Pnb.b« kulturno - po!ifično glasilo Pnšmi urad Celovec 2 — Verlagpostaint Klagenfurt 2. izhaja v Celovcu — Crscheinungsort Klageniurt. LETO XV. / ŠTEVILKA 46 CELOVEC, DNE IS. NOVEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Ef?S3! I^a povabilo slovenske vlade (Dr. Valentin Inzko) «J VT Ki 63 KS Predstavniki koroških Slovencev v Slovenilo Izvršni svet SR Slovenije je povabil predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na uradni obisk v Slovenijo za 19. in 20. november 1965. Delegaciji vodita predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij sta obvestila o povabilu avstrijsko zvezno vlado ter koroško deželno vlado. V vlogi, naslovljeni na kanclerja dr. Klausa, zunanjega ministra dr. Kreiskega ter koroškega deželnega glavarja Simo, je rečeno: „OdzvaIi se bomo povabilu, ker smo prepričani, da predstavlja manjšina v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, predvsem pa med Koroško in Slovenijo pomemben faktor, kar je biio ponovno tudi z uradne strani potrjeno. Mnenja smo, da bo prispeval tudi ta obisk po uradnem obisku avstrijske vladne delegacije v Beogradu ter najnovejših kontaktih med sosednjimi deželami Koroške, Štajerske in Slovenije k nadaljnjemu pospeševanju dobrih sosedskih odnošajev.“ Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij sta obvestila poleg tega o povabilu Izvršnega sveta tudi avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani ter sta v pismu poudarila, da želita obe delegaciji napraviti ob priliki obiska v. Sloveniji avstrijskemu konzulu kot predstavniku naše države in domovine vljudnostni obisk. Odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroško in Slovenijo so se v zadnjih letih ugodno razvijali. K temu je svoje prispevala tudi slovenska manjšina na Koroškem s politiko vsestranskega sodelovanja. Na tej podlagi je prišlo že pred leti do prvih kontaktov s predstavniki avstrijske vlade ter do razgovorov avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega z zastopniki manjšine. Bilo je tako možno rešiti marsikatero vprašanje v zvezi s členom 7 državne pogodbe, kar bo olajšalo reševanje še ostalih odprtih vprašanj na področju šolstva, prosvete, gospodarstva, uradnega jezika ter dvojezičnih napisov. V uradnem komunikeju, ki je bil izdan v Beogradu ob priliki avstrijsko-jugoslovanskih razgovorov med 23. in 26. marcem 1965 je rečeno: .^Avstrijska delegacija je zagotovila, da bo v sporazumu s slovensko ih hrvatsko manjšino še naprej varovala njune pravice in da bo stalno upoštevala kulturne in gospodarske interese obeh manjšin." Iz komunikeja je torej jasno razviden interes naše vlade po skupnem reševanju vseh vprašanj, ki izvirajo za Avstrijo iz člena 7 državne pogodbe. Fri tem se Avstrija zaveda, da so Slovenci vtisnili Koroški, kot je dejal avstrijski kancler dr. Klaus S. maja 1285 v Celovcu, neizbrisna slovanska znamenja ter je razumljivo, ako so ponosni na svoj materin jezik, ki ga želijo ohraniti v avstrijski skupnosti. Ponovno smo izpovedali koroški Slovenci svojo lojalnost in zvestobo do avstrijske države. Svoje smo doprinesli v prvih dveh desetletjih Druge republike k obnovi Avstrije ter se smemo vsled tega veseliti skupnih sadov z vsem ostalim prebivalstvom v naši. državi. Le tako' imajo kanclerjeve besede, izgovorjene pred Slovenci, svoj določeni pomen, ko je dejal: „PrišeI sem kot Korošec h Korošcem, kot Avstrijec k dobrim Avstrijcem in kot prijatelj k dobrim Prijateljem." Kakor smo koroški Slovenci tesno povedani z našo avstrijsko domovino, tako se čutimo tudi kot živ del matičnega naroda. Zato kulturno in duhovno ne črpamo svojih le iz življenja, ki klije v naši državi ter oblikuje avstrijska skupnost, temveč tu- Dr. Klaus sprejel ministrskega predsednika Maurerja V torek je prispel m šestdnevni uradni obisk na Dunaj romunski ministrski predsednik Gheorge Maurer. Na Južnem kolodvoru ga je v imenu avstrijske vlade prisrčno sprejel zvezni kancler dr. Josef Klaus. V spremstvu romunskega vladnega vodje so še zunanji minister Maneecu, minister za zunanjo trgovino Cioaira, namestnik prosvetnega ministra Livescu in namestnik ministra za gradnjo strojev Moraga, kakor tudi vrsta izvedencev. Romunske goste je pričakal dr. Klaus v spremstvu podkanclerja dr. Pittermanna, zunanjega ministra dr. Kreiskega z državnim tajnikom Bobleterjem in ministrom za trgovino Rockom. Dr. Klaus je v svojem pozdravnem govora med drugim tudi dejal: „Va>5 obisk jasno dokazuje, kako so se avstrijsko-ro-munski odnosi v zadnjih letih poglobili. Ti odnosi so vidni posebno v daljnosežni izgradnji na kulturnem kakor tudi na gospodarskem področju. Prav zaradi tega je vaš obisk, spoštovani gospod ministrski predsednik, velike važnosti, kajti le tako je možno s posvetovanji prerešetati možnosti nadaljnjega poglabljanja odnosov." Ministrski predsednik Maurer je potem odgovoril v romunskem jeziku. Zahvalil se je najprej dr. Klausu za prisrčen sprejem, nato pa je dejal, da z veseljem prihaja v Avstrijo, da bi tako lahko osebno nadaljevali neposredne stike, ki so se pokazali do sedaj kot pospeševatelij romunsko avstrijskih odnosov. V teku popoldneva je sprejeil romunskega visokega gosta zvezni predsednik Jonas, nato pa je obiskal kanclerja dr. Klausa, Za novega predsednika Filipinov so iz-voiilli Ferdinanda Markosa, ki je bil kandidat in vodja opozicijske nacionalistične stranke in dosedanji predsednik filipinskega senata. To je uradno objavila komisija za nadzorstvo volitev. podkanclerja, zunanjega ministra, kakor ministra za trgovino. Zvečer je priredil dr. Klaus na čast romunske delegacije svečano večerjo. Oh tej priliki je zvezni kancler v zdravici izjavil, da naj bi Avstrija svojo politiko tako vodila, da bi imeli njeni sosedje občutek, da ona zares doprinaša svoj delež za ohranitev in zagotovitev trajnega miru. Romunski vodja Maurer mu je odvrnil, da je v interesu obeh držav odnose prija-t sij sk ega sodelovanja stalno poglabljati, kajti prav tako sodelovanje predstavila istočasno tudi doprinos stvari dobrega razumevanja v Evropi in vobče v svetu. Romunska delegacija pod vodstvom vladnega vodje Maurerja bo ob obisku v Avstriji podpisala trgovinsko blagovno pogodbo, ki bo začela veljati 1. januarja leta 1966 za dobo petih let. Težišče pogovorov, ki jih vodijo romunski ministrski predsednik Maurer in njegovi ministri v Avstriji, je predvsem gospodarsko področje. Treba je omeniti, da se je v teku desetih let avstrijski izvoz v Romunijo podeseteril, medtem ko je uvoz za 254 odstotkov večji. Romunija velja kot zelo zanesljiv in točno plačljiv trgovinski udeleženec. Mnoga avstrijska podjetja so bila in so še udeležena pri tovarnah in napravah v Romuniji. Ministrski predsednik Maurer je 63 let star, po poklicu advokat in od leta 1954 član centralnega komiteja romunske komunistične partije. V juridičnih zadevah je velik strokovnjak. In prav zaradi tega je bil leta 1956 imenovan za člana Romunske akademije znanosti. vilna odlikovanja. Prvič je bil izvoljen v parlament leta 1949 kot poslanec, a zatem je bil senator. Sprva je bil vpisan v liberalni stranki, a jo je zapustil 1964 leta, ker sč ni strinjal z Maoapagalom in se je pridružil nacionalistični .stranki. V petek, dne 19. novembra 1985, se odpeljeta na povabilo IzVršnega sveta Slovenije delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. V delegaciji Narodnega sveta so zastopani: dr. Valentin Inzko, dr. Reginald Vospernik, dr. Pavle Zablatnik, Fric Kumer ter dr. Marko Dumpelnik. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij pa vodi dr. Franci Zv/itter. Poleg sprejema in razgovorov s predstavniki Izvršnega sveta sl bodo‘ogledali zastopniki koroških Slovencev razne kulturne ustanove ter napravili tudi obisk pri avstrijskem generalnem konzulu v Ljubljani. Predviden je tudi vljudnostni obisk članov delegacije Narodnega sveta pri predstavniku ljubljanske nadškofije. Papež olsište Poijsko 3. maja 1966 v Čenstohovi — Povabilo s strani poljske vlade V zadnjem času so mnogo govorili o obisku papeža Pavla VI. na Folijskem. Kakor poročajo sedaj iz Rima, so te vesti, ki so krožile, potrdili uradni vatikanski kro-gi. Papež Pavel VI. je zaprosili poljskega pri-masa, kardinala Višinsikega, naj obvesti poljsko vlado, da bi bil vesel, če bi dobil dovoljenje potovati na Poljsko. Sv. oče je sprejel v Rimu na koncilu navzoče poljske škofe lin piri tej priložnosti govoril med štirimi očmi tudi s poljskim primasom Višinskim o tej zadevi. Papež Pavel VI. je izjavil pri sprejemu poljskih cerkvenih knezov, da bi rad obiskali prihodnje leto, 3. maja, svetišče Čen-stchovo ob proslavi tisočletnice pokristjanjenja Poljske. Pri tem je sv. oče postavil edini pogoj, da ga povabi poljska vlada, seveda brez vsakršnih utesnjevanj. Papež je namreč izjavil, da bi z ozirom na odnose med Cerkvijo in državo rajši imel povabilo s Sitrani vlade, kot s strani poljske hierarhije. Kardinal Višinski je zato dobil pooblastilo, naj pismeno sporoči poljski vladi papeževo željo. Gomolka v Jugoslaviji V polotični zgodovini Filipinov je to prvo uradno poročilo komisije o volilnih izidih, kar pripisujejo dejstvu, da dosedanji predsednik ni hotel priznati zmage svojemu nasprotniku. Predsednik Maeapagal je, preden so objavili to .poročilo, izjavil, da bo odstopil šele takrat, ko bo komisija za nadzorstvo volitev uradno ugotovila, kdo je zmagovalec. Po zadnjih poročilih je Markos dobil 609.039 glasov več kot Maeapagal. Novi predsednik Filipinov Ferdinand Markos je star 49 let in po poklicu advokat. V drugi svetovni vojni je bil večkrat ranjen kot borec prot:japonskega odporniškega gibanja. Za svoje junaštvo je dobil tudi šte- di iz korenin lastnega slovenskega naroda. Razumljivo je vsled tega, da smo bili koroški Slovenci vedno zainteresirani za dobre odnočaje med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroško in Slovenijo. V naši zvestobi do avstrijske države na eni strani ter priznavanju k slovenskemu narodu na drugi strani nikoli nismo videli kakega protislovja, temveč .smo vedno znali pravilno vskladiti avstrijsko državljansko zavest s slovensko narodno zavednostjo. Medtem, ko je bila vloga manjšine v avstrijski državni skupnosti in meddržavnih odnosih priznana s strani avstrijskega kanclerja dr* Klausa ob nedavnem obisku v Beogradu ter z njegovo udeležbo na slavnostni akademiji koroških Slovencev ob priliki V Jugoslavijo je prispel na večdnevni uradni obisk poljski ministrski predsednik in vodja komunistične partije Wladyslaw Gernuilka. Na beograjskem kolodVo.ru so sorejeili visokega gosta predsednik Tito s člani vlade. Lato dni je minilo od zadnjega obiska jugoslovanskega predsednika Tita na Poljskem. Sedaj mu vrača poljski vladni vodja oblak. Tito je v svojem govoru najprej izrazil svoje veselje, da lahko zopet pozdravi v svoji sredi partijsko in vladno dele- praznovanja 20. obletnice obstoja Druge republike in IC-ietnice podpisa avstrijske državne pogodbe, je bilo s povabilom Izvršnega sveta SR Slovenije Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij poudarjeno, da žeii slovenska vlada gledati na koroške Slovence kot celoto ter da se v polni meri zaveda, njihovega doprinosa k razumevanju med narodi sosedi ter Avstrijo in Jugoslavijo. Z obiskom predstavnikov koroških Slovencev v Sloveniji bo dosežena brezdvom-no nova stopnja meddržavnih odnosov. Da le izrekla povabilo slovenska vlada, da obisku poseben pečat. Gre pri tem končno za slovensko predstavništvo, ki prihaja iz Korotana - zibelke slovenstva. gacijo Poljske na čelu z Wladys;lawom Go-mulkcm in predsednikom ministrskega sveta Jožefom Cyrankiewiczem. Tito je v svojem nagovoru ob sprejemu dejal, da sta obe državi, t. j. Poijska in Jugoslavija bili zmerom aktivni faktor pri prizadevanju za svetovni mir in sta zastopali sorodna in skladna stališča o poglavitnih mednarodnih vprašanjih. Wladyslaw Gomulka je odvrnil; da je vesel, ker se lahko osebno in neposredno seznani z življenjem jugoslovanskih narodov dn njihovimi dosežki. Narode Poljske in Jugoslavije družijo bratska čustva, k: izvirajo iz daljne in bližnje njihove zgodovine. Gomulka je nadalje dejal, da je zadovoljen, ker bodo pri tem obisku izmenjali mnenja tako o vprašanjih v zvezi z vsestranskim sodelovanjem, zlasti na gospodarskem področju, kakor tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. O V soboto, 13. novembra, se je potopila potniška ladja ,,Yarmouth Castle", na kateri je bilo 546 potnikov s posadko vred. Ladja se je vžgala na morju pri Baham-skih otokih. Gorela je kakih 6 ur, medtem ko so se druge ladje in letala prizadevala rešiti oimveč potnikov. Pri tej strahoviti nesreči je izgubilo življenje 81 potnikov. Politični teden Po sveto ... ZMAGA LIBERALNE STRANKE V KANADI V iponeckrjek minulega 'bedna so bile v Kanadi ipanCasneniiaime volitve. Po teh vo-1 Lvah za izvolitev 265 poslancev novega parlamenta je Liberalna stranka, ki jo vodi dcoedamii ipredisednik vlade Lester Pearson, dobila relativno vedno. Leaiter Pearson je oJipal, da bo njegova 'lllbeirailna isitranka dobila absolutno večino. Pni tem pa je na volitvah deb la samo dva poslanca več. V novem kanadskem parlamentu bo 129 liberalnih poslancev, 99 konservativnih pod vodstvom bivšega premiera Dilafenbakerja, 21 pcelancev nove demckiriaitiene stranke ter 16 drugih. Udeležba na sedanjih volitvah je biia mnogo manjša kakoir leta 1962 in 1933. Tedaj se je parlamentarnih volitev udeležilo 80 odstotkov vseh upravičenih volivcev. Na dosedanjih, to je ponedeljkovih volitvah ipa je volilo samo 65 odstotkov. Lester Pearson bo verjetno moral znova sestaviti manjšinsko vlado. Usoda nove vlade bo odvisna od nove demokratične stranke. Njen voditelj je takoj po volitvah izjavil, da njegova stranka ne bo vstopila v kcailicijsko vlado, razen ee ne bo kake nepredvidene križe. Stranka bo ostala v opoziciji:, toda bo podpirala zakone, ki jih bo predložila Vlada, o katerih se ji bo zdelo, da so dobri in koristni. Po njegovem mnenju bodo čez osemnajst mesecev znova razpisali volitve. Konservativni voditelj Dieifembafcer je po volitvah [izjavil, da je močno zadovoljen, Iker Pearson ni dobil absolutne večine. ■Eiefenbaker je lahko zadovoljen še zaradi tega, ker so mu te volitve prinesle sedem novih poslancev. JUŽNA RODEZIJA RAZGLASILA NEODVISNOST Južna Rodezija je v četrtek preteklega tedna samovoljno razglasila neodvisnost. To je sporočil po radiu predsednik vlade lan Smith. Rodezijski guverner Humiprey Gibbs, ki predstavlja britansko suverenost, je sporočil, da so Smith in vsi njegovi ministri razrešeni funkcij od trenutka, ko je Smith razglasil neodvisnost. Spričo teh dogodkov je britanska vlada zahtevala nujno sejo varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN), kjer bo iskala podporo drugih držav za uvedbo gospodarskih sankcij proti Južni Rodeziji. Sejo varnostnega sveta so zahtevale tudi afro-azijiske dežele. Razglas o neodvisnosti pravi med drugim, da je zgodovinsko dejstvo, da je od leta 1923 rodezijska vlada izvajala oblast samovlade im je imela vso odgovornost za napredek, razvoj in blaginjo ljudstva. lan Smith je po radiu poudaril, da bodo Rodezijo sedaj doletele gospodarske sankcije, a da bo dežela v daljšem razdobju vendarle vzdržala pritisk. Toda marsikaj — je dejal — kar so grozili Rodeziji, se najbrž ne bo izpolnilo. Toda odgovornost za posledice, ki bi jih imeli ukreni proti Rodeziji v Afriki in drugod, bo obležala na ramenih tistih, ki bodo te ukrepe sprožili, lan Smith je končal svoj govor z besedami, 'da je zgodovina dodelila rodezijskemu ljudstvu herojsko vlogo. „M;i Rodezijo! smo zavrgli politiko popuščanja in kapitula-oV'e pred komunisti in afro-aziijskim blokom. V Rodeziji bo še naprej plapolala britanska zastava in ljudje bodo še zmerom peli britansko himno.“ lan Smith je končal svoj nagovor z vzklikom: ,.Živela kraljica!" Toda kljub temu so premier Smith in njegovi ministri v hipu proglasitve -neodvisnosti postali uporniki. Britanski guverner Gibbs je izjavil, da je Smithov razglas v nasprotju z ustavo in še dodal, da se njegova izjava nanaša enako na sodstvo, oborožene sile, policijo in državne uradnike. BRITANSKI GUVERNER NOČE IZ RODEZIJE Kakor so poročali še v soboto, 13. novembra iz Južne Rodezije, je predsednik britanske krone, guverner Humpirey Gibbs, ostal v Saili.sburyju, navzlic temu, da mu je lan Smith po enostranski razglasitvi neodvisnosti ukazal, naj zapusti državo. Smith je namreč dan poprej obvestil Gibbsa, da je njegova oblast kot britanskega guver-nerja potekla in da ni sile, ki bi cmogo-čila britanski vladi, da upravlja Južno Rodezijo. Britanski visojki komisar v SaMsburyju je v petek zvečer preteklega tedna izjavil, da bo guverner Gibbs še nadalje opravljal svoje dolžnosti v Južni Rodeziji, ker Velika Britanija meni, da je njen guverner po enostranski razglasitvi neodvisnosti edina zakonita oblast v Južni Rodeziji. Guverner Gibbs je po navodilih britanske kraljice odstavil Smithovo vlado. Ni izključeno, da bo Smith uporabil silo in morda celo ukazal aretirati britanskega guvernerja, če ta ne bi hotel odpotovati iz dežele. VARNOSTNI SVET PROTI RODEZIJI Varnostni svet Organizacije združenih narodov je sprejel na svoji seji resolucijo, ki zahteva obsodbo enostranske razglasitve neodvisnosti Južne Rodezije. V tej resoluciji imenujejo to dejanje s strani južno-rodezijslke vlade kot nezakonito. Resolucijo je predložil jordanski delegat, ki se je še poprej posvetoval z drugimi članicami Varnostnega sveta. Dokument, ki ga je sprejel Varnostni svet, zahteva naj-generalna skupščina obsodi nezakonito razglasitev neodvisnosti v Južni Rodeziji in naj razglasi za nezakonito seda-njo jiužnbrodezijsko oblast. V resoluciji je tudi rečeno, naj Varnostni svet zahreva od vseh držav, naj ne priznajo nezakonite juž-norodezijiske oblasti in naj ustavijo sleherno pomoč temu nezakonitemu režimu. ... in pri nas v Avstaiji ZAČASNI PRORAČUN LE „POD STREHO"! Poslanec Ljudske stranke Prlnke je najprej ponovno hotel ugotavljati in prikazati vzroke, ki so privedli do nedavne proračunske krize in do padca vlade. Pri tem sta si on in socialistični poslanec Uhlir večkrat ..skočila v lase". ZadojeOmenovani je • pravtako kot prej navedeni zastopnik FPOe napadel začasni proračun, češ da so postavke prejemkov netočne; zahteval je tudi izvedbo volilne reforme in se odločno izrekel proti ljudskemu plebiscitu o reformi avstrijskega radia in televizije. Za njim se je nepričakovano oglasil k besedi finančni minister dr. Schmltz, češ da hoče pojasniti neresnične trditve predgovornikov. Izjavili je, da osnutek proračuna za 1966 ni predvideval nobenin povišanih prejemkev; v njem je le bilo rečeno, da naj bi po možnosti za kritje primanjkljaja (nad 1 milijardo šil.) proučili nekatere ukrepe, tako n. pr. ustalitev primanjlkljaja državnih železnic (protestni vzkliki med socialističnimi poslanci), zmanjšanje primanjkljaja pri pošti s pomočjo znižanja izdatkov ali pa spremembe tarif. Tudi tu so se oglasili SPOe-zastopniki — najglavoejši med njimi je bil notranji minister Czettel — z medklici, češ da naj se minister raje kar naravnost in jasno izrazi in naj pove, da pod ..popravo tarif" misli njihovo zvišanje, proti čemur pa bo SPOe odločno nastopila. Med govorom dr. Schmit-za so začeli socialistični poslanci tako glasno vpiti, da je moral prenehati govoriti in je predsednik parlamenta le s težavo duhove zopet pomiril. Pcalanee Ljudske stranke Altenburger je pri teh socialističnih ,,izbruhih" zavpil: „Tako obnašanje je nevredno ministra!" in je notranjega ministra imenoval ..jetniškega paznika". To je tega tako razburilo, da je ves divji skočil s svojega sedeža v vrste sedežev Ljudske stranke naravnost proti Altenburger ju in se v grozeči postavi ustavil tik ob njem. Ker je izglodalo, da bo prišlo do dejanskega spopada, so hitro priskočili sosedni poslanci Ljudske stranke, da bi pre-prečilii vsakršno nepremišljeno dejanje. Z velikim naporom je bil v ,,visoki hiši" red zopet upostavljem in so nadaljevali z debato o predlogu začasnega proračuna. Ponovno je prišlo do precej ostrih besednih spopadov med liberalnim poslancem Zei-lingenjem in bivšim ministrom dr. Hurde-som. Po enajsturni zares burni debati je vendarle prišlo do glasovanja in je bil proračunski provizorij sprejet; proti njemu so glasovali poslanci Liberalne stranke in socialist Migsch. KAM PLOVEMO? Preteklo soboto nas je skoraj strah postalo, ko smo prebirali prve strani tuzemskih 'dnevnikov, ki so poročali o dolgi petkovi seji parlamenta na Dunaju, že naslovi sami — posebno v neodvisnem časopisju — so bili vznemirljivi, pravtako pa tudi njim sledeča poročila o tem zasedanju, pri katerem je za las manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Po poročiilih očividcev je bil petek tokrat še bollj divji kot pa ona parlamentarna seja 1. 1963, na kateri so raz-pravijalli o habsburškem vprašanju. Glavni predmet razprav in debat tega dneva maji(!) bi bil pretres in odcbr.tev začasnega (prehodnega) šestmesečnega državnega proračuna za prvo poMetje 1986. Toda mnogi izmed poslanskih govornikov (vseh je bilo 16) so bili mnenja, da so že na volilnem zborovanju, in so se seveda temu primemo tudi obnašali — kot volilni agitatorji, ne pa kot zastopniki ljudstva! Pri tem so jim nekateri ostali člani ,,,visoke hiše" prav pridno ..sekundirali" z medklici in kričanjem. In teko ni manjkalo n. pr. izrazov: „Laž!“, ..Potvorba!", ..Prevara!", „Grobclkopi!“ itd. Kajne, zelo »častno" za .toliko proslavljam avstrijski parlamentarizem in demokracijo! Že takoj v začetku je začela opozicija liberalnih (FPOe) poslancev napadati s »težkimi kanoni". Glavni njihov govornik je ocenil predloženi začasni proračun kot »znalk nesposobnosti vladne 'koalicije"; nadalje je izrekel oster očitek na načun sedanje vlade, češ da se ni nič brigala in ničesar zares učinkovitega ukrenila proti naraščajoči draginji, kajti od jeseni 1964 do sedaj se je indeks cen življenjskih potrebščin dvignil za deset točk (od 117,7 na 127,7 točk). Tudi ta proračunski provizorij nikakor ni po njegovem mnenju realen, češ da je zgrajen na netočnih postavkah držav- SLOVENCI doma in po sneta P. Kamil Požar — umrl 4. novembra je v 85. letu starosti umrl v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu p. Kamil Požar, starosta slovenskih kapucinov. Rajni se je rodil 16. aprila 1881 v župniji Sv. Peter a Savinjski dolini. V kapucinski red je vstopil 1897 v Sfhnanbergu na Spodnjem štajerskem. Vse do konca 1. svetovne vojne so v štajersko kapucinsko provinco spadali avstrijski spodnještajerski in vsi slov. samostani. V to provinco sta spadala tudi goriški in križki samostan. Slovenski bogoslovci so študirali v Gorici in zadnje leto v Celovcu, zato je rajni p. Kamil naredil slovesne redovne obljube 1903 v Gorici, v mašnika pa je bil posvečen 26. septembra 1903 v Celovcu. že kot mlad pater je pokazal izredno sposobnost pridigarja in gorečnost v dušnem pastirstvu. Radi so ga klicali župniki na misijone in druge pobožnosti. Deloval je največ po slovenskih župnijah in tudi na Hrvaškem. Hudo veliko veselje je kazal za slikarstvo, kolikor mu je pač čas dopuščal in šele smrt mu je vzela čopič iz rok. Na zadnji poti ga je spremljalo 20 duhovnikov redovnega in svetnega klera ter mnogo vernikov. Slovenska likovna razstava v Wa3hiRgtanu Pretekli mesec so odprli v Washingtcnu v Združenih državah Amerike likovno razstavo slovenskih umetnikov. Na razstavi so pokazali svoja dela: akademski kipar France Gorše, ga. Bara Remčeva ter gg. Miro Zupančič, Jože Vodlan in Ivan Bukovec. Ob otvoritvi razstave je bilo navzoče številno občinstvo ter več uglednih osebnosti. Med njimi zlasti senator Frank Laushe š soprogo. Razstavljena dela so vzbudila pri obiskovalcih nedeljeno priznanje in so vsi občudovali ustvarjalno umetniško silo slovenskih izseljencev. miih preijeimlkciv lin izdatkov. Med njegovimi litzVaijarijli je prišCo do številnih ostrih med-Iklieev teko z leve kot tudi z desne. Napetost v »viisciki hiši" pa se je še 'bolj stopnjevala med govorom dr. Witha!ma, ipciriamoa in glavnega itaijnika Ljudske stranke '(OeiVP), ko je bilo iz vrst socialističnih pcsllanoev 'slišati vedno pogostejše protestne medklice; posebno se je med njim: »odlikoval" poslanec Migsch, ki se ije tu in tem posiliužiil že kar nizkotnih izrazov, 'nedostojnih za vrhovno zakonodajno telo in naj-viišje pireidstavmtštvo ljudstva in države. Na račun socialistov je dr. Witha:m izrekel očitek, da so pripravljeni iti v koalicijo in sodelovati talko s komunistično kot tudi z liberalno stranko, in nadaljeval: »Mi (t. j. OeVP) uživamo kot prva vladna stranka že dvajset let zaupanje avstrijskega ljudstva im nismo nilkoih tega zaupanja zlorabili — tudi takrat ne, ko smo imeli v parlamentu absolutno večino, kot n. pr. v prvi zakonodajni dobi od 1945 do 1949, in tudi ne v onih zveznih deželah, kjer razpolagamo v deželnih zborih z absolutno' večino." RADIJSKI PLEBISCIT — POKOPAN? Kot znano, je na pobudo avstrijskega nezavestnega časopisja bilo lansko jesen po ustavnih določilih izvedeno ljudsko glasovanje glede reforme avstrijskega radia in televizije. Da je to potrebno, se je izreklo več kot 830.000 Avstrijcev — nad vsa pričakovanja velika udeležba. Po 'dbločiHih ustave oz. zakona je ta predlog v obliki ljudskega plebiscita prišel pred vlado oziroma parlament, da proučite predložene točke oz. zahteve plebiscita in storita vse potrebno, da bodo uresničene. O-»redinja vlada kot tudi parlament sta o tem večkrat razpravljala — sicer ne posebno rada, kajti niti Ljudska stranka, še manj pa SPOe sta hoteli o tem kaj slišati. Med-'tem pa ko je prva vedno bolj uvidevala potrebo izvedbe radijske reforme, so socialisti kazali vedno manj razumevanja za to in čimdalje večjo zavlačevalno taktiko glede irešitve tega važnega vprašanja. Po zadnjem padcu osrednje vlade 22. X. tega leta v zvezi s krizo okoli sestave državnega proračuna 1966 se je avstrijska javnost začela zaskrbljeno spraševati, kaj bo s predlagano radijsko reformo. V parlamentu je pred dnevi prišlo do ponovne debate o tem, toda tokrat site se obe vladni str arniki (OeVP in SPOe) — tokrat zares brez potrebe — znašli v složni koaliciji in pustili zahtevo večine naroda po radijski reformi »pasti v vodo". Toliko opevani demokraciji je bil v avstrijskem parlamentu zadan ponoven udarec! SPOR Z JUŽNO RODEZIJO JužiiorodeT.i jsk! ministrski predsednik lan Smith s celotno vlado podpisuje dokument o neodvisnosti dežele. LIKOVNA RAZSTAVA: Gore v sliki" v Umetniškem domu Na kratko smo že poročali, da je v Umetniškem domu v Celovcu odprta do 24. novembra, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure slikarska razstava, ki jo prireja Umetniški paviljon iz Slovenjega Gradca, pod naoCovom „Gore v sHki“. Junija letos je slavilo glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski vestnik*' svojo 70. obletnico, ter priredilo v počastitev tega jubileja v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu razstavo „Gcre v sliki**. To razstavo sedaj ponavljajo pri nas. Razstavo z 68 deli sta pripravila umetnostni zgodovinar France Zupan in upravnik Umetnostnega paviljona prof. Karel Pečko. Za uresničitev te umetniške razstave v Celovcu imata veliko zaslugo profesorja Egon Wuchereir in Siegfried Tragatschnig. Dela za to razstavo so posodili muzeji, ga-, lerije un privatniki. Razstavljene stvaritve nam prikazujejo zanimiv pogled v gorski svet ter pojasnjujejo, kako se je tekom stoletij stalno spreminjalo pojmovanje prirode. Naivne, romantične, realistične, impresionistične, ekspresionistične in abstraktne slike gora so upodobljene v razstavljenih delih. Mnogo slovenskih romantičnih slikarjev je študiralo na Dunaju, ker je bil Dunaj v tistem času središče romantičnega gorskega slikarstva. Med Slovenci se je razvilo zanimanje za slikanje gora okoli 15. stoletja. Iz te dobe naj omenimo freske, na katerih so naslikane pravljične, za naše pojmovanje naivne slike gorskih vrhov, medtem ko ozadje tvorijo različni pobožni prizori. 18. stoletje je prineslo v odnosu do planinskega sveta močno spremembo. To stoletje lahko nazivamo stoletje nastanka modernega turizma, kar je imelo za posledico odkritje Alp. Alpe opevajo pesniki in pisatelji, slikarji pa jih prikazujejo v svojih podobah. Ko so v Švici slikarji ustvarili že nešteto vedut (slik) gorskega sveta, najdemo v tem času na Slovenskem le eno preprosto, sko-ro bi rekli fantastično risbo Triglava, ki jo je Friedrich Baraga prinesel na naslovni strani knjige „0ryctograpIiia Carnio-liea“. V ostalem pa vidimo gore le kot kulise različnih oltarnih slik slovenskih baročnih mojstrov. Šele meščansko 19. stoletje je prineslo v slikarstvu stvamejše odnose do narave. Mnogi sltkarjii so že močno povezani s ,p!a-nlnakim svetom in potujejo v gore, da bi jih ■ slikali. Izmed teh naj omenimo Antona K a r i n g e r j a , ki se je odločil za poklicnega pokrajinskega slikarja. Karinger je ustvaril v letih 1861 do 1870 lepo število slik, ki jih danes štejemo h klasičnim pokrajinskim podobam romantičnega 19. stoletja, tako n. pr. »Pogled na Triglav z Bo-h:*nja“, »Bohinjsko jezero**, »Blejsko jeze-ro“, »Stok* in mnogo drugih umetnin. Iz Karingerjevih slik je jasno razviden prehod iz še baročne vedute preko romantično nastrojene pokrajine do skoro impresionistično naslikanih realističnih skic. Še izrazliteije je sllkail silovensike gore naš koroški rojak Markuš P e r n h a r t. Ka- 68 razstavljenih umetniških slik prikazuje, kako se je pojmovanje prirode spreminjalo tekom stoletij, to je od gotike do današnjega časa. Največji del podob izvira it 19. stoletja, pri čemer so za našo deželo še posebno važne slike umetnika Marka Pernharta. Na sliki vidimo »Triglav”, ki jo je slikar ustvaril leta 1867. Izmed modernih slikarjev-umetnikov se odlikujejo predvsem Goj-mir A. Kos in Rihard Jakopič. kor Karinger je tudi Pemhart rasel pod vplivom Dunajske slikarske akademije. Markuš Pemhart (1824 do 1871), ki je bil sam strasten hribolazec, se ni zadovoljil gore slikati le iz daljave, temveč ie plezal na vnheve im risal njih podobe. Tako je nastala njegova znamenita panorama koroške in vobče najvišje avstrijske gore Grofi-glocknerja, medtem ko so znane iz slovenskega planinskega sveta umetnine: »Pogled s Triglava**, s »Stola**, in s »šmarne gore** itd. Proti koncu 19. stoletja se je morala romantična slika sveta umakniti realistični. Izmed išlilkarjev naj omenimo najbolj znanega Ladislava B e n e š a , ki je slikal iplanimsiki svet čisto realistično. Njegova umetnima »Triglav** je odlična -slika najviš- je slovenske gore iz okolice Staničeve koče. Slovenski impresionisti kot Ivan Grohar, Rihard Jakopič, in Matija Jama niso skoro nikoli ipotovali v gore. Zato so oni kakor sploh impresionisti slikali gore v čistih barvah in blesketa-joči svetlobi. Izmed slikarjev planinskega sveta prve polovice 20. stoletja omenimo predvsem Maksa Koželja, ki s svojimi akvareli priča, da je bil pristni poznavalec gora, ■tako so znani njegovi motivi Kamniških planin. Po prvi svetovni vojni se je na Slovenskem razvil poleg turizma tudi alpinizem, vendar ta ni našel mnogo odmeva, pri slikarjih. Izjema je Šantlov lesorez iz leta 1927, ki simbolizira borbo mladega rodu s Triglavom, temačnim, bradatim troglavim starcem. K slikarjem, ki so med cbema vojnama slikali gorske motive prištevamo Eda Deržaja, Frana Tratnika, Bare Remčevo. Hinko Smreker pa je znan po lepem številu alpskih karikatur. Odlični pokrajinski slikarji so bili tudi Franc Paulovec, Božidar Jakac, Miha Maleš in G o j m i r Krek. V ostalem je realistična tradicija gorskega slikanja z impresionističnimi vplivi na slovenskih tleh ostala živa do danes. Slikanico Doro Plestenjak -Slano in slikarja Adamiča zanimata predvsem barvna struktura predmeta; gre jima le za izrecno slikarski m-o-tiv. Od tu dalje pa nas vodi samo korak k modemi strukturni študiji, kakor jo srečamo pni slikarju Bogdanu Mešku. Njega ne zanimajo niti panorama niti gorski vrhovi. Umetnika osrečujejo samo abstraktne kompozicije slikanja. B. L. Gospodarska univerza v Celovcu potrebna Na glavnem zborovanju Koroške univerzitetne zveze v Celovcu, ki so se ga udeležile visoke osebnosti kulturnega in političnega življenja naše ožje domovine, je imel rektor Dunajske visoke šole za Svetovno trgovino, univerzitetni profesor dr. Hans Kraisemsky strokovno predavanje. Predavatelj, ki je govoril o gespoda-rsko-znanstveni univerzi našega časa, je podal v začetku zgodovinski očrt razvoja in definicijo (opredelitev) te znanstvene discipline, potem pa je podal pregled o gospodarskem šolstvu v Avstriji. Po statističnih napovedih, tako je ugotovil predavateilj, bo v Avstriji manjkalo leta 1980 okoli 16.500 inženirjev, 7000 naravoslovcev 7300 srednješolskih učheliev, 6000 dlipilcmira-nnh trgovcev, 4500 narodnih gospodarstvenikov, 3000 visokošolskih učiteljev, 3000 poliedeilsklh inženirjev, 3000 zdravnikov, 1000 ekomometrov in statistikov, 500 .sociologov, pedagogov in psihologov. Na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju im za bodočo visoko šolo v Celovcu so posebno zanimive strokovne skupine dlpOomiiranih trgovcev, narodnih gospodarstvenikov, ekonomov in še nekaj visokošolskih učiteljev. K vprašanju pomanjkanja visokošolskih učiteljev se je predavatelj dr. Krasimsky iz njegovega osebnega izkustva izrazil zelo jedrnato „M-i, če se prav spominjam, smo l-eta 1925 usposobili za predavanje na visoki šoli 4 ali pet gospodarstvenikov, toda nihče od teh ni ostal v Avstriji. Dani sta bila habilitirana (usposobljena za predavanja na visoki šoli) dva, od katerih je eden že v Aaachenu, drugi je šel v Ameriko, toda medtem so ga že poklica® za rednega profesorja v Frankfurt. To bi pomenilo, da nimamo v Avstriji, nobenega nadomestka več za učitelje visokih šol. Že več let je na naši visoki šoli prazna -ena stolica. Sam Di@ Karntner Siow@nen Eine Stellungnahme zur Studie Dr. Theodor Veiters iiber das Minderheitenproblem in Karnten Interessant sfm-d auch di-e ven Dr. Veiteir veroffentl-ichten Ergebnisse dar Volkszah-iung 1939, also bereits in der nationalso-zia&Uschen Ara. Di-es-e VoUkszahhmg er-gab 1939 um 70% mehr Slowenen in Karnten, als dies die Volkszahi-ung 1934 aus-wies. Nach all-am, was im dar Kri-egszeit foigts, m-uB man annebmen, -daB bereits Hauissprache. Dr. Veiter meimt afoer auch h:-er richtig, daB di-e Bdamge dar Minder-he-it eben die Mind-erheit zu ordnem bzw. zu plamen bat, demm mam frag-t ja auch in Sudfciircl niehit die Itali-aner, sondem die Siidtiroler s-elbst. Sehr vage ist auch di-e Bebauptung Dr. Veiters, daB 1945 di-e Varordnung iiber die O--, ---- ------ ----------v o, x V CU-UU UllUdlg UUCT Ul! e die Vorbereitungem fur die Aussledlnng der zweus-prachige Schule unter dem Druck der , fv TD Cit rz-iJlD i rr - F T T-.-v? 1 *■ Ji 7.» TA i . _ . I I -a i « Karntner Bevollkerung mit der Volkszah-lung 1939 begainne-n, nur wurde di-e Le-bens-dauer des 1000-jahrigen Reii-ches auf 12 Jabr-e verkurzt und die Plane, die ftir 1943 und fur die Nachkrieigsz-e.it bereits geischmi-edet waren, k-onnten nicht mehr tealielert waraen. Im vollen AaamaBe' oiiissen w-ir Dr. Veiitar beipfliehten, was er liber di-e Ausi-edliung und Vermogeinsbe-schlagnahm-e sagt. Trager dieser Verfol-gu-nig warein niicfrt im Altrei-ch, sondeim Karntner und Ste.irer. Bed dieser Verfol-gung spi-elten wiederholt auch Besiitzneiid tmd Ha-bgler eine wichtige Rolle. In die-s-em Problem scheint un-s auch ©in groBer Teiil der nicht bewaltigtem Vergange.nhait Ru li-egen. In einer Sache scheint s-ich aber Dr. Veater zu irrem. Von den Slowenen wu-rden nieimals Haus- o-der Famiiliennamen zur Besatzimgsimaoht zusitandekam und nennt in ddesiem Zus-arnmenhange die beide-n Mitglieder der provisorischen Regi-erung T i s c h 1 e r und Tschofenig. Dr. Tischlar brachte in s-einar Broschiire »Di-e Sprachanfrage im Karnten vor 100 Jahren und he-ute“ im Jahre 1957 eine klare und unwi.de,repirochene Darsteill-ung de-s Zustan--deikommens der Schulvero-rdnung 1945. Die Verordnung wurde einstiimm-ig von der pro-visoriischem Landesiregi-erung beschlos-sen und zwar war die SPOe durch 4 Mitglie-de-r, die OeVP durch 3 Mitglii-eder und die KPOe durch 1 Mitglii-ed vertreten, die Slo-wenen hatten in dar Person des dr. Tischlar ihren Vartreter. Wohl aber muB f-astgahailibein warden, daB die Durchfuhrung der Schulvarordnung von dar Schulabtei-1-umg der britischen Basatzungsmacht ilber-waaht wurde. Es -s-ei in die-s-em Zusammen- Grundlage der Zahlung verlangt, wohl aber hang das Beispiel Gallizien envahnt, wo die objektiven MerkmaJe dar Mutter- bzw. ©in Schulstrai-k gegen di-e Varordnung in- szeimart wurde. Dar daimalige Landesschul-limsp-efctor H e i n z e 1 und dar britische Offizi-er C h a r 1 i n g begaban sich a,n Ort und St-ellle und der Schulileiter wurde un-mlittelbar darauf versetzt. Es ist auch nicht richtig, wie Dr. Veiter bebaupit-eit, -daB der Unterri-cht in der Volks-isohule iim Verhaltnis 1:1 durchzufuhren war, sondam die Verordnung spricht ein-deutig von dar Tatsaohe, daB der Unter-richt s-prachliich in den e-rsten drei Schul-situfen annahemd im glei-chen AusrnaBe in bo:den LandasspraChen durchzufuhren sei, daB ab -der vi-erten Sohulst-ufe die Un-ter-ri-chtssprache -deuts-ch sei und -das SIowemi-s-che in 4 bzw. 3 Woch e n s t-unden als Ge-g-erustand zu lehren ware. Es muB abar in diesam Zu-saimmenhang fesibg-ehailten wardem, daB di-e Bestimmun--gen iiber den Religionsu-nterricht bzw. die Sprache d:m Religionsuntarriicht sehr ein-deutiig gafaBt waran. Es hieB namlich in der Verordnung, daB der Rel-i.gion.s-un-ter-ricbt durchwegs in.der Mutteirsprache des Kindas zu erteilen sei. Dieser Grundsatz ibezilgli-ah des Religionsunterrichtes war auch noch im Entwurf des Minderheiten--schulgesetzas 1957 enthalten, wu.rde aber -kn-app vor der BeschluBfasisung' durch das Parlament am 19. 3. 1959 abgeandert. Dies fiihrte schlieBliich zur Ausainandarsatzung und S-pannung zwischan dem katholjschan SIowanem und dam biischofiliche-n Ordinariat, ge,w,ifi nicht zum Vorteil dar Sache. (Fortseitzung folgt) moram poučevati na dveh stolicah, ker manjka učitelj za drugo.“ Celotna sliko stiske v našem primeru je podal govornik -s sledečimi podatki: »Samo če napravimo površni račun, bi potrebovali leta 1980 v naših znanstvem-ih vejah okrog 12.000 ljudi. Če pa pomislimo, kako bi -bilo mogoče s 400 absolventi letno zadovoljiti to potrebo, dobimo število 30 let. Tedaj pa ne bomo več v letu 1980, za katero bo veljalo gornje število, temveč že v letu 1995. Vidite torej, da moramo, če hočemo naš račun vsaj deloma v redu izvesti, delo podvojiti. Upajmo, da bo bodo-ča celovška gospodarska univerza del našega' bremena vzela nase ...“ Meškova spominska soba Pred kratkim so v Slovenjem Gradcu v sestavi Sokličevega muzeja odprli sobo, posvečeno spominu Ksaverja Meška. Ker je v bližnjem Št. Danijelu nad Poljano in Prevaljami nastalo nekaj najznačilnejših Me-škovih del in ker je v tej pokrajini (razen vojnih let) živel pisatelj od leta 1921 do svoje smrti, je bil Slovenj Gradec tudi po Hočeš veselje veliko storili, moraš darove že zgodaj kupiti! KOROŠCI - kupujfe vedno le v domačih trgovinah ! svojem občnem kulturnem ozračju in lahki dostopnosti, na moč primeren za ustvaritev take spominske sobe. Razstavljena so pisateljeva dela, bogata osebna knjižnica in nekaj oprave. Fotografije in fotokopije kažejo Meškovo življenjsko pot in odmev njegove knjige med bralci. Muzej hrani tudi zelo bogato pisateljevo korespondenco (od približno 300 adresatov). Slovesnosti, na kateri je o Meškovem življenju in značaju govoril prof. Viktor Smolej, so se udeležili predstavniki krajevnih kulturnih ustanov in šol in predsednik občinske skupščine Slovenj Gradec, ki je z denarno pomočjo omogočila ureditev spominske sobe. VELIKO TEKMOVANJE VIOLINISTOV IN PIANISTOV V Rio de Janeiru v BraziiHjli se je pričelo 10. novembra mednarodno tekmovanje vio-Mnisitov -im -pianistov. Sodeluje 20 držav. Za naslov najboljšega pian-ista s-e poteguje 45 umetnikov, med vioiimiiistii pa tekmuje 50 mladih glasbenikov. V mednarodni žiriji, M odloča o nagradah, so znani umetniki -iz Sovjetske zveze, Francije, Madžarske, Velike Britanije -in Poljske. Tekmovanje bodo zaključili 29. novembra. Razširili smo naš obrat, zato vzamemo v službo pod ugodnimi pogoji: krojača šivilje šivaike Za stanovanje preskrbljeno! H&erheet On^lnav Klagemurt - Celovec, Getreidegasse ABSOLVENTKE GOSPODINJSKIH ŠOL! Prisrčno ©te vaibiijme, da se udeležite sre-čair,nai •]« bo v St. Rupertu, 23 novembra, ob dveh popiuldine z običajnim pisanim vzgiajincHpoučniim, ikulitiurniim in zabavnim sporedom! Na svifdenje! Pričakujemo vas! Vabi odbor Zveze absoilvemtik gospodinj-- sikih šol. KAZAZE (Blagoslovitev farne cerkve) Z nestrpnostjo ©mo pričakoval!! dne, ko naj bi se zbrala vsa farna družina v eni cerkvi. Saj smo bilii do sedaj tako razdeljeni, da smo v dveh cerkvah obhajali nedeljsko božjo službo. To je bulo za gospoda tudi bc-lj težavno. Na dan Kristusa Kraka je bil za našo faro velik praznik. Tega dne nam je milostljivi gospod kanonik Aleš Zechmer slovesno blagoslovil našo povečano in prenovljeno farno cerkev. Ob tej priliki se mu zahvaljujemo za lepe nauke, ki nam jih je zasadil v srce. Skušali se bomo po njih ravnati. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu Krištofu Sriencu, ki je delo začel, ko 'e oskrbovali še našo faro. Gospod dekan je pri-šeil kljub hudi zaposlenosti na ta veliki praznik, da smo ga tako lahko bolj slovesno obhajali. Hvaležni smo tudi gospodu Vinku Zaletelu, ki je pomagal v spovednici, pa tudi nekaj slik je naredi! od naše cerkve, katere bo gotovo še kje pokazal. Hvala tudi našemu bogoslovcu Anzeju, IWf je talko lepo sodeloval; pa še Toneju in iPepiju našima učencema iz Slovenske gimnazije, ki sta stregla talko marljivo pri vsem bogoslužju. Zahvaljujemo pa se tudi pevcem za njih feraeno petlje, saj 'so z njim polepšali celo slovesnost. Posebno smo bili ganjtni, ko so zapeli pesem „Ti si Peter, skala'1. Bog naj jim povrne njih trud in prizadevanje. Še posebno se zahvaljujemo našemu go-spodu provizorjiu Florijanu Zergoju, ki se hi ustrašili, ko je prišel v našo faro in prevzel toliko dela in skrbi. Čeprav je gospod provizor bolehen, se je močno potrudil, da simo lahko že letos obhajati to slovesnost. Č. g. Zergoij: „Ves trud naj vam poplača Vsemogočni. Mi farani se vam hočemo oddolžiti s tem, da bomo zvesto poslušali vaše nauke in se po njih tudi ravnali, ker vemo, da se boste tega plačila najbolj raz-veseiilji. Boga bomo pa prosili, da bi vam podelit bolj trdno zdravje in da bi še dolgo v naši tepi cerkvi tako goreče oznanjali božjo besedo. “ Našo slovesnost smo zaključili z zahvalno pesmijo, ki so jo iz hvaležnosti peli vsi navzoči v cerkvi. Sedaj bomo zares z veseljem prihajali v 'ta tepi božji hram. Veseli so gotovo tudi nekdanji prebivalci Brez, kar jih je še v bližini, ker imajo na stropu in na koru cerkve lep spominek od njih cerkve z Brez. Zato bodo tudi rajši prihajati ob nedeljah k nam k božji službi. Sedaj pa bi imeli še eno željo, da bi tisti, ki včasih zunaj cerkve postajajo, vsi v cerkev prišli, ker sedaj ne bo več izgovora, da v cerkvi ni prostora. Kdor za kristjana se ima, naj v cerkev se poda, saj vsakemu vest veli, da se naj zapovedi drži! V prihodnji številki pa sledi članek o zgodovini kazaške cerkve in o vseh, ki so posebno sodelovali pri prenovitvi. DOBRLA VES Dne 21. novembra bo v prostorih hotela Rutar v Dobrh vesi veselica s plesom. Igrajo Mežičani. Začetek ob 18. uri. Vsi prisrčno vabljeni. - ŽVABEK (Podjunska železnica in cesta do Doba) Podjunska železnica vozi že eno leto iz Pliberka v St. Paul in obratno. Te železnice .se mi Žvabekarji močno poslužujemo, samo težava je v tem, ker nimamo prave poiti do postaje'Dota. Zato zahtevamo od merodajnih oblasti, da bi cesto zgradili tako, da bi lahko prišli naravnost na postajo. Sicer, kakor nam je znano, imajo v načrtu cesto, ki bi šla od Bidre vesi po grabnu pod Bošamikom. Skozi ta grdi graben bi moraM zgraditi pet mostov. Ta načrt pa mi Zva-bekarjirodločno odklanjamo, ker je ozemlje, .po katerem bi šla cesta, močvirnato in v senci, ter' je jako oddaljeno od dobske por staje. Zato predlagamo in zahtevamo, da se zgradi cesta, ki bi šla pa črti električne napeljave čez Lucijski graben in naravnost na n na postajo Dob. Na ta način bi se močno skrajšala razdalja, saj gre skoraj za en kilometer; ozemlje je suho, leži na sončni strani, razvidno; pa še to prednost ima, da bi bilo tu potrebno zgraditi le en most. Če so lahko za železnico zgradili tak most, zakaj ne bi b'lo to možno tudi za cesto, ki je danes tako važna. Poleg tega bi odpadlo še onih pet mostov, ki bi jih morali graditi na tako težko preglednem ozemlju. Naše zahteve smo postavil pri vsakih volitvah in to potrdili celo s podpisi. Tedaj so bile Občinske in dežečnozborske, sedaj pa so pred durmi zopet državne volitve. Zato prav sedaj to zahtevo ponavljamo, naj bi zgradili cesto naravnost do postaje. Pred leti je bila predvidena železnica skozi Žvabek dm Labot. Ker to niso uresničili, pa zahtevamo, da vsaj cesto tako izpeljejo, da bomo lahko prišli po cesti na postajo Dob. Že pred 35 leti, ko so izboljševali cesto, to je, ko so nekatere klance odpravliali, smo Žvabekarji zahtevali skrajšano pot naravnost na vas Dob. Takrat nam niso ugo-dilll. Tedaj je dejal gradbemii vodja, da ga je sram, ker se samo popravlja, kajti to je veliko stalo in izboljšanje je le malenkostno. „Oe bi gradili po vašem načrtu,“ je rekel gradbeni vodja, „bi tudi ne stalo nič več kot to stalno popravljanje, ponosen bi bil na novo cesto, ki bi šla po suhem na soncu in bi bila tudi krajša.“ Zakaj pravzaprav gradimo ceste? Zato, da bi biilo s tem ljudstvu pomagano in s tem tudi olajšane njih zveze s svetom. Mi smo mnenja, da se morajo upoštevati zahteve prebivalstva. Slišimo tudi godrnjanje inženirjev, da ne marajo drugega načrta, kot onega, ki smo ga že zgoraj opisali (Bidra ves po grabnu pod Bošamikom). Sedaj pa vprašamo te gospode? Za koga se pravzaprav ceste gradijo? Menimo, in tako smo prepričani, da tudi oni tako mislijo, da jih gradimo za prebivalstvo in ne za te gospode, ki se pravzaprav še več vozijo, in jim je tudi lepa cesta ljubša. Poglejmo samo, kako idealna je sedaj cesta od Suhe proti Labotu, odkar je zgrajena čez Črešnikov graben. Prav tako bi se dala zgraditi tudi cesta čez Lucijski graben. Tako zahteva prebivalstvo Žvabeka in naj se to tudi upošteva! ŠMIKLAV2 OB DRAVI Vsem koroškim Slovencem sporočamo, da je v ponedeljek, 15. novembra, umrl na Rogaču, v fari Šmiklavž ob Dravi gospod Rutar Janez, ondotni dolgoletni organist in cerkovnik. Pogreb Rogačev ega očeta je bil v četrtek, dne 18. novembra 1965 v Šmiklavžu ob Dravi. DOPIS Z DUNAJA (Prof. Vilko Rus -- umrl) V soboto, 23. oktobra, je umri v Kranju g. prof. Vilko Rus zadet od možganske kapa. Kako veseli je bol še ob svoji 45. obletnici mature, ki jo je obhajal skupno s svojimi sošolci letos poleti. Rajni je bil brat znanega opernega pev-ca-taeista in prof. v pokoju Marijana Rusa. Kakor njegov brat Marijan, tako se je tudi Vilko polog svojega vzgojnega poklica udejstvoval kot pevec-tenorist. Bil je zelo iskan družabnik. Pokojni Vilko Rus je bil sošolec rožeSkega gospodg župnika Nika Marktla. Zapušča ženo in dva otroka, in sicer: sina, ki je zdravnik in hčerko Marljanco, uradnico v Kranju. Ob tej priliki izrekajo žalujoči družini in g. prof. Marijanu Rusu njegovi znanci ■in uredništvo naše globoko sožalje. Občni zbor Kmečke Minuli četrtek, 11. t. m., je imela naša stanovska organizacija svoj letni občni zbor. Zbralo se je lepo število gospodarjev in še gospodinj in sprejelo najprej pozdrav predsednika Frica Kumra, nakar je slednji poda! besedo prvemu referentu k osnovi »Kmetija ali farma“. Vsled važnosti načelnih razmotrivanj prinašamo glavne misli govornikove v posebnem članku. Sledil je drugi referat »Živinozdravnik o modemi živinoreji", podan po g. dr. Marku Dumpelniku. Z nenavadno ljubeznijo se je naš znani strokovnjak posvetili vprašanjem umne živinoreje. Naglasil je, da je tod naš glavni dohodek in da je solidno znanje umne živinoreje glavni pogoj rentabilnega kmetijstva. Predvsem naj živinorejec ve, da ima opraviti z živimi bitji, ki rabijo vso njegovo ljubezen in pozornost. Žival hoče čuf.ti, da jo oskrbuje dober človek. Nato je govornik prešel na živinski trg in med drugim podčrtal, da raste povpraševanje po plemenskih živalih. Pričakovati je, da bosta Amerika in Rusija še bolj nastonali kot kupca plemenske živine na evropskem trgu. Vzreja živali se prične — je govornik nadaljeval — že pri teletu v kravi, vsled česar je zdrava vzreja breje krave izredno važna. Pri teletenju je treba strokovnjakov, ki vedo, da je komaj rojena žival še brez antlibaciilmih snovi in je zato dovzetna za infekcije vseh vrst. Prvi acitibaod: so v „mlez!u“, ki bodo prvo taletovo mleko. Že kmalu je treba dajati teletu dobrega sena, da se privadi želodec suhi hrani. Poleti je zanj dobro skisano posneto mleko. Do-raščdjoče žlvalii morajo redno na zrak. Sončni žarki so za rast izredno potrebni. Tudi je potrebno redno gibanje. Mlade živine ne pitajmo. Važna je nega parkljev, sicer SELE Dve blagi ženi sta nas zapustili in se preselili v večnost. Kar zaporedoma so jima peli zvonovi v slovo. V petek, 12. novembra, je preminila šele 65-letna Lukanova mati, Marija Dovak na Srednjem Kotu. Lani je prestala noeracijo raka in se je potem kar dobro počutila. Zad-rii mesec pa je bolezen izbruhnila z vso silo, jo priklenila na bolmško posteljo in ji končala življenje. Od leta 1933 je žVeia v srečnem zakonu, lepo vzgojila vseh šest otrok, vse hčere poslala v gospodinjsko šolo k šolskim sestram v Št. Jakob. Štiri od njih so že poročene. V soboto na vrh pa je v Gospodu zasipala Marja Male. Rodom šošlnova v Slovenjem iPlaberku se je leta 1913 poročila s iom-kcvlm Janezom Male, gostilničarjem, p. d. Honizejem na Zvrhnjem Kotu. Pr dna gosgo-dlrva je z delavnim možem dvigni,a h 5o do blagcctanja. Zavedna družba pa je bila hltlerjancem trn v peti, zato je bila izseljena. Po povratku je mož decembra 1945 na po©1 edlcah končen tracilske ga tabor1 šča umrl, vdova pa je mirno živela ob dobri oskrbi omožens hčerke. Dopolnila je 34 let. Njeno zadnje mesto je v grobu rajnega moža. Obilna udeležba pri obeh pogreb h je dokazala, kako sta bili pokojnici splošno spoštovani in priljubljeni. Saj sta pa tudi bdi zgledni verni slovenski ženi! Takih žen in mater nam Bog še daj! gospodarske zveze postaja boja vedno težja. Popuščanje naj se ne izvede, predno ne doseže ž.val leto ■in pcil. Plemenski biki so zadeva občin. Umetno oplajanje ima mnoge prednosti. Ce iferava zvrže, je to znak, da je imela krava premalo pravih hranilnih snovi. Vedro spet pa velja glavno načelo: živina ni mrtev stroj! POROČILA Za govorom, ki je splošno zanimal, je sfedijl Občni zbor. Iz tajnikovega pregleda je bilo čutiti, da so večja zborovanja poučna iln uspešna, če se nanje temeljito in vsestransko pripravimo. To kažejo predvsem išlkocijaniski enodnevni tečaji. Strokovni članki v listu bi morali biti rednejši in helij smotrni in bo treba zanje več;e skrbi. Predavanja gospodarskih strokovnjakov na zborovanjih in na gospodinjskih šolah bi lahko bila rednejiša. Okrajna svetnika Domej Ignacij in FolteJ Waidhauser ©ta nato podala svoji poročili. .Svetnik Domej je iz velikovških okrajnih sej poročal najprej o projektiranem naftovodu, ki bo prerezal podjunska polja. V okviru peimoči po poplavah oškodovanim je veillfcovSki okraj prevzel iz gornje Koroške 40 glav živine v zimsko krmljenje. Akcija pocenjenih umetnih gnojil se nadaljuje in je zanjo med gospodarji veliko zanimanje. G. Waidhauser Foitej je poročal za celovški okraj,-ki je imel v pretekli dobi številne seje. Posebno pozornost so okrajni svetniki posvečali vprašanjem umne živinoreje, izboljšanju gozdov, samostojni kmečki bolniški blagajni, škodi po poplavah i. dr. Pri akciji za utrjevanje posestev (Besitzfeatigungsaktion) so bile na vrsti občine: Sele, Radiže in Slovenj: Plaj-berk. G. Waldhauser je naglasil, da slo- Likovna razstava: ,,Gore v sliki" Umetniška podoba slikarja Antona Hayneja. Slika kaže Kranj s Karavankami v ozadju. Sliko, ki visi sicer v Ljubljanski narodni galeriji, lahko sedaj občudujemo na razstavi v Umetniškem domu v Celovcu. Ob efiigfnici smrti J. F. Kennedyja venski kmetje niso v ničemer zapostavljeni, samo se morajo pravočasno br.gati za razpisane akcije. NOVE VOLITVE Sledile so volitve novega odbora. Vanj so izvoljeni sledeči odborniki: predsednik Fric Kumer, mladi Crčei, Blato, podpredsednik Galob Anton, Pavlin, Malo š če, tajnik dr. Marko Dumpelnik, Celovec-Š tebe n, tajnik namestnik dr. Vinko Zwitter, Celovec, odborniki: župnik Jože Koglek, Škooijan, Lepušic Janko,- Rožek, Kordeš čteran, Globasnica, Gregorič Lojz, Globasnica, Oltzl Franc, Brnca, Wutej Franc, Ločilo, Waldhauser Valentin, Slov. Plajberk, Ogris-Janko, Kotmara ves, Wutte Karel, Breška ves, Domej Ignac, R in kole in Tolmajer Janko, Radiše. Med slučajnostmi se je sklenilo, da bo v Narodnem svetu zastopal zvezo g. dr. Marko Dumpelnik. Večja skrb mora veljati vprašanj-u. slovenske kmetijske šole, ki nam je neobhodno potrebna. Osrednji odbor mora nadalje o problemu enotnih vrednosti poseotev (E!nheltswerte) gospodarje, točno informirati. Tudi bo treba bodoče volitve v kmetijsko zbornico čimprej pripravljati z dobrimi strokovnimi zborovanja. Lepo uspeli občni zbor je predsednik zaključil z zahvalo vsem sodelujočim. 22. november bo ostal zgodovinski dan za Združene države. Strel iz Oswaldcve karabinke je ugasnil življenje 35. predsedniku, prvemu kabolioainu demokratične dežele. Veliki pokojnik J. F. Kennedy, prijatelj svetovnim demokratičnim narodom in pošteni vaditelj svojemu ljubljenemu narodu, je na usodni dan v svojem takorekoč poslovilnem nagovoru med ostalim dejal tudi sledeče besede: „Civitlizac:ija je borbena tekma med napredkom im katastrofo. Borba med dobrim in zlom, zato je naš cilj, da gremo po poti za napredkom.“ Če bo naš narod strnjen in močan, lahko svet računa na našo pomoč, če bomo razklani in slabiči, svet ne bo imel od te slabosti ko-ricti. Mi smo narod v strnjenih vrstah, budno pazimo na vrata v obzidju, ki odpirajo pot k .svobodi. Veliki pokojnik ni slutil, da so te besede svarilo in zgodovinska oporoka narodu, na katerega je gledal s prikrito skrbjo Tu je tudi pričetek tragedije in njen konec. Klanja se narod, s sklonjenimi glavami molči ostali svet, da bi pokojnemu predsedniku J. F. Kemnedyju pokazal in izkazal hvaležnost in spoštovanje za neutrudljivo delo v času njegovega tako kratkega in plodomosmega vladanja. Njegova obletnica je prvi opomin v grozeči atomski atmosfera, je pa tudi spomin, preko katerega ne bo mogel niti narod, še manj pa svet. Naj v miru počiva! Naslednje nam kaže, kako nedoumljiva so življenjska pota, koliko sličnosti nudi življenje, preko katerega gremo površno in brez zanimanja. Primerjava življenjskega dela dveh velikih mož, ki ju je rodila Amerika, Abraham Lincoln — John F. Kennedy: Kmetija ali farma Premalo skrbno si zastavTamo to vprašanje. Kam sili veiiiki kmetijski razvoj? Ali je ob njegovem koncu iz naše kmetije postala farma ali kolhoz, ali pa se je kmetija Uspešno branila in uveljavila? Trenutno smo še sredi burnega razvoja. AM ga moremo -ttiojstriti in če ja, kako? Ves svet je postal danes eno samo tržišče in to spričo izrednega tehničnega razvoja zadnjih desetletij. Vsaka država zamore teoretično uvažati in izvažati v vsako državo. Tako obstoja tudi svetovni trg za agrarne pridelke kakor žito, meso, mleko, sladkor, riž in slično. Na svetovnem agrarnem trgu so' trenutno merodajne za pšenico Združene države in Kanada, za meso Kanada in Argentina, za živimo, volno in delno žito Avstralija in Nova Zelandija. Te države imajo v svojem agrarnem gospodarstvu velike prednosti. Posestva so večinoma veleposestva, farme, in na njih so pričeli z investicijami in mehanizacijo žs v prvih desetletjih tega stoletja. Med prvo im drugo svetovno vojno so te države zamogle obseg obdelane zemlje še razširiti in po drugi svetovni vojni sprejeti še desettksoče priseljencev, ki so jih zaposlile na svojih farmah. Ves ta razvoj omenjenih držav je še podpirala spretna agrarna politika vlad. Danes te države diktirajo cene na svetovnem agrarnem trgu. Mehanizirano in specializirano kmetijstvo je proizvodne stroške bistveno p o cenilo in tako za morejo •Prodajati svoje pridelke po razmeroma zelo nizkih cenah. Na svetovnem trgu je v primeri z našimi cenami pšenica polovico cenejša, mleko za tretjino, surovo maslo za desetino, sladkor za četrtino. To pomeni, da so države, ki dražje proizvajajo svoje ■Pridelke, gospodarsko stalno ogrožene, čim fn odprle svoje meje uvozu s svetovnega •frga in če bi tudi drugače ne ščitke svojega kmetijstva, bi kmetijstvo teh držav v Pičlih desetletjih dobesedno izginilo. Kako se ščiti Evropa pred svetovnim agrarni:m tržiščem, ki grozi s svojimi niz-kurti cenami? Agrarna politika evropskih držav j,e različna, a ima taisti učinek: za-ščdo domačega ikmetijstva. Anglija in Ho-land.ja dovoljujeta sicer agrarni uvoz, a doplačujeta iz agrarnih fondov k nizkim 'Svetovnim cenam. Države evropske gospodarske skupnosti imajo za to poseben skup-di agrarni fond, iz katerega ščitjo cene svojih kmetijskih pridelkov. Ostala Evropa Be ije obdala s carinskim zidom, ki brani VPIS NEOBDAVČLJIVIH ZNESKOV V DAVČNE IZKAZNICE ZA LETO 1935 Finančna direkcija za Koroško javlja: _ Delojemalce naprošamo, naj pošljejo proš' za vpis neobdavčljivih zneskov v davčne 12kaznice za skoraj minulo koledarsko lete začetka decembra, ker je samo na ta na1 jjju finančnim uradom možno pozitivno re Sui še pred iztekom roka poslane prošnje izvedbo letne izravnave. Si aSUJUf ftKRKTKJt RMVUtf.tnsaBSUBMaS B3C3»n90S»BmaBWM Ptich-, Sissy-, i ’ o n r: v in Mobylette-mopedc motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po n iji:iijib c>-Taz bom povedala!" In pripoveduje. . Orožnik osupne. Nato zaploska z rokami “j1 se udari z rokami po kolenih. „Ncbena ^Tga ko t'i, Metka, si rojena zame!" Tudi to torej ne pomaga! Metka stisne zobe. Ve, kaj napravi, če jo bodo namera-vali šiloma vleči pred župnika in oltar, Anka ne miruje. Z Vipavskega pride pi-s®o. Na Metko je naslovljeno, pisava pa je tki neznana. Neprijazno pismo, na Met-jn račun letijo take, da se ji megli pred cesni. Tista, ki piše, je Ivu obljubila zvesto- 1 0 do smrti. Kako se drzne Metka posegati Y nJ'&ne pravice? Čigavo bi bilo to maslo, e ne Ankino? In Metka pokaže pismo 0r°žniku, ki pobledi, stisne pesti in udari P° mizi: Nevoščljivost in obrekovanje! Met- 3 Pokaže pismo materi, ki zmigne z ra-Ini0'_ Ea ni fant od fare, bi se ne trgale 23nji Pride drugo pismo iz kraja, od koder Prišel orožnik semkaj v službo. Da ima Onikaj Ivo nezakonskega otroka! Metka vrže pismo materi, ki ga razgrne pred orož-nikom. Ivo vzkipi in grozi, da bo tožil. Met-va ie tako sita teh vznemirjanj, da napiše ITsmo teti. Pisma ne more oddati na pošto, er Ji ga mati raztrga. Anka ne miruje, e niče, ki so videle, kake je .počenjal Ivo, 0 je zahajal k Anki, prihajajo na četrtinko. Kaj je Metki vsega tega treba? Tine, Tine, zakaj teko trdovratno molčiš? Pride France. Fante pripelje s seboj. Kar tri litre naroči. Ko da Metke ne vidi, mrko zre na orožnika pri drugi mizi. Ivo razlaga materi, kako je pri njih doma. Da pohiti seveda takoj po poroki s svojo ženo domov na Vipavsko. Pobaha se z njo doma pred materjo .in domačimi, če mu dovolijo daljši dopust, skoči z ženko tudi v Kanal ob Soči. Tam je služil pri vojakih, pri lovcih... Beseda zbode Franceta. Metka mu je na obrazu brala, da je prišel delat zdražbo in je le čakal na besedo, ki bi mu dala povod, da nahruli orožnika. „Tdne,“ sune France fante iz svoje družbe pod rebra, „st tl tudi služil pri lovcih v Kanalu? Lovci ste drugačni ko drugi vojaki, ne? V čem je razlika?" „V obleki!" „Že! V čem še?" Vsi molče. Tudi Ivo prisluhne razgovoru pri sosednji mizi. ,.Levci imajo le 'bataljone, lovske bataljone, vsi drugi vojaki služijo v regimen-t:lh pehotni polki, konjeniški, topniški polki ...“ To razloži oče, ki menda tudi sluti, da hoče napraviti France zdražbo, pa jo hoče preprečiti. „Tudi res, dasi le deloma. Pehotni polki imajo tudi bataljone. Štefan vina plačam tistemu, ki mi pove glavno razliko med lovci in drugimi vojaki." Tišina v sobi. Nekateri napeto premišlju- do kralja. Oni Anglež je za to pot rabil coemdeoEit dmi. Ti seveda ne boš prišel tako hitro, saj se poznamo! Zaklepetaš se v družbi, zakasniš ladjo in moraš čakati na prihodnjo; nekje pozabiš prtljago in letaš tri dni okrog, dokler je spet ne najdeš; sedeš v nacačni vlak im prideš v Oslo namesto v Koponihagen; prideš v Pattz za en dan in jiih tam ostaneš deset — le nič se ne izgovarjaj! Za vse te svoje grehe vem in vrag si ga vedi, koliko jiih je še, ki ne vem zanje. Jasno mi je, da ne boš prišel okoli sveta tako hitro kakor oni Anglež. Prišel pa boš, ■saj sli doslej še zmeraj. Če ne v treh, pa v štirih mesecih ali Sešitih. Toda rečem ti" — videl sem, da Martina nekaj moči" — „ne bo ml lahko pol lete čakati v garaži, brez dela in brez tvoje družbe, ko sva se že teko 'lepo navadila drug na drugega. Obema je kar presedalo, če se dva, tri dni nisva nikamor peljala. Toda pol leta bom že vzdržali, kaj bi tisto! Iz zgodovine — včasih kaj ulovim v ušesa od šoferjev in ljudi — vem za ganljive primere dolgega čakanja. Vzemi za primer samo Penelopo: polnih dvajset let je v svoji garaži čakala na Odiseja in ga je pričakala. Pa bi jaz, ki sem meški, ne mogel čakati pičlega pol leta?" „Naj obvelja tvoja, Martinek moj! S pota ti prinesem lepo darilce; ali bi hotel lijiuibko opico, prijaznega krokodila, lepo sužnjo z Madagaskarja, živega kitajskega •zmaja, indijsko pagodo, japonsko gejšo ali bi imel raje kaj drugega?" „Bilo bi prelepo, če bi me razveselil z darilcem," je zamišljeno menil Martin, „toda kaj, ko pa ti na svoje obljube sproti pozabljaš. Sicer pa z živalcami ne znam ravnati, z ženskami pa nimam kaj početi, če se boš slučajno spomnil name in če ti bo ostalo dovolj denarja, mi prinesi liter japonskega bencina in kantico maoce tonskega olja." M. K. Bilo je v času 2. svetovne vojne leta ki so mu jih zvezali na hrbtu in poleg nje-1942 na Poljskem. 19-ietnemu voditelju ga odprli radio z največjo jakostjo, skavtov je neki oficir poljske podtalne or- Ko je v silnih bolečinah tako visel, se ganizacije ukazal razstreliti z dinamitom je v njem pojavila maščevalna misel. „Za-hišo, kjer je imel štab nemški gestapo. Vo- kaj nisi vendar ubogal, vzel dinamit in raz-ditelj se je ukazu odločno uprl. Maio nato streKl hišo?!" Toda kmalu mu je šinila v Pogled na Svete Višavje so ga Nemci aretirali. Zvedeti so hoteli od njega podrobnosti o podtalni organizaciji. Molčal je. Začeli so ga mučiti, da bi iz njega izsilili kako izjavo. Toda brez uspeha. Ni črhnil niti besede. Obesili so ga za roke, jejo, drugi zrejo radovedno v Franceta. Saj vedo, da nihče ne bo uganil. „Noče nihče zaslužiti dveh litrov vina?" France radovedno in izzivalno gleda po sobi. „če noče, povem sam. Razlika je ta, da se prvi imenujejo lovci zato, ker ne znajo drugi tako laziti za dekleti kot oni." Nllhče ni bil v sobi zadovoljen s Francetovo razlago. Pričakovali so Bog ve kaj, vsaj kako osoljeno šalo in masten dovtip. France sam uvidi, da jih ni zadovoljil, pa mirno nadaljuje „Koga le naj bi lovila, če ne deklet?" Duhovit nisi, France! Ivo še zmerom ne razume. Metka razume, pa hoče sipraviiti pogovor v kako drugo smer: „Le poslušajte ga! Ne uvidite, kako mu je žal, da ga niso potrdili k lovcem? Pri domobrancih je služil! Kako pravite drugače domobrancem vi, ki niste služili pri njih?" „Krom,pirjevci!“ „Ker stražijo krompir!" „Zdaj sl slišal, France!" Metka misli, da je odvrnila prepir. Pa je Franceta Je razkačila. Ne odneha: „Res mi je žal, da me niso vzeli k lovcem. Bi vsaj vedel, kako bi mešal dekletom glave. Postavim, da bi tudi jaz šel po vojaški službi k orožnikom. Kamor koli bi prišel, povsod nova skrb: lov za dekleti! Tatove pa naj zasledujejo oškodovani kmetje sami...“ (Dalje prihodnjič) glavo druga misel. „V nekaj minutah lahko umrješ, in s talko jezo im maščevalnostjo boš stopil pred večnega Sodnika!" In tedaj je začel moliti za svoje mučitelje. „To je bil trenutek, ko sem začutil v sebi duhovniški poklic", je priznal danes. „Za-kaj, tedaj sem živo spoznal, kaj je moja naloga, če ostanem pri življenju. Delovati za pomirjenje, za' uničenje sovraštva. Bil .sem v peklu sovraštva in sem hotel storiti svoje, da bi bil drugim ta pekel prihranjen. Postali sem duhovnik." Razne katoliške organizacije se trudijo, da bi mladim ljudem pomagale in jih usposobile. za življenje, da bi iz njih napravile dobre člane Cerkve in domovine. Ena izmed teh je tudi skavtska organizacija. Slovenska skavtska četa s sedežem v Celovcu je sicer .še maloštevilna in mlada, pa je polna življenja in načrtov. Zaveda se namreč, da ni sama, da iste cilje zasledujejo tržaški in go-xiški skavti in skavtinje na Primorskem in da smo vključeni v svetovno organizacijo, ki je razširjena po vsem svetu in šteje trenutno nad 12 milijonov članov, kateri se trudijo za iste cilje. Sedaj se je začelo tudi naše delovno ieto. Zopet se ‘bomo zbirali na sestankih in se pogovarjali o skavtizmu. Zopet bomo vabili nove člane, nove mlade prijatelje, kjer bodo lahko spoznali dober in koristen nauk, prav primeren za njihovo mlado življenje. Iz nauka bodo lahko zajemali moč za mladostne boje in utrjevanje svojega značaja do polnosti skavtskega nauka, služiti bližnjemu, Cerkvi in domovini. Vse .prijatelje pa vabimo, da nas moralno in tudi materialno s kakim darom podprejo, ker smo trenutno navezani le na svoje skromne prispevke. SKS 'i-z-l-zJ.! Lastnik: HANZEJ KOVAČ,Č ViLLACH - BELJAK GERBERG. 6 ill CII li skorsl ta, zato piglei Bi KOVAČIČU! POSEBNO PRIMERNA BOŽIČNA DARILA Omarice za čevlje, bukov les o a 450.— Likalne mizice, prestavljive 190.—, 320.— g Likalna naprava za rokave 50.—, 85.— Skrinje za perilo ... od 380.— Kožnati stolčki v različnih vzorcih .... 225.—, 285.— Z ori-g. islandsko kožo 476.—, 550.— Servirni vozički v raznih izvedbah............od 393.— Stojala za obleke, bukov ali orehov les.............190,___ Police in stolčki za rože S0.—, 189.— Poleg tega vam nudimo tudi veliko izbiro omar, oblazinjenih garnitur, spalnic in kuhinj. © Brezplačna dostava na dom © Lastna montažna in servirna služba © Lastna dobava kredita © Brezplačna dajanje nasvetov ! ii PEC! štedilnike v siajvečji izbiri dobavi Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Go. Dobria i/ss - Eberndorf MAL! OGLASI Kvalificisani organist išče službo v kateri naših župnij. Opravljal bi tudi posle cerkovnika. Plača po dogovoru. Naslov pri dušnopastirskem uradu. Dam v najem srednjo kmetijo (8 ha obdelovalne zemlje) z živino in stroji. Dopise pod „V dolini” na uredništvo lista. Ce je gneča v trgovini, ljudje rečejo: Pri SATTLER-ju izgleda tako, kot bi zastonj dajali! No, to je Za Vaše BOŽIČNE NAKUPE smo še pravočasno cdprii našo TEKSTILNO TRGOVINO ZA VSE Klagenfurt - Celovec^ BahnhofstraB® 26 Za dsrrse Za gospode Za otroke Plašč perzijanec - imitacija . . .005.- Moški športni plašč, raglan .. 843.- Dekliški piašč, koroški vzorec c 275.- Zimski plašč z nutria-ovratnikom . . . . 850.- Moški ulster, čista volna . 850.- Dekliški zimski plašč . . . c 240.- Volneni plašč, s pravim . . 890.- Moltcpren-plašč, popelin, . . 580.- Otroške obleke za sneg. od 228.- perzijanskim ovratnikom s pletenim ovratnikom perlon, prešite ... . Vevenit-kostimi, angl. volna, celotno podloženi . . . .495.- Kamgarnaste obleke . . . . .800,- Deški športni plašči . . . od 4w0s- Moltopren-kostimi, modni vzorci . .300.- Trevira-hlače, izredna kvaliteta .... 320.- Zimski plašči za fante . . . od 470- Flanelasta krila. . 188.- Športni suknjiči. .. 180.- Deški športni, suknjiči. od 209- čista kamgarn volna . . . prijetni vzorci .... z visokim ovratnikom . . . Krila iz terilena s primešano volno . . . . . 158.- Hlače, moderni trpežni vzorci .. 168.- Deške hlače Od 119- Bogate z aloga športnih potrebščin, anorakov, smučarskih hiač in puloverjev | Nogavice Pletenine Ponudba za družine Perlon nogavice, brez šiva e80 Damska pletena obleka, dralon . 278,- 2 flanelasti rjuhi, 140x220 cm 79- 5 kom. perlon nogavic, spodaj ojačene . . 2450 Damska jopica iz Shetland-volne . . . .. 168.- Bombažni koci Standard ge80 Raztegljive hlačne nogavice . .. 4050 Puli z zavihanim ovratnikom, dralon . . . .. 89- Koci za prenočišča, čista volna, 210x150 cm . 3 frotirne brisače ..198- Moške nogavice bombažaste ... . . 750 Moški puloverji .. 185- v darilnem kartonu 40x80 cm . 38- Moške nogavice, raztegljive, kratke !?9° Puli z zavihanim ovratnikom, za dečke in deklice . . . od m,- 3 frotirne brisače v darilnem kartoni?, 50x100 cm 5950 Otroške hlačne nogavice . . od Iti,- Otroški puloverii od KI- Frotirne brisače »d e30 istočasno smo svojo trgovino Klagenfurf - Celovec, Getreldegasse 1 NOVO PREUREDILI, DA BI Sli LAŽE USTREOU sicer pretirano, vsekakor pa nas veseli, da uživa tak dfrber sloves blago od SATTLER-ja, Heu-platz, Klagenfurt-Celovec. Der preisgunstige VVaschvoll-automat fur 5 kg Trocken-w£sche mit f,D"-Effekt fur stark verschmutzte VV&sche — ohne Bodenbefestigung - An-• schluf3wert 2.2 kW oder 3.3 kW Trommel und Laugen-behalter aus NiROSsTA-Edel- v.d/* was'che. durch Knopfdruck ' '' ' .J V'./' : '} ' : • V’' - h:: j . 'O. 7;• a elektrische Turverriegelung, stufenloser Temperaturregler. ^00% ■■■■BnMBmaBannRaBBaB* S v v.—-; : i tj J gl > AEG "^SrnŠiG, ■ HaincivsJlG iinielilska stroje, stecfifnike, pralne strela, sos^sdiajsks ps-trebščuie ugodno in na obroke pri HANS VVERNIGI KlA6F.^PJaT, PaaJjtachggsss (Prasaflhc!) Velika izbira perila ia lifesa pri Klaser^rt, Šifer oSsi* 35 iiiiiiimiiimiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiimmiiiit:!: .mtirn: ŠE ZMERAJ VELJA: V VSAKO NASO HIŠO SPADA — NOVA DRUŽINSKA PRATIKA jBnumraMBaOTaiim • MALI OGLAS SADJARJI! — Sadna drevesca vseh sort in vrst na-bavijajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno . velika zalega češpelj, sliv in rlbezlja! - Vse to vam nudi: Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar, št. Vid v Podjuni. ZNAmA UjjVkUH mmmnm Klagenfurf - Celovec Wienerga«se IG (Promenadn.-* ccm s) fcaš iednik HctoUUa Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 25 Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-