekljivo zbodel dopis v razširjenem katoliškem tedniku »Famiglia cristiana«. Tednik je zapisal ob koncu prejšnjega meseca, da je bilo z zadovoljstvom sprejeto imenovanje msgr. Cocolina za goriškega nadškofa bodisi od italijanske, kakor tudi slovenske duhovščine. List pravi, da »ima msgr. Cocolin med drugim tudi to prednost, da pozna in dobro govori italijanščino in slovenščino; po-znanje obeh jezikov mu bo olajšalo stike s katoliškim klerom, ki pripada slovenski etnični manjšini.«
Da bi ne bil katoliški tednik tega zapisal in pohvalil novega nadškofa, da pozna jezik tudi svojih slovenskih vernikov!
Ze omenjeni tržiški dopisnik je poslal listu »Famigli,a Cristiana« pismo, objavljeno 20 avgusta v istem listu. V njem piše, da ga je zaprepastila — in ne samo njega
— pohvala, ker pozna tudi slovenski jezik. »Utegnilo bi se potem soditi — tako modruje nadškofov samozvani nasvetedajavcc
— da je dvojezičnost posebna značilnost naše obmejne zemlje, tudi po nasilni priključitvi treh četrtin Julijske krajine Jugoslaviji in po sledečem pobegu tristo tisoč Julijcev «
Iz tega modrovanja sledi, po piščevem sklepanju, zaključek, ne samo, da je vse Posočje in Pivka naseljeno z italijanskim prebivalstvom, ampak tudi, da goriški nadškof ne sme poznati in govoriti slovenščine, zato da se ne prizna dvojezični značaj te obmejne dežele. Taek vrste modrovanje in smešno razburjanje je bilo lastno ne samo fašistom, marveč tudi nekaterim mon-sinjorjem — Bog jim daj dobro, saj jih ni več med živimi — ki so kradli svetogorsko podobo in pljuvali na Slovence.
Pomagajmo smešno razburjenemu dopisniku »Famiglie Cristiane« k treznemu premisleku še s pripombo, da priznava dvojezičnost ali če hoče stalno naseljenost Slovencev v goriški pokrajini in nadškofiji tudi državna in cerkvena oblast (šole, pridige, v nabrežinsko-devinskem delu nadškofije javni napisi). Navzočnost manjšinskih narodnih skupin je priznana s šestim u-stavnim členom Vsa ta dejstva je brumni fašistični vernik prespal kje v devetih nebesih.
Le na koncu se je nekoliko zbudil, ko vendarle prizna, da živi v goriški nadškofiji nekaj slovenskih vernikov. Modruje pa spet takole, da bi utegnila »Famiglia Cristiana« povzročiti s svojim pisanjem zmedo glede etnične sestave goriške nadškofije. V podkrepitev nav,aja, da je med 180 tisoči prebivavcev goriške nadškofije le 5 odstotkov vernikov slovenske narodnosti in da še ti prav dobro znajo italijanski.
Na podlagi teh razmišljanj sklepa, da ni treba nadškofu znati jezika enega dela vernikov in da ni nikakršna prednost, če ga pozna. Mož se torej drži starega fašističnega merila, da se pravica kroji po številu — navaja ga pa po svoji volji — in ne po moralnih osnovah, zasidranih v pojmu pravičnosti Recimo, kar pa ne drži, da je samo 9 tisoč slovenskih vernikov v nadškofiji. Vprašamo, ali ni tudi za te potrebna božja beseda v materinščini? Ali ni potrebno, da duhovni nadpastir pozna jezik vseh svojih vernikov? In če ga pozna, je to njemu v odlično prednost za pastirovanje v dvojezični škofiji in ne obratno!
Prepričani smo, da ne bo nadškof Cocolin poslušal smešno razburjenih prišepeta-vanj nepoklicanih svetnikov, bodisi s kriz-mo ali brez nje, in bo pisavi delivec duhovne blagodati v Kristusovem in koncilskem duhu za vernike slehernega jezika.
r. b.
Tvsii Si
Nabrežina:
Odprtje novega igrišča
V soboto popoldne se je na novem odbojkarskem in košarkarskem igrišču v Nabrežini zbrala lepa množica domačinov in. tudi večje število gostov, da prisostvujejo slovesnemu odprtju novega športnega objekta. Slovesnost je bila združena s prvo mednarodno trofejo »Sokol«, ki so se je udeležile štiri ženske odbojkarske ekipe.
Slavnost se je pričela s pozdravnim govorom agilnega predsednika športnega društva »Sokol« Antka Terčona, ki je med drugim poudaril, kako je nabrežinska športna mladina lahko upravičeno ponosna nad rezultatom svojega požrtvovalnega dela in svojih vztrajnih vsestranskih prizadevanj. Novo igrišče je namreč nastalo po izključni zaslugi domačih fantov in deklet, saj so ga zgradili z lastnimi rokami, pri čemer so jim s prispevki ali na kak drug način pomagali zavedni Nabrežinci, zlasti domači obrtniki. Predsednik Terčon se je zato toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da ima naša mladina danes v Nabrežini na ijazpolago lepo novo igrišče.
Predsednik je nato povabil domačega župnika Rejca, naj blagoslovi igrišče. Pred blagoslovitvijo je župnik izrazil svoje zadovoljstvo nad izvršenim delom ter pohvalil nabrežimsko mladino, ki je zgovorno dokazala, da niso resnične govorice, češ da se v Nabrežini nič ne dela. Izrazil je tudi prepričanje, da se bo vsa dejavnost na novem igrišču razvijala po načelu: »zdrav duh v zdravem telesu!« Po blagoslovitvi je nabre-žinskim mladincem in mladinkam čestital še župan Legiša, ki je predvsem pohvalil portžvovalnost in navdušenje, ki so ga športniki in športnice pokazali pri realizaciji novega igrišča.
I.	trofeja »Sokol«
Nato so se začele odbojkarske tekme, ki so se jih udeležile naslednje ženske ekipe: Sokol iz Nabrežine, Bor iz Trsta, AGI iz Gorice in TVD Partizan iz Celja. Tekme, ki so bile zelo zanimive, so se zaključile v nedeljo z naslednjo uvrstitvijo. Prvo mesto so zasedle Celjanke, drugo mesto Go-ričanke, tretje mesto predstavnice društva Bor, četrto mesto pa članice domačega Sokola. Za domačinke, ki nastopajo komaj nekaj mesecev, je bila uvrstitev na zadnjo
IZID UČITELJSKEGA NATEČAJA
Na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu je do sobote, 26. t. m., na vpogled lestvica, ki je bila sestavljena po zaključku učiteljskih strokovnih izpitov ali posebnega učiteljskega natečaja za dosego stalnosti. Izpite je polagalo skupno 70 učiteljev in učiteljic. Izdelalo je 68 kandidatov, dve kandidatinji sta padli. V lestvico pa je prišlo 59 kandidatov, kar pomeni, da jih 9 ima premalo točk, da bi dosegli najmanjše predpisano število (75).
Če bo sedanja lestvica dokončno potrjena, bo ostalo šest stalnih učiteljskih mest nezasedenih in jih bodo začasno poverili učiteljem - suplentom,. Možne pa so še kakšne spremembe, ker mora pristojna oblast rešiti nekaj prizivov.
mesto predvidena Nabrale pa so si nekaj dragocenih izkušenj, saj vse ostale ekipe nastopajo v prvih ligah. Nastopajoče ekipe, njihove kapetanke in najmlajše igralke so bile po tekmovanju nagrajene z lepimi poka,'d in medaljami, ki so jih darovale razne javne ustanove in tudi domača zlatarna
To mednarodno tekmovanje, ki je bilo, kot smo napisali združeno z odprtjem novega igrišča, je vsekakor odlično uspelo, za kar gre zasluga in priznanje požrtvovalnim članom in članicam nabrežinskega društva Sokol. Društvo je tudi poskrbelo, da se je mladina v soboto in nedeljo zvečer lahko zavrtela ob zvokih orkestra »5 Lords«
—0 —
VEDNO VEC POŽAROV NA KRASU
Ves Kras je zajela takšna suša, kakršne ljudje že dolgo let ne pomnijo Vsi kmečki pridelki, kot na primer koruza, krompir, fižol, so hudo prizadeti. Sušo je začela občutiti tudi trta, ki že zgublja liste, in je zato vinski pridelek v nevarnosti
Strahotno škodo povzročajo nadalje požari, ki povečini nastajajo po krivdi cigaretnih ogorkov, k’ jih nekulturni in nevzgojeni kadilci odmetavajo iz avtomobilov ob rob ceste, kjer se zaradi suhe trave takoj vname požar. Škoda na pogozdenem kraš-kem področju je že ogromna
Zato tudi v našem listu opozarjamo prebivalstvo, naj strogo pazi, da zaradi lahkomiselnosti ne nastanejo še novi požari
SEMINAR ZA PROFESORJE IN UČITELJE
V petek, 18 t. m., se je začel v Mariboru seminar za profesorje in učitelje slovenskih šol na Trž,aškem. Udeležuje se ga skupno 30 šolnikov Na sporedu so predavanja o organizaciji šolstva v Jugoslaviji in o reformi osnovne šole in gimnazije (predavatelj Dušan Kompare), o strokovnem izobraževanju v Sloveniji (predavatelj Drago Glogovšek), o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (predavatelj Mile Budič), o gibanju v slovenski likovni umetnosti od leta 1950 dalje (predavatelj Andrej Ujčič), o novejši slo venski glasbi (predavatelj Vilko Ukmar) in o razvoju jugoslovanskega filma (predavatelj France Brenk). S področja zgodovine predava dr Lojze Penič o lemi: jugoslovanski narodi v obdobju po prvi svetovni vojni; dr. Vanek Šiftar govori o samoupravnem sistemu v Jugoslaviji, Mira Medved pa o deležu slovenske Štajerske in Koroške v slovenski literaturi.
Seminar se bo zaključil v nedeljo, 27. t. m. Tržaški šolniki so si v tem času že ogledali, oziroma si bodo še ogledali razne znamenite kraje na Štajerskem in Koroškem ter razne kulturne inštitucije v Mariboru in bližnjih slovenskih središčih. Vodja seminarja je prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem.
Podoben seminar so imeli v Italiji tudi šolniki z italijanskih šol v Koprščini in
Bujščini. Oba seminarja sta bila prirejena po sporazumu v okviru italijansko-jugoslo-vanske komisije za zaščito manjšin.
ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V DRAGI
STROŠKI:
Prispevek za študijske dneve 1000 L, kosilo ali večer'a 800 L, prenočišče 300 L, enodnevna oskrba 2200 L.
Draga (ttal. S. Elia) je vasica za Bazovico, kamor ie lahko priti z oseb. avtomobilom po asfaltirani cesti do poslopja, kjer so študijski dnevi. Cesta sc odcepi v Bazovici proti Pesku (ital. Pese) kmalu nato pa se cesta ponovno odcepi proti Dragi. Avtobus vozi izpred glavne železniške postale (na robu restavracije na postaji (via Gioia) po naslednjem urniku: 5,25 (ob delavnikih), 6,30 (ob praznikih), 7,10 (ob del.), 13,05 in 7,55 ter ob 19,45 vsak dan.
Prosimo, potrdite čim prej svojo udeležbo ali tele-fonično (tel. 23779) vsak dopoldan, ali pismeno na naslov Društvo slovenskih izobražencev, Trst, v. T-oniz.etti 3.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU
ZRELOSTNI IZPITI NA ZNANSTVENEM LICEJU
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega lici:ja s slovenskim, učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično ZRELOSTNI IZPITI v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967
DNE 14. SEPTEMBRA 1967 OB 8.30 S PISMENIM IZPITOM IZ ITALIJANŠČINE.
IZID, UČITELJSKEGA NATEČAJA
Šolsko, skrbniško Sporoča, da so na uradni deski izpostavljene od 16. do 25. avgusta t. 1. v ulici Duda. d’Aostivtestyip° s končnim izidom učiteljskega posebnega ^n^bčaja,.^!, ( slovenske šole na tržaškem ozdrnlju.
POPRAVNI iZPlTi ZNANSTVENEM ' |_ICEJU
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim, jezikom v Trstu javlja, da pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni' za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967
DNE 1. SEPTEMBRA 1967 OB 8.30 S PISMENIM IZPITOM IZ SLOVENŠČINE.
šent Lenart:
V DUHU DOBREGA SOSEDSTVA
Poletne farne šagre, združene z ljudskimi veselicami, vabijo v različnih krajih Beneške Slovenije vedno več domačih in tujih obiskovavcev, kar pa je pri tem še najbolj spodbudno, so tudi nastopi raznih skup n in sosednih slovenskih krajev onkraj meje, v duhu dobrega mejaštva. Tako je bilo tudi v Skrutovem pri Šent Lenartu od 12. do 16 avgusta, okoli praznika svetega Roka S prizadevanjem župana Jožefa Sidarja in turističnih zvez nadiških občin so tudi letos priredili običajno narodopisno »šagro gubane««. To sladko pecivo je postalo prava domača posebnost v vaseh okrog šent Lenarta V soboto 12. avgusta so razstavile domače gospodinje na okusno prirejenem veseličnem prostoru svoje sladke izdelke. Ocenila jih je posebna komisija, ki je prisodila prvo nagrado Juditi Sitarjevi iz Šent Lenarta, drugo pa Vogri-čevim z Grmeka.
Naslednji dan je bilo na sporedu športno srečanje s skupino »Partizan« iz Tolmina. V ponedeljek je nastopila poleg domačinov folklorna plesna skupina »Posočje« iz Tolmina, ki se je prvič postavila tostran meje. Zadnji veselični večer je pa igral
V PREGLJEV SPOMIN
Skupina starih goriških študentov je poskrbela v zadnjih letih za počastitev nekaterih zaslužnih goriških mož. S posebnimi svečanimi proslavami je odkrila spominske plošče Antonu Gregorčiču, Andreju Gabrščku in Vinku Vodopivcu.
Stari in tudi drugi še nekoliko mladi go-riški slovenski študentje pripravljajo podobne spominske proslave tudi drugim kulturnim delavcem na Goriškem.
Za sedaj javljajo kot najbližji spominski dan odkritje plošče pisatelju Ivanu Preglju na njegovi rojstni hiši na Mostu ob Soči. Ta praznik bo v prvi polovici septembra. Natančen spored bo še javljen Prostovoljni prispevki za kritje stroškov naj se pošljejo na običajni naslov.
V zvezi s temi pobudami javljamo, da je pevsko društvo »Kras« z Doberdoba-Poljan sprožiilo misel, naj bi se vzidala spominska plošča tudi na hiši pokojnega glasbenika Emila Komela v Gorici.
UČITELJSKI IZPITI
V ponedeljek so se začeli v poslopju Šolskega doma v Gorici izpiti za redni učiteljski stalež na slovenskih osnovnih šolah v goriškem šolskem okrožju.
Priglasilo se je 43 kandidatinj in kandidatov; od teh jih je 8 sprejetih s pridržkom Razpoložljivih učiteljskih mest je 29 rednih in 4 nadštevilčna. Od teh jih je 6 v Gorici, 23 pa v raznih vaseh
S pridržkom so sprejeti k izpitu kandidati, ki so poučevali kot učitelji na strokovni šoli ter jim zato ne štejejo točk za lista službena leta, kar je vsekakor krivično, Vprašanje bo rešila višja pristojna šolska oblast v Rimu Komisija, kateri predseduje ravnateljica Abramova iz Trsta, izprašuje vsak dan po 5 kandidatov. V ponedeljek se dve kandidatinji nista prijavili k izpitom Prihodnji teden bodo izpitni izidi že znani; dokončna lestvica pa nekaj dni pozneje. Vsem kandidatom in kandidatinjam želimo čim boljše uspehe.
- ilunalbita dolina
slovenski orkester »Galeb« iz Nove Gorice Izdatno je bilo seveda poskrbljeno tudi za sladokusce in vsak večer za rajanja željne.
Slovenskim skupinam so gostje navdušeno ploskali in izražali željo, da bi se podobna sosedska srečanja še ponavljala.
Centa:
PRAZNIK IN CESTA
Koja pri Centi obhaja vsako leto zelo slovesno praznik svetega Lovrenca, farnega varuha. Tudi letos je bilo tako. Popoldne se je razvila dolga procesija z godbo po griču Svetega Lovrenca
Na ta praznik prihaja v domače kraje tudi dosti izseljencev, ki ob dobrem »Marijinem vinu« (de Madone) okušajo prijetnost rojstne vasi. Z višine Koje se širi krasen pogled na več dolinic v vznožju Lo-vrenčevega hriba Razgled je edinstven tudi z^a turista, toda kako priti na vrh, to je pa drugo vprašanje. Mnogi domači in tuji gostje z avtomobili so se jezili nad popolnoma razrito cesto, ki pelje iz Cente v Kojo. Koliko cest so po teh krajih že popravili, na to so pa vsa oblastva popolnoma pozabila. Vsa okolica bi z razgledno cesto na Kojo izredno pridobila. Vaščani pa bi občutili, da so tudi oni deležni civilizacije.
PROMET ZA VELIKI ŠMAREN
Kakor so pričakovali vsi prometni izvedenci, se je letos za sredipoletne počitnice ves promet na cestah pomnožil za približno 10 odstotkov. Enako tudi na Goriškem, kjer imamo avtomobilsko izvidno tablico že s številko 41.000.
V štirih dneh ob velikem šmarnu, od 12. do 15. avgusta, je šlo samo čez prehod pri Rdeči hiši nad 133 000 oseb; avtomobilov pa 39.000 Kljub prenavljanjem na bloku se je promet še dovolj hitro odvijal.
Večjih cestnih nezgod niso prometni stražniki ugotovili; pač pa so naložili več glob prenagljenim vozačem Po večini so se pa tudi ti ravnali po cestnih pravilih, ker so vedelii, da policija uporablja tudi radarske brzinske števce.
OBČINSKE SEJE
Za goriške občinske može, odbornike in svetovavce, so se končale velikošmarenske počitnice že ta teden.
V ponedeljek zvečer se je zbral k redni seji občinski odbor, ki je imel na dnev nem redu dolgo vrsto upravnih točk.
Za jutri zvečer je pa sklican občinski svet. Razpravljal bo o predračunu za leto 1967. Svetovavci so že med počitnicami prejeli v pregled obširno brošuro s proračunskimi postavkami
Bavili se bodo tudi s vprašanjem odnašanja in predelovanja smeti v trdem stanju. Različnih odpadkov, zlasti pločevinastih, kartonskih in plastičnih škatelj, se v i vsakem gospodinjstvu nakopiči desetkrat več kot še pred nekaj leti. Zato je nujno potreben novi pravilnik za odvoz smeti in odpadkov. Smeti nameravajo odvažati vsak dan, dočim so jih doslej pobirali le dvakrat ali trikrat na teden in še to ne po vseh mestnih okrajih.
V zvezi s pobiranjem odpadkov je tudi zgradba predelovalnice za smeti. Postavili jo bodo ob Soči med Štandrežem in Sovod-njami za 200 milijonov lir. Moderni avtomatski stroji bodo odpadke zmleli, deloma sežgali in pripravili dober kompost za gnojilo, ker se bo pri smetišču odtekal tudi glavni vod mestne kanalizacije.
ODLIČNA DIJAKINJA
V poletnem roku je maturirala na Oakland Tecnical High School v Oaklandu, Kalifornija, Agata Komjanc iz Števerjana. Bila je med 637 maturanti prva in je dobila pni maturi v vseh predmetih naj višji red A, ki odgovarja 10 v Italiji. Odlikovali so jo z zlato medaljo in častno diplomo.
Mlada dijakinja je bila ves čas študij odličnjakinja, dasiravno ni znala ob prihodu v Ameriko niti ene besede angleščine. Uspehu se je med drugim treba zahvaliti slovenski srednji šoli v Gorici, kjer je dobila trdno podlago.
Doberdob:
GODBENA OBLETNICA — URESNIČENE ŽELJE
Letos praznuje domača godba na pihala ’ 20-letnico svojega obstoja. S svojimi na- j stopi se je že marsikje uveljavila Razen v domačih krajih je krepko nastopala tudi v furlanskih vaseh in onstran meje.	'
Za svojo obletnico pripravlja v Doberdobu godbeni praznik od prihodnje sobote do ponedeljka Povabljene so tudi godalne skupine iz Tržiča, iz Št. Petra ob Soči, iz Trebč, Nabrežine in s Proseka. V nedeljo popoldne bodo vsi godbeni zbori priredili koncert in tombolo z bogatimi dobitki. Kjer je dosti godbe, seveda tudi ne bo manjkalo p!esa in proste zabave na prostem V veselo razpoloženje pa kane vedno tudi kaplja skrbi,. Povzroča jo huda suša, ki je zajela ves Kras Ce ne bo kmalu kaj moče, bo slaba letina posebno za koruzo, pa tudi trto je že prijelo.
Ob suši se je navadno dvigal oblak prahu po vseh cestah Doberdobske planote Upamo, da bo tudi te nevšečnosti kmalu konec. Cesto med Doberdobom in Devetaki bodo te dni končali asfaltirati. Nato bo prišla na vrsto cesta od Bonetov mimo jezera v Doberdob, tako da bodo naše želje končno le uresničene.
Rupa-Peč:
SUŠA IN TATOVI
Po velikem šmarnu so vremenoslovci napovedovali potrebni dež Razen nekaj kapelj, ki jih pa je še veter brž posušil, nismo videli zaželenih padavin. Zato so jesenski pridelki že hudo prizadeti
Kar je suša pustila, pa odnašajo operut-ničeni in okošarjeni tatovi. Mlečno koruzo kluvajo jate vran, da je kar žalostno Tru-tne škorcev se pa zaganjajo v plante in vinograde,. Različni lovci streljajo škrjančke in druge ptice pevke; mar bi se spravili na škodljive tatinske ptice.
Krompirjev pridelek je še nekam zalegel,. Precej so ga pridelali tisti, ki so imeli holandsko ali gorsko seme. Domače seme se je pa slabo izkazalo.
Bolje se pa izkazujejo številni domači tatovi, ki kar s košarami kradejo poljske pridelke na tujem Vse jim pride prav, krompir, čebula in celo paradižniki. Potreben bi bil poljski čuvaj. Mnoge tatinske roke poznamo in če bodo še segale po tujih pridelkih, bomo njih imena javno objavili. Toliko za prvo obvestilo I
ŠESTDESETLETNIK
Naš stanovski tovariš Ivo Marinčič je učakal prejšnji teden v polnem delu in zdravju svoj šestdeseti rojstni dan.
Po rodu Pivčan, se je po mnogih življen-skih tegobah in fašističnih zaporih preselil po vojni v Trst, kjer se je oprijel časnikarstva Od t^m je prišel v Gorico, kjer je več let urejeval goriški tednik »Sočo«. Po njeni ukinitvi pa deluje v goriškem uredništvu »Primorskega dnevnika«. Poleg ured-niniškega dela se Marinčič pojavlja v raznih revijah tudi kot pesnik in pisatelj ter kot delujoči član mnogih prosvetnih organizacij.
Šestdesetletniku voščimo prav krepko še dosti let vztrajnega dela!
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store 2lm-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki Jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
IZ KULTURNEGA ŽIVLJ KN.J A MOST”	PREREDKO
99
Strinjam se s tistim, kar je bilo pred kratkim napisano v N. 1. glede »Mosta« in njegovem pomenu ter o obeh razpravah Marjana Rožanca »Nič na Slovenskem« in »Polnost in praznina velikih zavez«. Rad pa bi pripomnil tole:
»Most« je revija oziroma je hotel biti revija, zato naj bi izhajal kot revija in naj bi tudi obdržal obliko revije ter se držal krajših rokov izhajanja. Zadnja številka je sicer zares izredno pomembna, toda s tem se je spremenil »Most« že v pravi zbornik na več kot 100 straneh precejšnjega formata. Proti temu bi ne imel nihče nič, če bi »Most« prihajal takšen vsak drug mesec med nas. joda zakaj izdajati tako obsežne številke (dvojne), če preteče 'potem pol leta in morda več, da lahko izide nova številka? S tako redkim izhajanjem. si »Most« odvzema možnost, da sproti posega v dogajanje in pove svojo besedo o njem.	,	.	,
Za revijo pa je važno, da je aktualna in da drži	nost' da P°wdo kako svo>° rnlsel	k raznlm zel°
v napetosti in pričakovanju, ker	laz'
larjevo razpravo ali v Lokarjevo? Očitno se tu od našega bravca preveč zahteva. In to je škoda, ker ostanejo tako ti resnično pomembni in važni spisi brez pravega odziva in sadu.
Zato bi bilo po mojem mnenju bolje, da bi »Most« redno izhajal vsake tri mesece, brez dvojnih številk in s tem presledkov. Nič ne de, če bodo številke »normalno« drobne: tako bomo imeli vsaj čas in možnost, da si duhovno dobro prisvojimo njihovo vsebino. To bo možno ravno od številke do številke. Vse tisto, kar je bilo objavljeno v tej zadnji številki, bi se bilo lahko že zvrstilo v dveh normalnih številkah (ob izpustitvi morda kake manj pomembne stvari oziroma odložitvi za prihodnjo številko). Pri tem, pa bi bili bravci toliko na boljem, da bi bili dobili medtem še eno številko. Pa tudi uredništvo in sodelavci bi bili na boljšem, ker bi bili imeli tako prilož-:ost, da povedo kako svojo misel k raznim zelo ■ažnim dogodkom, ki so se zadnjega pol leta
bravce stalno
pač pričakujejo od nje, da bo sproti spremljala dogajanje in ga kritično osvetljevala, v luči idej, ki jo navdihujejo in vodijo. Ljudje, ki so se navezali na to revijo — ali bolje rečeno: ki smo se navezali nanjo — pogrešamo zdaj že precej mesecev tako osvetljevanje iz strani »Mosta«.
Čisto točno je vse, kar je bilo napisano o Ro-žančevih esejih, toda v isti (zadnji) številki »Mosta« je bilo še mnogo drugih globokih in aktualnih razprav, in člankov npr. »Pokoncilski katoliški etos« (Karel Vladimir Truhlar), »Mrtvi in živi Bog« (Kamilo Pertot), »Dialog in Slovenci«
(Aleš Lokar), »Humanistično nasilje« (Tone Ula-mec), »Nesrečne osnove srečne družbe« (Vladimir Vremec), »Atentat na življenjsko energijo« (Tone Ulamec), »Zdravica« (Marjan Rožanc) ali tak pri-1 je izšel v Avstriji. V njem je opisano živ-kupen esej o mojstru Plečniku, kot je Podrekov. ^ ljenje vodilnega komunističnega politika, Kako naj povprečen bravec vse to - ne rečem, ki se je sprevrgel v nasilnega demagoga in prebere, kajti to morda ze še zmore kljub zapo-'	x	°	<=	«00
sienosti modernega človeka in našemu nujnemu kruhoborstvu — ampak miselno predela? Že samo najprej imenovana Rožančeva prispevka bi zahtevala, da bi bravec razmišljal o njima dneve in dneve, da ne rečem tedne ali mesece. Kako naj se poglobi potem s pridom še recimo v Truh-
pripetili na svetu (da omenimo samo vojno na Bližnjem vzhodu, stopnjevanje vojne v Vietnamu, vojno v Nigeriji in Kongu, smrt Alojza Gradnika, ideološka »Izjava« ZKS, polemika Boris Pahor slovenska komunistična partija, izid Kocbekove »Listine«, izid Zebotove knjige »Slovenija včeraj, danes in jutri«, razvoj jugoslovanske gospodarske teforme, preprečeno slovensko romanje h Gospe Sveti, razni pokoncilski dogodki, rasni nemiri v Združenih državah itd. itd.). Vse to je šlo mimo, ne da bi bil mogel »Most« zavzeti stališče vsaj do nekaterih teh dogodkov.
Po vsem tem mislim, da bi bilo veliko bolj smotrno, ko bi »Most« izhajal zanaprej redno četrtletno (če bi lahko izhajal pogosteje, bi bilo seveda še lepše), pa čeprav tanjši. Tako se ne bi pretrgal stik z bravci. Mi tu potrebujemo mnogo bolj revijo kakor pa zbornik, ker nas lahko tesneje povezuje z življenjem in strujenjem idej. Če pa je že potrebna kaka debelejša številka, naj bi vzel kateri od urednikov »Mosta« klobuk v roko in stopil malo Okrog prijateljev revije. Prepričan sem, da bi nabral toliko, da bi bila številka omogočena, in tudi bravci bi na tak poziv gotovo ne ostali brezbrižni.
Pa brez zamere.
H. K.
Ladislav MnacKo^se je "uprl
Češki sporočevalni urad CTK javlja, da je bil izbrisan iz društva slovaških književnikov Ladislav Mnacko. Odvzeli so mu tudi državljanstvo ter ga vrgli iz partije, ker je zavzel vladi nasprotno stališče v politiki do Izraela in ker je tudi sam odpotoval v to državo.
V ozadju postopka proti pisatelju Mnac-ku pa je njegov roman »Slast oblasti«, ki
diktatorja.
Po dunajski televiziji je Mnacko izjavil, da se bo še vrnil v domovino, kjer žive še drugi pisatelji, ki mislijo tako kot on; njegovo mesto je ob njihovi strani, je dejal.
Rekel je tudi, da drži slovaško ljudstvo z Izraelci, ne z Arabci.
—0—
NEPRIJETNO PRESENEČENJE
Hudo neprij’etno presenečenje je doživel znani milanski založnik Giangiacomo Feltrinelli v Boliviji, kamor je odletel te dni, da bi prisostvoval procesu proti francoskemu časnikarju Regisu De-brayu, ki je obtožen, da je sodeloval s komunističnimi (De Castrovimi) gverilci v Boliviji. Kmalu po prihodu v Bolivijo je bil Feltrinelli aretiran in z njim vred tudi njegova sprcmljevavka in prijateljica gospodična Sibilla Melega. Po nekajdnevnem priporu sta bila oba izgnana iz Bolivije. Prav tako pa tudi iz Peruja, kamor so ju z izgonom (z letalom) poslali iz La Paza. Toda oblasti v Limi jima niso pustile zapustiti letališča in s prvim letalom sta se morala vrniti v Evropo.
Feltrinelli ja so bolivijske oblasti osumile sodelovanja z južnoameriškimi komunisti, češ da jih podpira z denarjem.
54
Pokristjanjenje Slovencev
11.
Beseda hvaležen ali hvaležni pride torej najbrž iz besede hval-aetni (aetr, aetni — tisti, ki se naje), dobesedno: tisti, ki se je najedel kita. Hval-gogn pa je pomenilo, v zvezi s kako kmetijo, da je tam dober kraj za naplavljanje kitov. A tudi beseda kit je staro-nordijska. Kitta ali haKkitta je pomenilo velikansko morsko žival.
Pogost slovenski priimek Hafner pride morda iz staronordijske besede hafnar — mož, ki vodi ladjo v pristan.
Beseda hledi je pomenila premična vrata ali ladijsko lino. Odtod pride morda beseda] gledati.
Hlumr je pomenilo hrum, kadar so vlekli čolne ali ladje v morje ali na suho. Odtod seveda beseda hrum, Hlunnr (izg. hlunnr) pa so rekli palicam ali kolom, ki so jih podložili pod ladje, kadar so jih vlekli v vodo ali na suho. Odtod slovenska beseda klini in norveška lunn (izg. Iiinn) — klin.
O besedah hrodi — vihar (odtod hruti) in hlommudr — veter (odtod šumeti?) smo že spregovorili, prav tako o besedi hloe-da — nalagati na ladjo (odtod hlodi, nakladati ).
yta je pomenilo potegniti ven čoln, odpluti od obale, vzeti s seboj na morsko vožnjo. Odtod beseda iti in gotovo tudi vziti. V slovenščini se je, kot omenjeno, ohranila beseda uta za kolibo na koncu kmetije. Prvotno je pomenila kolibo za shranjevanje čol-1
nov. Slovenska beseda krak pride iz staronordijske besede kraki-kavelj, drog s kavljem.	Kraka pa je pomenilo	sidro	Priimek
Krakar je gotovo s tem v zvezi.
Omenili smo tudi že, da je beseda krivec mrzel, a zdrav veter iz staronordijske besede kry — zdrav, vesel, svež.
Slovenski čoln je iz staronordijske besede kjolr ali kjoll, ki je pomenila: čoln, ladja. Koena	je pomenilo	majhen	čoln.	Ladijski
kljun pa pride iz klungr — kljun.
O besedi ladja smo v tej razpravi že večkrat spregovorili, prav tako o besedi lata — peljati	se z ladjo, iz	katere	pride	verjetno
beseda	poslati, ter	lat-goodi, ki	pomeni
dobro se vozi in v prenesenem pomenu : dobro naj se ti godi. Loegi je pomenilo v sta-ronordijskem jeziku poleči se (neurje), lok pa je pomenilo pokrov npr. čez ladijsko lino, odtod v štajerskih narečjih beseda lukati in gotovo tudi luknja,
Slovenski otok je najbrž ostanek staronordijske besede oydar — otoki. Osa je pomenilo, kot že rečeno, izliti, odtod besede izliv, ustje, Oslo, pa tudi usta; iz deležnika osingi (prihajajoče iz usL) pride morda beseda :ez'k.
Beseda riba izhaja iz staronordijske besede ribba, ki je pomenila jato ptičev, prvotno pa gotovo tudi rib.
Sukk-stog se je imenovalo v s‘aronordij-skem jeziku krmilo, sukka pa krmariti, vo-
diti. Od tega prideta slovenska glagola sukati in zasukati se. Stopla je pomenilo prestopati (voda npr. bregove), razlivati se čez čer. (Pri tem je zanimivo, da so se prvotne staronordijske oblike najbolje ohranile v slovenščini v preteklem času, npr. voda je prestop(i)la bregove ) Stod se je imenovalo v staronordijskem jeziku pristajališče, pristan,- novonorveško stod. Odtod pride slovenska beseda pristati (pr — pri in stod — stati), najbrž pa tudi ime mesta Stettin v zalivu Svvinemunde, ker so pristajale sol-vendske ladje.
Sidr-tid je pomenilo: ob strani, nekaj, »kar* visi daleč doli«. Od tega pride najbrž beseda sidro.
Sveifirum se je imenoval spalni prostor na ladji, ki je bila zasidrana. Ta beseda spominja na slovensko besedo svisli. Svig je pomenilo zapognitev, zaliv, svigna pa zvijati se, upogniti se, švigati, švigniti. Svfri je pomenilo tilnik ali vrat, pa tudi vrat ladje pod zmajevo glavo na skandinavskih ladjah. Odtod pride morda beseda zver?
Semja je pomenilo sejem ali sestanek, zbor (poljski sejmi), nedvomno pa pride od tega tudi slovenska beseda zemlja (kot zemlja, ki se je držala skupaj, v nasprotju z otoki). Pomenila je torej v prvotnem pomenu celino. Vprašanje je le, če je zemlja prvoten izraz in je pomenila pripona la »vodo blizu obale«, kar bi pomenilo, da so videli v zemlji »zemljo onkraj obalne vode«, ali pa pride ta 15 iz besede ra, ki je tudi pomenila zemljo ali deželo.	(Dalje)
ŽENA EN BOM
Itintbhu moc/c* Hiti S
Kaj je zavelo novega iz rimskih ateljejev? So bile pravilne naše napovedi, da bo kratkim krilom odklenkalo? Pa saj ni bilo mogoče drugače, če ne iz drugih razlogov, že zaradi tega, ker se modni ustvarjavci nočejo ponavljati iz ene sezone v dingo.
Kaj so iztuhtali, bomo zvedeli, če pogledamo v nekatere rimske modne hiše:
Valentino je prikazal do kolen dolge obleke Iz bogatega blaga; njegove barve so svetle, priljubljeni sta posebno »beige« in rjava barva; večerne obleke ponazarjajo motive kavkaških preprog, pogosti so tudi hlačni kostimi z vezenimi jopiča.
Barocco: spet hlače; tesne škornje iz mehkega usnja, ki igrajo letos veliko vlogo, je kombiniral tako s kratkimi kostimi, kot s kratkimi in preklanimi tunikami. Njegove barve so črna, rjava, za zvečer — bela.
Jole Veneziani je odprla svojo revijo z razkošnimi krznenimi plašči in jopicami. Pri oblekah pa se Je drzno naslonila na modo preteklih desetletij: zvončasta, do meč dolga krila in nizek pas spominjajo na naše mame iz starih družinskih albumov. Vsekakor tudi Jole Veneziani sprejema visoke škornje, krik mode '68. ter jih uporablja tako podnevi kot zvečer pod plašči iz Krokata ali sobo-1 jovine.
Balestra je prikazal zmerno, a elegantno kolekcijo modelov: ramena so ozka. kr:la mehka, tkanine dragocene. Za večerne toalete je morda edini predlagal bleščeče barve kot so indigo-modra, rdeča, zelena in okra barva. Obloke so povečini dolge, vezene z bizantinskimi motivi, iz težkega satena z velikimi hrbtnimi izrezi, ali pa kratke, če so iz lahkega šifona, obrobljene s svetlikajočimi se našivki.
Fabiani je optiral za zmerno kratka krila: kroj je udoben, mehak, plašči so mnogo bolj ohlapni od oblek, ki so povečini iz debelo tkane volne v črni, sivi, rdeči in beli barvi. Isti kroji veljajo tudi za zvečer, samo da so tkanine bolj dragocene, kot npr. brokati z bizantinskimi motivi.
Lancctti je iskal nov stil, ki bi se ne opiral na lusko folkloro, a ima vseeno njene karakteristike: plašči so dolgi do gležnjev, dvovrstni, mnogo gumbov, život je nizek, krila oblek pa segajo do polovice meč.
Kakšna je tendenca mode '68? Veliko število raznih stilov da misliti, da je italijanska moda v nekakšnem prehodnem obdobju in da modni ust-
varjavci niso prav vedeli, za kaj naj sc odločijo. Edino v nečem so si bili edini: zdaljšali so krila, umirili barve in kroje. Zenska 1968 bo torej bolj romantično in žensko bitje.
K novemu stilu so veliko pripomogle tKanime: naj si bodo volnene ali svilene ali iz novih sintetičnih vlaken, jih nova tehnika tkanja tako oplemeniti, da je tudi najbolj preprosta obleka model. Tudi barve teh tkanin so sprejemljivejše in bolj gosposke: napočil je čas rjave in sive barve v vseh odtenkih ter triumf črne barve. Spet se je pojavil žamet, svila »moire«, ter posebno delani žamet, imenovan »froisse«, to je umetno zmečkan in lisast.
Zenski svet bo torej lahko izbiral: ali ravne srajčne kroje, s krili do kolen, obleke vojaškega kroja, škornje in zlate gumbe, ali pa romantične obleke s širokimi krili in ozkim pasom, šifon in široke klobuke, ki spominjajo na romantično glavno osebo iz filma »V vrtincu«.
MARTINA
ŠPORT
Prvi tekmi slovenskih moštev I. lige
Slovenija ima letos, kol znano, dvoje moštev v 1. jugoslovanski nogometni ligi: ljubljansko »O-limpijo« in novinca »Maribor«. V nedeljo so bile prve prvenstvene tekme nove sezone. Ljubljansko' občinstvo je radovedno Čakalo, kako se bodo obnesli »milijonarji« iz Olimpije, ki so morali igra-j ti doma z »Reko«. Vendar so grdo razočarali 6000 gledavcev, ker so izgubili 0:2. »Olimpijini« milijo--m, kot se zdi, niso bili posebno dobro investirani ! v uvoz z juga.
Bolje se je obnesel »Maribor«, ki je moral na j v vsakem pogledu vroč teren v Skopje (avgusta’; ]t tam tropska vročina), pa si je vendarle izbojeval točko v spopadu z »Vardarjem«. V drugi ligi je slovenski »Aluminij« premagal »Trešnjevko« iz Zagreba 5:3.
Na splošno pa mislimo, da bi bili v Sloveniji veliko bolje naložili mTijone, ki so bili plačani za uvožene nogometaše, če bi z njimi najeli športne učitelje, ki bi vadili mladino zares koristnih in lepih športov: plavanja, lahke atletike, smučanja ali veslanja. Za 100 milijonov bi se dalo tu marsikaj napraviti.
ŽIVI »SNEŽNI ČLOVEK« TUDI NA KAVKAZU?
V Sovjetski zvezi je precej ljudi, ki verjamejo, da se je ohranila neka vrsta ho-moidnega (človeku podobnega) bitja vse do danes. To so neke vrste »divji možje«, o katerih govore tudi slovenske pravljice, vendar pa pri nas ni nikomur padlo v glavo, da bi mogla biti to resnica. Pred leti so iskale znanstvene odprave »jetija« (snežnega moža) v Himalajskem gorovju, zadnji čas pa se množijo novice, da ga videvajo tudi na Kavkazu. Prepričana zagovornica njegovega obstoja je zlasti članica Zveze sovjetskih geografov, Jeanne Hoffman, ki je po rodu Francozinja. Priredila je že celo vrsto odprav na kavkaška višavja in posnela na trak pričevanja na stotine ljudi, ki so baje videli »almastija« (divjega moža), kot pravijo temu bitju na Kavkazu. Nekatera teh pričevanj so tako živa in realistična, da je res težko, da jim človek ne bi verjel.
V resnici ni izključeno, da so se taka bitja ohranila in da jih je izredno težko presenetiti in ujeti zato, ker so zelo redka, pa tudi zato, ker so mnogo inteligentnejša od živali in lahko presodijo, kdo jim je nevaren in kdo ne ter gredo zato vsemu tujemu in sumljivemu s poti, medtem ko se domačinov toliko ne boje in se klatijo celo okrog njihovih koč in po sadovnjakih. Domačini dejansko vidijo v njih neke vrste človeška bitja in jih zato ne ubijajo.
Vendar pa je tudi mogoče, da tiči za vsem tem človekova psihološka nujnost, da veruje v nekaj skrivnostnega. Temu prirojenemu notranjemu gonu v človeku najbolje zadosti religija, vera v Boga. Kjer pa te ni, skuša človek zadostiti temu svojemu gonu z vero v razne mite, utopične ideale, ideologije in v »jetije«, ker sicer bi bil svet v luči golega racionalizma in utilitarizma prepust.
Izdajatelj: Engclbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphit« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
pomiu i iz	pioe	ooji/io
m m m li'2 ■ ■ a ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU ■■■■■■■■■■■■ Inv .1 It ■ ■ ■
Ko smo šli k večerji, sem jim tudi povedal, da sem prinesel zanimivo branje in da ga pregledamo po večerji. Skoraj sem pozabil povedati, da je ravnatelj z nami vsemi zelo zadovoljen, češ da smo pridni in inteligentni ter zelo disciplinirani Dostavil je, da če bomo taki ostali, bomo imeli v njem dobrega prijatelja in zaščitnika.
Po večerji smo pregledali knjige iz knjižnega daru »Njive«, le Blaževiča knjige miso zanimale in ni imel posebnega užitka niti z mesečnimi zvezki. Zato se je spravil v posteljo. Ko smo knjige površno pregledali, sem privlekel na dan januarsko številko !'Probuždenija« Seveda so vsi postali pozorni na to, saj je bil zunanji videz zvezka čislo drugačen kot od »Njive«. Povedal sem, da je t.a revija dragocenejša in da sem moral obljubiti, da bomo z njo še bolj pazljivi. To so vzeli na znanje, a kljub temu so jo vsi hoteli takoj videti, jo otipati, prelistati in če se jim je zdelo kaj zanimivo, tudi prebrati. Ni bilo mogoče drugače, kot da sem prinesel na mizo vseh 8 zvezkov. Prišli pa smo do pametnega sklepa: Siro-
Inž. J. It.
tič, ki se je zdel med nami najbolj literaren in ki je — kot je trdil Kresina — tudi že skoval nekaj verzov, naj najde kratke sestavke in tudi pesmi, ki jih bomo potem glasno brali, razčlenili, in razložili, mogoče tudi deklamirali. Samo zvezke »Probužde-mija« so imeli v rokah, ko sem moral vzeti svojo laterno za zbiranje vremenoslovnih podatkov. Še enkrat sem jim priporočil, naj pazijo na dragoceno revi j 0»
Ravno tako kot prejšnji večer, so me tudi ta večer hotele prestrašiti, a ne še le pri vodnjaku, marveč že prej pri barabami — mlatišču. Za kopo slame so bile skrite in so hotele vse istočasno nekaj zakričati. Dobra zamisel. A niso bile uglašene in v tem je režija odpovedala. Ko sem jih spoznal, sem rekel: »Spat, rebjata !•< Bile pa so štiri, ves cvet deklet našega dvorišča: Nina, Sonja, Dunja in Evdokija. Ta je takoj pripomnila, da ona ne more biti zapo-padena med tistimi, katere lahko jaz imenujem rebjata (otroci), ker je starejša od mene. Kvečjemu bi orta — kot najstarejša lahko vsem nam rekla rebjata.
Takrat pa se oglasi Dunja: »Kakšna re-bjata, če pa smo vsa dekleta godna za poroko.«
»Ti Dunječkp, pa nisi, Ti si kvečjemu za »gardedamo.«
Dunja in še ena se hkrati oglasita m vprašata, kaj je to? »Kaj je garda, veste, to je straža. Kaj je damp, tudi veste; če to veste, potem razumete, da je gardeda-ma: isto kot dama na straži.«
»Na kakšni straži pa naj bi jaz bila?«
Lahko bi bila gardedama svoji sestri ali kateri drugi, ki se bi sprehajala s svojim dragim «
»A sedaj razumem. Jaz bi morala paziti, da je vse v redu in prav.«
»Da, a ti bi bila slaba straža. Tisti dragi bi rekel: Dunječka, vidiš metuljčka, in ti bi tekla za metuljčkom, oni bi pa ukradel svoji dragi poljubček. Vidiš taka gardedama bi bila ti.«
»Preneumno! Ravno tako zabita pa nisem Ne bom gardedama, ne!«
»Seveda ne boš, ker z Dunječko se bova midva že zmenila.«
»Kaj, vi z menoj? Nikdar! Vas ne maram !«
Pri tem je jezno udarila z nogo ob tla.
(Dalje)
Piše TONE FORNEZZI
frecfca I	.	.	v. * - - _j na podstrešju
L 7^ W
M S g 'Eh a
d P
•K c
<D
"H
-,5 2,« S
rt H
'S
o
V, c o
M	P
H O 71	^
Oh C ^
JZ? P O <U «1 D g
5”° ~ M >(/) >(/) rt .7^ cs g P G
S ^
£< rt S O E -a
3 s <5
o13 I °-g.8
« Ja c
n -5
^ rt rt O TJ
« Q1
<D 25 •-» X bo
-S °
Vh ^ C
8 X>
& v) "3
~ rt
c ;
rt p.
Tl O aj
O .H
rt
T3
£ rt TJ —. O
rt je h
■gl ■s
O
a •
o
bo „ rt <u N >u „ rS O 2-§ _ JD d)
TJ '*
rt rt C T3
£
'o
a
3
Ui
O
E
o
m
A ^ rt v) bo >
>N ^ O 0
&
TJ
<U
O
C
<L>
>o
A E
P o
-D >
rt rt
•S §
c 2 4
.5 vi o|o « E ■3,3 2 ■e 8
« ni ^
g a.-
» D W
' o
3 <D P GP„
5 <U S J »-• S Pi P dj
’ g-ff-3
| ’3 o rt S 8.8 g>
<U -*-* C 3 C .
TJ
O
bo
O
M
2*3-
>5) O
3 ■*-* rt </> N
O
d, o
§ £ S p
rt
.£> bo
(D
fc G ~
>2o crj <D 24 > 5-i rt O P24 P
rili S
i: %t
bo c/j ^ u
. rt G +-» N O
° M M 'T.
S s « go „ o
In "'.S,
' P
P
>o
‘ O
K E -
&
rt o TJ *> N >(j
<n
i|p|
" :C S Ih »ftoS •Sgft'S
2 o
|'£l*
« ft>u £
« <u rt # * </) G QJ
CO .3^ ITI Go
2 £ :
xj >3 'S ° p.
c d :
rt
S,,g a 'z
p 13 . > S *c •n 2<$
o ,c
TJ .
^ £
P <d
E E
o TJ >9. O
§•: M ^
rt 8
^ c
rt o) TJ -m