Št. 2. V Gorici, due 7. jauuvarja 1901. Letnik III. l/.huj* vsak torek in ttoboto v tedim üb 11. uii piedpoldne za inesto ter ob 'i. iiri popoliliic zu deželo. Staue po pošti prejeman ali v Gurici na dom pošjljan cdolotno 8 K.. polletnu 4 K. in či4rl!i*tiio 2 K. Prodaja s« v (lorid v tobakamah Schwarz v Sulskih ulicah i» J e l- l*i-sit/, r Nunskih ulicali po 8 viu. GORICA (Veeerno izdauje.) UreditUtTO iu api MTuiitT« i« iiHhu.jw.tu v «Nurodui liakarui», Mlica Vetturiui h. at. y. lJupise je naslovitj nu urcduiitro, oglase iu uaročuino pa ua uprarmiilvu «Gorice». Oglasi se račuuiju po petit- vrslah iu sicer afco se tiskajo 1-krat po 16 via., 2-krat po 14 Yin., i-krat pu 12 »iu. Ako se rečkrat titfkajo, raču- uijo i»e pu pogodbi. Izdaiateli in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Volilcem kmečkih občin! V sredo due 9. jauuvarja VauL bo voliti jeduega zastopuika za državui zbor iz skupiue kmerkih obsiin. Obfiui zbor driištva „Slo#a" z due 15. noveuibra je postavil kot kaudidata v tej skupiui e. kr. dezeluega sodišča svMiiika gospoda Matijo Rutarja v (lorid. Iz razlogov, katere je g. svfttnik drustveiiemu predseduiku iiatauko razložil. odkiouil je takrat pouiijeno inn kaudidaturo. Ker so tisti razlogi pozueje odpadli, povruila se je „Slogau k svojemu kandidatu ter priporora voliloem kuieckili obeiu, uaj glasujejo složno za gospoda Matijo Rutarja. Volilei! Na svoje glasovuice zapišite: MATIJA RUTAR, c. kr. deželnoNodni Nv&tnik v Gforici, in dobro jo pogodite. Gospod svetuik. sin kiuefkih roditeljev. pozna težave kmeekega stanu ter ima sree iu roke za kmeta. Kot okrajui soduik je vsled oblasti, katera mu je pripadala, zahteval od upuikov, da so zuižavali kmetoui obn^sti od izposojeuega deuara. Kot poslauec gotovo ue bo ime] maujse skrbi za kiueta, marvec uiu bo tern uspešuejše pomagal, cim veeji upliv mu bo ua l'azpolago. Volilci, ako želite dobro sebi iu oiiim, ki so Vas volili. oddajte svojo glasovui(^o z uapisauiui imeiiom: c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. Storite tako, iu boste najbolje varovali svojt; koristi! V «oiici, 4 januvarja 1901. DrUŠtVO „SlOga". „Soča". Še ni dolgo tfmu, ko je „Soča" tožila, da zrnerjajo g. Gahrščeka s slo- venskim židoni. Za clanes pustimo Gabr- žček-ovo os^bo pri rniru ter si ogledamo njegovo „Soco'1, ki je ob enem Tumovo glasilo. Ta slovenski časopis, ki je bil v prejänjih casih kolikor toliko protižidov- ski, se je prelevil v ,,prostih rokah" GabrAčekovih v zagovornika židovstva. To je konstatiral že ,,IJr. List" lanskega rneseca februvarija, na kar se je ,.Soča" tako-le zadrla: ,.Sam Lucifer mora biti vesel, da katoliški prvaki tako nesrainno in drzno lažejo, opravljajo in sleparijo". Toda poglejmo, kaj je resnica. „Soca>fc je pred pol letotri sarna priznala, da je prinesla v zudnjih šestih rneseoih članke, ki so se marsikomu zdeli za nas ne- umestni. In res! „Soča" je lani in pred- lanskim objavljala prevod nekega govora, v kateretn je proi. Baulieu zagovarjal in povzdigoval žide. „Soea" hvali lilosernita prof. Masai-yka in graja eežko dijaštvo, ki noče, da bi se češko kraljestvo spre- menilo v Galicijo. „Socin" praški dopisnik skuša do- kazati, da je ritualni urnor pri židih le viaža, da židje niso uporabljali nikoli kr.M'anke krvi pri svojih obredih, da" je prof. dr. Rohling slepar in krivoprisežnik. „Soča" hvali ogrskega skola Wo- lafko, ker se je izrazil proti antisemitom, ter dostavlja: „Lepa mzliku med tern škofom in našiini slovenskimi, kali?'' Tudi o umoru Ane Hruzove v Polni piže „Soča" v spglasju z židovskirni listi. Ali je treba še drugih dokazov, da je „Soča" filosemitska"? Menda ne! Saj je „SoOa" sama odkrila pred meseci svoje srce z besedami: „Proti verskemu fanatinnu s 1 o v e n s k i h proti- ž i d e v c e v po j d e in o b rez pardona". * : „Soč(a;t blati in napada že čez pol- ! drugo leto tudi naše najuglednejse du- hovnike. Naj imenujemo za primer le ¦ ; dva znana gospoda. Še predlanskim je trdil g. dr. Tuma v „Soci", da je itnel | dornberskega župnika „vedno za poste- I njaka in požrtvovalnega rodoljuba". In I laniV Kolikokrat ga je „Soča" nesramno napadala in obrekovala? Še pred rnese- I cern je žalila vrle Dornberžaue in njih uglednega župnika. ko je pisala: „Ovciee, katere pase župnik Juvančič v Uornbergu v temi nevednosti, postajajo od dne do I dne bo!j razbrzdane. Havnajo se pač po ! svojem pastirju". j Goriški Terzit, ki je že oblajal naj- blažje rodoljube, drznil se je v ,.Soči" I žaliti tudi ponos goriških Slovencev, na- ! sega pesnika Simona Gregorčiča. Ta je pisal že pred nažim domačim prepirom g. Gabrščeku, naj ne začenja zdražbe, dr. Tumi pa, naj se pomvna z vecino poslancev, sicer naj odstopi. „Odpisala sta mi oba, a odgovori so mi dokazali, I da sta moje želje, svete in prošnje vrgla — v vodo", tako toži v nekem pismu i naš dični pesnik. Zato zamera, zato napadanje. ,,Soča" pa ni napadala le posa- meznih duhovnikov, žalila je tudi ves I duhovski stan. Saj je pisala 3. f'ebr. i pr. I., da ,.duhovščina izsesava od pamti- ! vekov ubogega kmeta od rojstva do smrti". * * * List, ki zagovarja židovstvo in na- pada duhovščino, mora tudi malce koke- I tovati s socijalniini demokrati, če je treba tudi z neko vrsto anarhistov. V tern I oziru naj omenimo „Socine" beležke o ; inilitarizinu in njeno rnodrovanje o umoru | laakega kralja Humberta. 7. avg. pr. 1. čitamo v „Soči" : „Umor kralja Humberta je zopet dobra kost v dobi kislih kumar. Obžalovati j« sicer čin napadovalca Bre- Sdija, ali to vse mu pripisovati, kakor to delajo krvoloeni časopisi dunajski in praški, tega vendar ne... Ne ugaja mi, ko časopisi kar na slepo vsled tega dejstva udarjajo po vseh anarhistih kot po tolpi, ki ni za nie, ki je izvržek in izmeček člove^tva". To je menda jasno dovolj. Tudi zadnja ,.Soea'' pise, da so hoteli socijalisti v Gradisču na vsak način voliti Turno, in dostavlja, da je to „naravno". * Mnogo let je bila ,.Soca" glasilo gofiških Slovencev in si je sstekla velikih zaslug za utrjenje in ohranitev slovenske narodnosti na Goriškem. Odkar pa je postala le organ neke stranke, jo je sttankarska strast tako zaslepila, da ne pozna vcč absolutnega rodoljubja, ampak da presoja vse delovanje, vsak uspeh na narodnem polju le s svojega strankar- skega stališča. Javne službe, katero bi lahko dobil namesto slovenskega kompe- tenta tudi Neslovenec, ne privošci ,.Sočaw možu nase krvi, ako ni dotičnik njenega politienega mii5ljenja. Vzgojevalni in učni zavodi „Solskega Doraa" so za razvoj slovenske narodnosti v Gorici gotovo največje važnosti. In vendar se zaletava „Soča" tudi v naš ,.Šolski Dom" in šunta svoje pristaše proti slovenskim učnim zavodorn. Tako n. pr. je pisala „Soča" 31. rnaja pr. 1.: „Umeje se, da „Goriška ljudska posojilnica" ne more in ne sme dati niti novca več „Šolskemu üomu". Utegne se zgoditi, da naša stranka od- tegne naceloma sleherni novec za „Š. Dom." In zakaj to? Ker je društvo „Sol- ski Dom" oddalo prazne prostore v sprednji stari hiši „Centraini posojilnici', ki zdaj plačuje primerno najemnino v prid „Šolskernu Domu"! Tudi po lanski tomboli, katera je bila v Št. Petru na korist „Šolskemu Domu", slovenskemu Alojzijevišču in „Delavskemu društvu", je pisala „SoOa" : „Prista^i narodno-napredne stranke so nasproti klerikalnirn institucijam, katerim na korist je bila tombola v Št. Petru, silno prizanesljivi, da jih celo pod pi raj o iz napačno umevanega rodo- ljubja"! Tako ščuje „Sioča" proti Aloj- zijevišču, v katerem stanujejo pod stro- gim nadzorstvom ubožnej^i nadarjeni učenci tukajšnje vadnice in gimnazije ! * List, ki ne pozna v naši ožji do- niovini pravega absolulnega rodoljubja ter napada v svoji strankarski zaslep- ljenosti slovenske rodoljube, ta list tudi ! ne pozna prave slovanske vzajemnosti ter grdi tudi slovanske brate drugih dežel. ,.Soča" smeši če^ko državno pravo. Koje znani Woll imenoval v čeSkem deželnem zboru Čežko „provincijo", je vzbudil pri čeških poslancih nevoljo. „Sočin" dopis pravi k tenm : „V istini je Ceško provincija, pokrajina, dežela avstrijskega cesarstva kakor vse druge". „SoČ-a" in Wolf — kako se lepo stri- njata! „Soča" smeši češke poslance, za- i stopnike tistega slovanskega naroda, pri katerem imaino Slovenci največje sim- patije. Tuko je pisal praški dopisnik ,,Soči" : „Kako po ceni postane danda- I nes človek Ijubljenee ali celo mucenik naroda ! Javno zabavljaj proti Nemcern in nemščini ter se navdusuj za „batjusko ! cara", pri tern mores biti v zasebnosti preprican, da za sedaj še potrebuješ nemacine; v zbornici se pridušuj, da | pretrgaž z vlado vse stike, toda zaradi | tega greš vse«no lahko k cesarskernu namestniku ha soiree; očitaj drugim, da so prijatelji židov, ter se razvneniaj za ritualiii umor . . ." „Soča" smeši dr. Srba, župana zlate Prage, ter mo nekako šteje v greh, da je nese! povodom lanske razstave v Pa- rizu Francozom pozdrar češkega naroda. Nepovoljno kakor o Čehih se iz- raža „Soča" na več krajih tudi o Husih. Ua označimo zadostno Tumovo gla- silo, navesti hočemo tudi te-le odlomke iz „Sooe": V dopisu iz Prage citamo: „Dr. Baxa je povedal v deželnem zboru par umest- nih besed o pretirani lojalnosti, ki je tudi nam Slovencem malik". Tudi 11. januvarija pr. 1. je pisala „Soča" o nekem kandidatu, „da zanj ni prostora v državnem zboru, kor se topi v svojern dinastično - patrijotičnem pre- pričanju — — —". Pa da bi bili gospodje v krogn ,Soče" vsa.j dosledni! A doslednosti ne poznajo! Pred prihodom našega cesarja je pisala „Soea" dolge članke o na3i tro- bojnici in je rekla, da „kjer bi morala pasti naša krasna trobojnica, pade prod njo vsaka druga". A kaj se je zgodilo? Ko so želeli Tumovi pristaši ob cesarskih slavnostih navodila glede rabe naše tro- bojnice, pustil jih je g. Tuma, oziroma izvrševalni odbor njegove slranke po- |)olnonia v temi tcr jim propustil prosto roko. Dotična izjava v „Soči" od 25. sep- tombra se glasi: „Na preninoga vprašanja, kako postopati ob cesarskih slavnostih in glede trobojnice, javljamo : Izvrševalni odbor ne more dati nikakoga posebnega navodila, marveč prepušča starešinstvom in zaupnikom stranke prosto roko". ln glejte ! Poslopje „Goriške ljudske posojilnice", v kateri gospoduje g. Tuma, jo bilo rned prvinii hisami v celi Gorici okrašeno — in sicer izključno le s črno- žoltiini zastavami ! Iz tega članka razvidimo, da „Soča" povzdiguje čez mero židovstvo in blati duhovščino, da je narodna le toliko, ko- likor ji dopušča nje strankarsko. stali^če, da koketuje s socijalno demokracijo in smesi naše slovanske brale ter tako ruši slovansko vzajemnost. In la list naj določuje smer na.ši politiki? Tuma-Gabršček, kojih glasilo je „Soca% naj bosta voditelja Goriških Slo- vencev? Najbližja bodočnost rnora izreči odločno svoj : Nikdar ! Zakon o uredbi domo- vinskih razmer.-) Oskrbništvo ljubljanske bolnišnice je sporočilo deželnemu odboru v Gorici, da so nahaja v njegovi oskrbi Jera St...... iz Šmarij na Goriškem in da mora ostati ¦) Upozarjamu posebno naše gg. župani' na ta članck, kor je njogov zadržaj velik»' vu?.- nosti zu nušu občiue. L1STEK. Rešitev iz ujetništva. (Posnetek). Bolgarski: 1. K. liluskov, (Ualje). Pes ga spozna po glasu, se mu pri- bliža ter zacne cviliti, in skakati okoli njega veselja. ,.Št, Črnin!" reče naš begun ter ga prime za gobec — kakor bi ga hotel vprasati, kje so domači. Pes se mu iz- trga iz rok, pa teče okoli rova ter začne cviliti. „Tain bodo!'' reče oni ter se bliža kradoma oni strani. Tu posluša in euje tužne glasove, pomešane s plakanjem. Zdaj se ni več bal krvnikov, ki so bili v okolici; kri mu vzkipi in s krepkima rokama otipa kletno okno, ga razbije ter se izgubi v dimu. Tarn sta se bila stara dva jedva skrila pod na pol zgorelimi stopnicami. Nežnancu pride tu najprej Stanka v roke, in ne vede, kdo je, jo vrže skozi okno. Ko je bila Stanka zunaj plamena, v bolnišnici vsaj se 6 tednov. 0 tern obveščeno šnmrijsko županstvo jo od- vrnilo dež. odboru, da je imonovana bolnica s 1. januarjem 1901 na podlagi domovinskega zakona z due 5. decembra 1896. pristojna v mesto Ljubljana, kjer je njen mož služboval kot pismonoša nad 30 let. Deželni odbor pa je poucil županstvo, da po navedonem zakonu se zadobi domovinska pravica samo z i z- r e č n i m v z p r e j e in o m v doniovinsko zavezo. Kdor hoüe pa vzprejet b i t i, in o r a z a to p r o s i t i in do- movinska pravica v d o t i č n i občini mu obvelja •§o le oil due v zprej e tja n ap r o j. Ta slučaj me je napotil, da svojim rojakom nekoliko razjasnim novi domo- vinski zakon. Novi domovinski zakon sloni na načelu priposestovanja, kakoršno je ve- ljalo zo v starejih zakonih in se je od- pravilo še le po zakonu iz leta 1803.. ktori jo pripoznal obeinskim zastopom neoporečno oblast, podeljevati ali odre- kati pristojnost.no pravico. Ker so občine zelö nerade podeljovale to pravico za- radi dosledne dolžnosti do oskrbe ubož- nih pristojencev, postajala je razlika mod številom dejansko naseljonih in onim imajočih domovno pravico če dalje bolj kričeča. Po zadnjom ljudskem po- pisu ni imolo poprečno nad eno tretjino naseljencev pravice pristojnosti v tisti občini, v ktori so stanovali; bili so torej v pravem zmislu tujci v dotični občini in se niso mogli deležiti koristi izvirajo- Čih iz pristoJTiosti. Najočitnojso so jo kazala ta raz- lika v velikih mostih in v obrtnijskih središčih, tako, da je v poročilu, s kte- rim so je utemeljoval načrt novoga za- kona, doznar.o jako pomenljivo dojstvo, da je v vseh m e s t i h, ki imajo lasten štalut, broz izjomo, število nepristojni- kov, presegalo štovilo pristojnikov in to jo lahko razumeti, če se pomisli, da se v mosta in obrtnijska središča za- toka vse, kar išče dola in zaslužka. Iz tega, da se ni zakon iz leta 1863. prav nič oziral na to, koliko časa jo kdo bival v kteri obcini, so izvirale veliko nopriličnosti. Posamezne osebo in družine so bilo lahko po BO, 50 in vec let nastanjene v kteri občini, so tarn de- lale, placovalo davke in doklado, so tarn obrabljalo svoje telesne, duševne in de- narne moci, ne da bi bile s tern prido- bile kako praviro v isti občini. V Trstu so n. pr. naStajali celi ro- dovi, ki so se tarn rodili, so tain dolgo živeli in delali, pa so le ostali tujci in mnogokrat niso sami vedeli, ktori občini so pristojni, ampak so inorali Sole po- praševati, od kud so je preselil njih dod ali pradod, da so prišli na sled pravi pristojnosti. Zato je nekterim obcinam od leta do leta vise naraščalo breme bolnižnicnih stroškov; saj so morale pogostoma po- vračati prohranitnine colo za take osebe jame teci in bežati, da niti ni vedela, kam gre. Od naglice niti ni gledala, kaj je pred njo, in udarila se je silno ob drevo ter zakričala od bolečine. Ta vzkük jo je izdal. Nekoliko razbojnikov, ki so jo iskali, je začulo ta krik; prihi- teli so tje in Stanka je padla v razboj- niške roke. liujen plamen se je vzdignil od bližnje koče ter obsvetil njeno bledo lice. — „Sein, sein, Stanka je tu!" kričali so razbojniki. Stanka obupno zakriči. Ko njena mati začuje hčerkin klic, plane kot le- vica tje, se vrže na hčer z odprtimi ro- kami, objame jo ter jo pritiska k sebi. Ali neki Tatar vzdigne krvav jatagan (nož) in preseka nesrecnico na dve plati. „Oče — mama!" vzklikne Stanka in pade pol umi'tva na tla. Begun se je še boril z ognjem, da bi rešil Bazilijevo ženo. Ali ko začuje krik, se prestraši in skoči nazaj; spoznal je, da je rešil Stanko ognja pa jo predal — krvniriknn rokam. in druzine. o kterih ni bilo v občini ni duha ni sluha več in kojih so so naj- stat-ojsi ljudjo s težavo sj)ominjali. To bremo pa je tako hudo pritiskalo naAe občine, da so se zac-ole druga za drugo oglažati v prilog promombi domovinskega zakona. In ta glas seje širil in je postal sploäen in tako glasan, da so ga slednjič morali tudi zakonodajni činitelji slišati in usl isati. Vlada je sicer dolgo ugibala, na kaki podlagi, po kakoin načolu naj bi proosnovala zakon; dolgo se jo bavila z nemškim doinovinskim zakonom, a sled- njič ga je popustila ter se poprijela sta- roga avstrijskega načola priposestovanja. Zakon iz leta 1S96. jo sicer ohranil občinam pravico, da sinojo kogar si bodi sprojeti v občinsko zvezo, dolocuje pa, da ne smejo odrekati pristojnosti onemu, kteri je po zadobljoni samopravnosli (polnoletnosti) skozi desot lot prosto- voljno in nepretrgoma prebival v občini in da sine pritožiti se na okrajno poli- tično oblastvo oni, kojemu bi se odrekla pristojnost. Desetletni rok za pripose- stovanje domovinslva je pričel zapadati duo 1. januarja 1901, to je. vsak avstrij- ski državljan, ktori jo tistega due do- končal 10. lolo prostovoljnega. nepretr- ganega bivanja v kaki obcini, sine zah- tovati, da ga dotični občinski zastop vz- prejme v občinsko zavezo. Mnogo njih pa živi v mestih, kteri nie ne vedö o novem zakonu, ali ktori se v svojej malomarnosti nič ne bri- gajo za to. ali so pristojni v toj ali v onej občini; ti taki no bodo prosili vzprejema v doniovinsko zavezo one občine, v kteri so že Bog ve koliko let naseljeni ter ostanejo še naprej pristojniki tistih občin, iz katerih so se morda že njih pradedje izselili. Taki nernarneži delajo krivico svojim dosodanjim domovinskim obcinam, samim sebi, svojim družinain in nasled- nikom. Prvim zu to, ker so jim po eni strani stalno odtegnili svojo dolavno moc. po drugi pa jim od časa do časa obte- žujejo broine oskrbovalnih troskov, sa- mim sobi, svojim družinam in naslodni- kom pa zato. kor so kmocke dopiovinske občine vocinoma same malo imovite in v slučaju potrebe ne morejo tako poma- gati, kakor jim lahko pomagajo imovite mestne obcine se svojimi dobrodelnimi zavodi in ustanovami in pa iz sredstev javno niilodarnosti, ki se v mestih nabi- rajo iz bogatih virov. Posten siromak dobiva v mestu gotovo oskrbo, na kmetih pa mu ne more ubožna občina navadiio odkazati druge oskrbe, nego da mu do- voli beračiti od hiše do hiše. V novem zakonu je preskrbljeno tudi za to, da se dosedanje domovinske občine lahko zavarujojo zopor malomar- nost svojih, v mostih ali v drugih obči- nah sploh stalno naseljenih družin. Para- graf tretji dolocuje namreč, da uveljav;(i po zmislu tega zakona pridobljeno pra- vico do izreenega vzprejema v donio- vinsko zavoza ne sme samo upravičenec „Smrt vain razbojniki! Smrt! Zdaj jo ta vasa, ali ne za zmeroni!*' zamrmrä in se izgubi. Tatari nesci Stanko z radostnim krikom; drugi zvežejo so nevesto, ki se je bila jedva resila iz ognja; in vsi se napotijo iz vasi navzdol. Po vsej vasi se je razlogal žalostni krik nesrečnih žensk. Kdoikoli jo slišal te glasove, spreletel ga e strah in trepet — kot nož ga je uda- rilo v srce. Ali nihče se ni upal ganiti z mesta, nihce ni vzdignil roke, da bi ju rešil: vsak se jo potajil in molčal. Saj druzega zdaj ni bilo niti mogoče storiti. Oni neznanec je bil Stankin zaroč- nik Peter. Jedva je utekel se Stojenčem čez opustošen Stankin vrt in se reäil iz vasi. Čulje Stankin glas, ki so jo vlekli raz- bojniki in kar srce se mu je trgalo. Stal je in gledal na oni kraj, pa ni videl drage zaročnice; samo njen obupen glas je cul. Ali polagoma se je tudi ta iz- gubil. — „0 Bog! o Bog!tl vzklikne begun — „Čuj mojo slabo molitev in daj mi nioč, da rešiin jagnje iz volcjih ust!>;... sam, oziroma njegovi nasledniki v domo- vinski pravici, to jo tiste osebe, ktere po domovinskom zakonu iz leta 1863. izvajajo svojo domovinsko pravico od domovinske pravice upravicenca, ampak tudi dosedanja domovinska ob- č i n a, in ako gre za brezdomovinca, tista občina, kteri se jo brezdomovinec odkazal na podstavi določil 111. oddelka v domovinskom zakonu iz leta 1863. Na to doloüilo opozarjamo prav posebno vsa naša županstva. Ravno zdaj, ko se vr3i ljudski popis, imajo ugodno priliko, da doznajo, ktere osebe, ktere druzine živo zunaj domače obOine in so morda že voO kot deset let stalno nase- Ijono vedno v isti tuji obcini. Kakor hitro jo to na nedvojbeni način dognano, naj takoj vložijo prošnjo, da se dotična oseba ali družina v/.projme v zavezo tiste obcine, v kteri je nasoljena. Župani! Vestna vaša skrbnost bode [vasim obci- nam v največo korist. (Konec prih.) Politični pregled. K peložaju. Še par tednov in vlada üklice novo izvoljeni državni zbor k delovanju. Po dosedaj dovršenih volitvah soditi, pridejo sicer nekatere novo moči v državni zbor, ali o njih sposobnosti za normalno delovanje v istem nahaja se danes malo upanja, ker program, na katerega so bile voljene, je bil radikalen program. Socijalni demokrati so zgubili v V. ku- riji, ki jo po njih mnenju njih domena, skoro poloTico mandatov, a pridobill jih niso mirnejši elemonti, marveč so jih pridobili še mnogo burnejši, namreč ra- dikalni Nemci. katorim zapovoduje znani nomirnež dr. Wolf. Hes, da so v prvem začetku socijalni demokratje uspešno podpirali nemsko obstrukcijo, ali r zad- njem času postali so najvecji neprijatelji vsako obstrukcijo, dociin so radikalni Nemci pod vodstrorn Woll'a vedno pri- pravljeni na najsrditejši boj. na najbrez- obzirnejso obstrukcijo, ako bi hotela vlada le količkaj prarična biti kaki ne- nomski narodnosti, posebno pa Slova- liom. Število toh ljudij sicer ni voliko, ali njih terorizom upliva tako močno na ostalo liberalno neinžko stranke, da se, mu skoro ne morejo odtegniti. —¦ Ker pa pride tudi iz Ceškega nekaj več čožkih radikalcev v državni zbor in bi tudi sploh Mladočohi ne mogli brez rsakoga zadoščenja za storjena jim žaljenja za- početi mirnega delovanja v novem parla- mentu, je skoraj gotovo, da pride že v prvih sejah novoizvoljenega državnega zbora do spopada med Nemci in Cehi in da ne bodo zamogle vse ostale stranke odstraniti iz zbornice burnih viharjev ter nadomestiti jih z mirnim delovanjem. Lepe so res želje, katerejo izreklo ceiko voloposestvo v svojem te dni izdanem manilestu in tudi Poljaki in druge stranke so že site teh neplodonosnih prepirov, ki so na velikansko žkodo cele države, ali bojimo so, da ostanejo 5e naprej kakor dosloj vodno le prazne želje in da v Avstriji sploh ne pojde s parla- mentarizmom več dalje, ako se ne upelje po izvenrednem potu nov državnozborski poslovni red. Ruski car Nikolaj II. Huski car Nikolaj 11. jo žo popol- noma ozdravel U»r zopet opravlja svoj e Na vzhodu se je zabliščala danica; zvezde so po malem ugašale na sinjem nebu — zorilo se je. Strašen je bil zdaj pogled na Taä- Avlo. Bilo je kakor na pogorisöu vse razrušeno, sežgano, razdejano! Ded Ivan je bil uničen; vse je bil izgubil. Plakajoč je izkopal jamo na vrtu ter zagrebel svojo drago ženo. Nekoliko se je potolažil, ko je pri- šol Stojončo k njemu. Vsaj ta mu je bil ostal živ. Ali kje so bili drugi! Tu se približa še Peter k užalje- nemu starcu. Pove mu, da jih je bil on resil iz plamona in dima, ali — žal — da je izročil tedaj reseno Stanko razboj- niškim rokam. Skušal je potolažiti star- čka, in zagotavljal'^a je: da si hoče pri- zadjati na vse kriplje, da reši ujetnici. Ded^Ivan ga je blagoslovil ter mu voščil vso srečo v ta namen; ali lemalo nadeje je imel, da bi se ta želja iz- polnila. Nekoliko dnij kasneje pa zbere ded Ivan ostalo imetje, kolikor ga je bilo še dobiti ter se preseli se sinoai Stojenčom v Sumen. državne posle. Poroča se, da se poda za kakih 14 dni v Carskoje selo io izostane vsako potovanje v druge kraje. Car je svojima dvemä zdravnikoma podelil vi- soke nagrade in sieer dr. Popovemu lOU.UOO rubljev in ga je ob enein ime- noval svojiin esebnim zdravnikoin, a dr. Potskemu pa 50.000 rubljev in naslov ruskega dvornega /dravnika. Rusija in Turkestan. Angleški list „Sunday Special" je zvedel, da je odšlo 3000 mož ruske vojske iz Batunia na afganislansko rnejo. A to tla je le nekaka predstraža, v vzhodni Turkestan pa odpošlje Kusiija 20.000 mož in 70(K) konjenikov. Angleži so radi tega gibanja ruske vojske zelo vzneinirjeni. Drugi viri pa še poročajo, da so se na indijsko-afganistanski meji pojavili veliki neniiri ter da so vstaši pobili tamošnje angležkovojaštvo. Prebivalstvo onih krajev je odbilo ungležke ponudbe. Bolgarija. Bolgarski narod je prišel do spo- znanja, da se mora otresli izvestnih tu- jih pijavk, ako lioče obstati. Prvo vpra- šauje, ki je inia zdaj rešiti, je ktnetijsko yprasanje. V ta namon se je vršil ini- nuli teden v Sredcu, glavnern mestu Bolgarije kmetijski shod, na kateri je priSlo iz vse Bolgarije nad 400 zastop- nikov kmetijstva. Med njiini je bilo tudi nekaj po tujcih socijalistično pohujsanih elementov, ki hi bili radi shod razprsili s tem, da so skušali spravljati na dnevni red razna politična vprašanja. Posrečilo pa se jim ni, ker je bila večina zmernih posestnikov, ki hočejo na vsak način preuredbo kmetijstva in njega napredek in oprostitev od židovskih pijark. Spre- jelo se je reč vaznih resolucij. Vojna v Južni Afrlkl. Buri napredujttjo v kapski koloniji. Udrlo jih je že okoli 5000 za njirni An- gleži. Za vprvo je naruen Burov, ma- sčevati se nad Angleži za porušena jim domovja s tern, da pokončujejo od kraja angležko imetje v Kapu ter napravljajo velikanske škode. Drugi namen Burov pa je la, zvabili za seboj Angleže v Kap ter tako izpraz- niti angležkoga vojaštva Transvaal, kateri hočejo Buri polein na vseh krajih močno zasesti. Lord Kitchener nujno zahteva novih čet iz Anglije. Na rnnogih krajih Buri nenadoma napadajo angležke od- delke, kateri so navadno poraženi. Glavno mesto Oranje - države, Bloeinfontein so Buri popolnoma razdejali. Angle/ki ca- sopisi zahtevajo, da se v Kapu takoj razglasi nagla sodba. Domače in razne novice. Volihiim mo/nn /a kniecke ob- (ine. — Politično društvo „Sloga" Vain priporoča za svojega kaudidata pri dr- žavnozborski volitvi, ki se bo vršila v sredo due 9. t. m., doželnosodnega svet- nika gospoda Matijo Itutarja. Vaša dolžnost jc in tudi narodna disciplina zahteva od Vas, da ga brez vsakega pomisleka vsi volite. Politično društvo „Sloga" je dobro premislilo, predno Vam je predstavilo in določilo tega kandidata. Spoznalo je namreč, da je pri sedanjih okoliščinah on uajpri- mernejši kandidat, ter se je uverilo o njem, da bode z največjo natančuostjo in vestnostjo zastopal koristi svojih vo- lilcev. Da je politično društvo „Sloga" v njem našlo pravega moža, trdimo s tem večjo gotovostjo, ker nas zavidajo zanj celo nasi nasprotniki, priznajoč o njem, da stoji v vsakem oziru visoko nad njihovim kandidatom. Deželnosodni svetnik Matija Ru- tar je sin kmečkih starišev. Kot takeuiu je dobro znana beda kmečkega staiiu; pa tudi kot sodnik je imel vsak dan priliko prepričati se o revah in težavah, ki tarejo našega kmeta. In tudi v res- nici — tega ne more nikdo tajiti — šel je kmetu vedno na roke kolikor je le mogel. Deželnosodni svetnik Matija Ru- tar pa je bil tudi vedno zvest sin svo- jega slovenskega naroda in je natanko poučen o krivicah, ki se iiam Slovencem gode v narodnem oziru. Kot državni posianec mu bode sveta dolžnost, da se upre" krivici, ki se godi naši narodnosti ter bode neustrašeno zagovarjal duševne in gmotne koristi svojih volilcev. Resno opozarjamo torej volilne može, naj se ne dajo preslepiti od ni- kogar. Naši nasprotniki, da dosežejo svoj nainen, izmišljevali se bodo in la- gali okoli Vas, pripovedovali Vam bodo take reči, da bode njim samim vse črno pred očmi, a volilni možje, za vse take pravljice imejte le gluha ušesa, kajti Prepričani bodite, da takim ljudem so Vase koristi deveta briga in da hočejo doseči le svoj strankarski namen. V prepričanju torej, da se ue bo dal nobeden od Vas preslepiti, marveč da ostauete vsi zvesti p o š t e n i i n d o b r i s t v a r i, ki je ob jednem Vaša korist, pozivljamo Vas še enkrat ter Vas rotinio, da zapišete na svoje glasovnice ime 3Iatija llutar, deželnosodni avötxiik v Goriei. Posebno pa Vas opoininjaino na to, da Vam bodo naši nasprotniki kva- sili o odvisnosti našega kandidata, češ, da je on c. kr. uradnik. To je najpod- lejše sredstvo, katero morejo rabiti naši nasprotniki, posebno pri uradnik u- sodniku. V tem pogledu se lahko odgovori na tako trditev od nasprotne strain, da je tak posianec niiiogo neodvisnejsi od odvetnikii in v večjih slučajih tudi od — poscstuika; kajti osebe iz teh dveh stanov pogostoma zadržujejo domači opravki, dočim ne motijo dežclnosodnega svetuika v njegovih poslanskih dolžno- stih ne posestniška opravila, ne kaka- klijentela, kar se lahko dogodi pri od- vetniku. In pa: ali ni dr. Ferjančič, kandi- dat „uarodno - napredne" stranke na Kranjskem. tudi c. kr. deželnosodni svet- nik? Če je pa on kot c. kr. deželno- sodni svetnik neodvisen in ni imela njegova stranka, ko ga je postavila svo- jiin kandidatom, v tem pogledu nobe- nega pomisleka, zakaj bi delali n a š i „naprednjaki" pomisleke glede njego- vega kolege Matija Rutarja? Torej volilni možje, priporočamo Vam še enkrat, da stojite trdni in ne- omahljivi, ter da volite vsi kot jeden mož kandidata, katerega Vam priporoča političuo društvo „Sloga"! Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: spošt. g. Frane Zuchiatti, župan v Medani K 10; č. g. Primož Za- krajišek, kaplan v Št. Petru 2 K; duhov- nik iz okolice 10 K; bl. g. Čermelj An- drej, trgovec v Gorici 4 K. — llvala! Za otro&ki vrtec v Pevini je daroval trgovec g. Breščak 4 K. Kenu'enje za itnlijanske ^la- sove. V zadnji svoji številki sino rekli, da prepuščamo z veseljem j e z o „na- prednjakom". Znano je pa, da človek v svoji jezi ničesar ne poniisli, kar govori in piše. Ce je pa „Soča" že poprej, nam- reč pred izidoM volitve, polnila svoje predale i. gorostasniini lažmi, četudi se je zibala še v sladki nadi zmago in joj strast ni š(» popolnoma omračila možganj, je pač urnevno, k kakimi lažrui mora še le zdaj polniti svoje predale. Mi ne mo- remo drugače, nego da pomilujerno revico in njene pristaže; ne morerno pa tudi storiti od manj, da ne hi povedali svojirn čitateljeni, kako naivni da so bili ti „na- prednjaški" kolovodje, ko so moledovali okolo dr. Graziadio, okolo Lenassija in dr. Pajerja za italijanske glasove še na dan volitve in sieer predno se je pričela ožja volitev. Ti naprednjaski kolovodje prosili se najprej liberalne llalijane, naj bi go- ri^ki italjanski volilei oddali svoje glasove za dr. Tuino; ker pa liberalni Italijani tega niso hoteli storiti, zadovoljili so se „naprednjaki" s tem, da se je od st ran i vodstva italijanskega političnega društva „Unione" poslala v Gradižče posebna deputaeija h k o n s e r v a t i v n i m i t a- 1 i j a n s k i in v o 1 i 1 c e m s prošnjo, naj bi se isti ne udeležili ožje volitve. Pre- govor pravi, da „v s i 1 i vrag muhe j e". A prepričani smo, da hi take muhe celo vrag niti v največji sili ne požrl, kakor jo je inoral požreti poglavitni sr- boritež naprednjakov in katero je po- kladal na krožnik zbranim „naprednja- škirn" ppistašem v gostilni pri Petru ter o njej eelo brzojavno poročal na vse Stiri vetrove sveta, trdeč: zinaga dr. Tuini pri ožji volitvi je z a g o t o v 1 j e n a. Kaj pravi k temu „Soca" ? — Na izvolitvi narodno-naprednega kandi- data dr. Tavč-arja v Ljubljani je pripo- mogel precejAen del Nemcev. To potrjuje tudi „Grazer Taglatt" z besedami: „ZaI je bilo z o p e t nekaj Nemcev, ki so volili Ta v ča r j a". Tujci so torej v s r e d i äß u sloven«ke domovine pripomogli do zmage Slovencu; sereda je ta n a r o d n o - n a p r e d n i, a ne — „klerikalni" mož. Ako pa je to mogoče na zelenem lesu, kaj naj se zgodi na — suhem? bi lahko rekli mi s sv. pis- mom, a prepužcumo rajši sodbo „Soči". Moraine propalice. — Omenili smo že v zadnjem našem poročilu o zadnji državnozborski volitvi, da se je po doznanem izidu volitve tolpa pijanih „napredujakov" valila po mestu tuleč liki propale barabe in pouličnjaki ter se priplazila do pod oken stanovanja 5r. Gregorčiča. Rekli smo tudi, da je v svoji razdivjanosti sipala v italijan»kern jeziku raznih gnjusnih psovk na njegovo osebo. — Sobotna žtevilka „Soče" s ponosorn 1 potrjuje našo vest ter ie pristavlja, da se je pridružilo tem „naprednirn" mo- ralniin propalicam recte „naprednirn ju- nakonr' Ae ohilo — i'urlanske la ki naze. Iz tega pač lahko razvidijo naši resni rodoljuhi, kako je že skrajna doha, da pograhijo goriški Slovenci — metlo ter da dim prej pometejo U g'iioj z naiih domačih tal. Odbor drustva slovenskili vele- posestnikov razpošilja med veleposes- tnike na Goriskein volilui oklic, v katerein priporoca za slovenskega kandidata go- spoda Andreja Kocjančiča, veleposestnika v Podgori. Iz Hiht'inberga se riam piše due 4. t. in.: Z velikim navdusenjem sprejeta je bila pri nas vesela rest, da je bil izvoljen državnirn poslancem naä pre- ljuhljeni dr. Anton Gregorßiß. Na raznih hišah in na obcinski pisarni so se razobesile zastave. Zvecer pa so se zapalili na nmogih krajih razsežne ob- čine kresovi in gnnenje topičev je na- znanjalo y svet za nas najveselejšo vest. Na večer pa so se sešli župan, občinski starešine in ninogi drugi odlični občani pri Gerzeju na čašo pristnega vipavca, da slavijo zmago post cue slovenske stvari nad korupeijo. Odposlala se je tudi posebna čestitka izvoljeneinu po- slancu, katero je podpisal župan, pod- župani in več staresin. Da nam Bog poživi še mnoga leta naSega voditelja in najpožrtovalnejega rodoljuba dr. Anton a G regorčiča! 0/naniIe c. kr. finanßnega ravna- teljstva v Trstu dne 1. januvarja 1901, s kojim se vnovič razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov kakor tudi posledice zanemarjanja istih. Financno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. i5t. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih placevati : a) zemljarina v me seen ih ohrokih in to: prvega vsakega meseca naprej; l>) h is n o - raz r e d n i kakor tudi his no - n aje in ni davek zunaj mesta Trsta v rn e s e č n i h rokih in to : prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno- najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septernhra in 1. decembra ; c) ö od sto davščina od his davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih kakor hisno-najemni davek t. j, v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septem- bra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati ; d) obča priilobarina se ima placati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, I. julija, in 1. oktobra. lsto tako treha placati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v stirih jednakih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajocih obrokih : e) v kolikor se prihodarina ne plača na način označeni v §. 133 zakona od 25. oktobra 1S96. drž.'zak. St. 220 t. j. potoin odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra do- spevajocih obrokih : ,/') osehno dohodarino je plačati s pridr/.kom določeb g- 234 zakona od 25. oktobra 1890 drž. zak. St. 220 oziroma cesarske naredbe od 8. julija 1898 drž. zak. št. 120 v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajocih ohrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§. 167 ter 168 gornjega zakona omenjeiie, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti pre- jemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plaßarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Od- hitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih ohrokih, kakor izplače- vanje prijemkov. Kedor navedeuih neposrednih dav- kov ne placa najpozneje v 14 dneh po preteku roka določenega za poravnanjc vsakega teh davkov, je dolžan plačati z a in u d n e o b r e s t i, če preseže posarnezni redni davek vred za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roka za vplačanje do dne placila, tako da pride po l:l/10 h na vsakih sto kron vsaki dan, kar ue ¦L dolžnim davkoin vred potirja. Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo §. 5 zakona l dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: „Če bi se o zacetku novega davčnega leta že ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno pred- pisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo daveno leto, dokler se ne od- merijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila". Ožjii volitev v V. kuriji v Trstu. Pri ožji volitvi, ki se je vršila včeraj med slovenskini kandidatom dr. Rybarein in italijanskim Atilio Hortisem, je dobil slovenski kandidat H414 glasov ital. pa 10699, torej le 2285 glasov vet* kakor slovenski. In to naj bi bila „citä pre- tamente italiana"! Toliko za danes v naglici. Nov delavski list. - V Trstu je začel izhajati poleg „Slovenske Družine" še jeden list pod naslovom „Svetilnik". lzhajal bode dvakrat na mesec in stane za vse leto 3 krone. Izpovedbe ali fas ye zi ekvi- valent in sicer za VI. desetletje se imajo v razglasu c. kr. tinancnega vodstva v Trstu in sicer s stanjen, 1. januarja 1901 predložiti c. kr. pristojbinakemu uradu v Trstu do konca aprila prihodnjega leta. O volitvah na Koro^kein. — Dne 4. t. rn. se je vriil v Celovcu velik protestni shod volilnih mož iz cele Ko- roSke, nemskih in slovenskih, da prote- stuje zoper mnogc in velike krivice pri minulih državnozborskih volitvah. Ude- ležilo se je shoda nad 400 oseb, Ob velikein ogorcenju so govorili Huber, Pirker, Podgorc, dr. Pupovac, Walcher. Več resolucij je bilo jednoglasno spro- jetih. Dr. Mahnit1 v Kiniu. Na božič je bil krški škof dr. Mahnic v Rirnu. V cerkvi sv. Jeronima je služil sv. rnaso. Ta cerkev ima privilegij, da se štirikrat ua leto epistola in evangelij pevata v staroslovenskem jeziku. To se je zgodilo tudi med sv. mašo dr. Mahniea. Sprejet je bil tudi v avdijenci pri sv. Očetu. „Siitlsteirische Post" je z novirn letom prenehala izhajati, mosto nje pa je pričel izhajati na Štajerskem nov Slo- vencem prijazen nemški pisan list „Siid- steirische Presse". Izdaje in urejuje ga g. Fr. Šegula. Ime novega lastnika in urednika je porok, da bode list zago- varjal resnico in pravico po geslu: vse za vero, dom, cesarja. Najstarejsi dlan drzavnega zbora je vitez Jaworski. On bode tudi predse- doval pri prvi seji bodočega državno- zborskega zasedanja. Star je 79 let. (ilede dopisovanja vojakom ua bojnili ladijali na Kitajskcin poroča poštno vodstvo sledeče: Navadna pisma do 70 gr. in dopisnice glaseče se na osehe, ki so vkreane na bojnih ladijah v vzhodni Aziji: Marija Terezija, Klizabeta, Aspern in Zenta so po^tnine prosta. Istotako pisma in dopisnice od teh vkr- canih. Naslov na te osebe ima zadržati: 1. line, službeno svojstvo prijemalca; 2. nalančno ime bojne ladije, h kateri pri- jemalee spada; 3. opomba „Feldpost". Letosnja zima. V Slavoniji je letos toliko snega, da imajo vlaki vedno velike zamude. Na kvarnerskih otokih pa vlada strašna burja. V Senju ljudje niti iz his ne morejo. Parniki ne morejo na rnorje, vožnja do Opatije je ustavljena. Tudi v Trstu je silna burja in mraz. Morje je nemirno, voda, ki pljuska na ohrežje, zmrzuje sproti, hoja ob kraju brega je vsled tega nevarna. Delo v pri- staniaču počiva, inraza je stalno 7*7° pod ničlo. Tudi v Gorici je letos taka zima, kakoršne ljudje ne pomnijo že dvajset let, mraza je že ätiri dni 6—8° pod niclo. V Italiji je tudi letos huda zima, lako govore poročila iz raznih krajev Italije. Kugii v llusiji. V vasi Vladimi- rovka v Astrahanu na Ruskem se je po- javila kuga. Od 19 obolelih oseb jih je 15 umrlo. Kaj prorokuje Falb o no vein letu ? Falba se ni minulo veselje do prorokovanja. Za bodoče polletje napo- veduje to-le: Januvar. Prvo polovico meseca bo mraz, ozračje bo suho, snezilo bo malo. Sredi meseca bo mraz odnehal, in snežilo bo vedno bolj. Zadnji teden bo padlo mnogo snega, vreme bo vlažno. Februvar. Prvo tretjino meseca ho deževno vreme. Nato veliko snega. V drugi tretjini bo manj snežilo, tudi se bo nekoliko ogrelo; v tretji tretjini bo ne- navadno gorko in veliko dežja. Nazadnje povodnji. Marec. V prvi polovici veliko snega, v zahodni Evropi dež V drugi polovici v zahodni Evropi suša, v osrednji Evropi dež. 20. marec je najkritičnejai dan celega leta. Koncem meseca bo dež ponehal, postajalo bo vedno gorkeje, tu in tain bodo viharji. Geli mesec bo zelo vlažen. April. V začetku mraz, nekoliko snega. Potem suho, toplota primerna. Od 12. dalje dež, viharji, vedno bolj hladno. Okrog 18. suho, nekoliko snega. Po 24. dež, zelo toplo, viharji. Maj. Splošno malo dežja. V drugi polovici meseca zelo toplo. Od 10.—20. veliko viharjev. Celi mesec precej vlažen. J u nij. Splošno bolj suho vreme, kakor v maju. Od 10.—20. veliki nalivi. Od 20 do konca meseca veliko viharjev. Prvi teden bo vroče, drugi teden bo vročina odnehala, tretji teden ho precej hladno, četrti primerno gorko. Gorenjec bi na to dejal : Tisti proroki, ki žgance jedo, nič ne vedo. Listnica uredništva: Gg. dopisnikom ustrežemo prihodiijičl ^Prosvetn". Prva letosnja Stevilka te prokrasne hrvalske revije ima sledečo vsßbino: Novi viek (dr. Harambašič); • Sablasti. (V Novak); Hrvatske uspomene u Mletcima (dr. Jelič) Križari (Po Sion- kiewiczu provel dr. HarambaSie) Uz prskos (G. i J. Lovretič) Valvasorova sbirka(dr. Hranilovič) 0 patvorenju našeg živeža (dr. Hoinz) Listak. — Polej? te volezani- mive vsebine irna predležeea ištovilka mnoffo krasnih slik, portretov ild. „Pro- , svola" je ilustrovan hrvatski list tolike ] vrednosti, da se irna pred njim skriti ' marsikateri rnodornih svetovnih jedna- kostročnih izdaj drugih narodnosti, radi čCsar toplo priporočarno i Slovencem, da si naroee „Prosveto1'. Na „Prosvoti" so- deluje veliko štovilo najodličnejšili hr- vatskih pisateljev in umetnikov. — Po posti prejemana stane na lelo 14 K. Narodno i>ospodarstvo. Ya/nost bakterij v pospodarstvu. Bakterije so najnadležnejša življenjska bitja, ki se s prostim očesorn ne vidijo. Nahaja so jib v nwlienih oblikali in vo- likoslih. radi česar jih delimo v razne vrste. Navadno se nahajajo v slinasti prozorni ko/.ici. Pogoj njibovemu življe- nju i dolovanju se v po^lavitnom jako ra/Jikuje. Dočirn jib noko vrste zainore uspevati v vsaki branilni tvarini, se druge zopot ornejujejo samo na neke posamezne tvarine, brez katerib ali zelo slabo uspe- vajo, ali celo poginejo. — Istotako so nabaja baktorij, ki so v gospodarstvu in v innogem drugem poglodu od velike koristi, mej tem ko druge, kjer se poja- vijo, napravijo voliko skode. Zato je za vsakoga gospodarja od volike važnosti, da ve, katoro vrste l>ak- torij so zanj koristne in s katenmi srod- stvi pripomore k njihovemu razvoju. Jodnako je potrebno gospodarju, da pozna srodstva, s katorimi zainore od- vrniti od sebe škodljive baktorijo,1 jih v kaln zatreti ali vsaj omejiti njih poguhno (lolovanje. Gospodarju se hvala Bogn ni troba vt'iliio boriti z bacili kolore, jeliko itd. ;ili toliko voč skrbij mu provzročajo ba- cili raznih živinskib boleznij. Živina, v kaliM'i je razvit n. pr. bacil tuberkulozo, s<> nahaja jodnako v uzornem lilovu, ka- kor i v ubožnejšom. Mnogi slrokovnjaki in gospoilarji so mnen.ja, da bi so živali, porojonih od tuberkuloznib roditeljov, no smelo vzgajati za nadaljni plod in ako bi bila pasma šo tako izborna. Tako žival bi se inornlo odstraniti iz hlova tor jo dojati v poseben prostor, ki bi so moral stalno čistiti in razkužovati s klorovirn apnom, klorovo kislino ali bakrono galieo, ako se hoče proprečili nadaljni razroj skodljivib bakterij. Treba pa jo tudi ve- liko providnosti glodo niloka od jetičnih krav. Takoga mloka ni smoti piti. ako ni bilo proj zavroto, kuhano, kor bolozon preide lahko tudi na eloveka. Ako se nileko takoj zavro, skuba, poginejo v njem bacili jetiko in jo tudi neškodljivo. Zaros veliko ulogo pa igrajo bak- torijo v mlekarstvu. Najveeji del pomanjk- Jjivosti. v siru ali mloku je pripisati škod- ljivomu U[ilivu inikroorganizinov. Hudečkasto, zelenkasto, ruinono ali višnjevo sluznato ali v tožko tolšco se narojajoče mleko, ali tudi tako, od ka- terega sir porudeči. ali postane višnjev- kast, ali če zažeri in dobi rudečkaste liso, — vse to prihaja od upliva bakterij, katere se zaredč vsled nesnažnosti po- sodo, vimena in onesnaženja rok z mlo- kom in naposled vsled slaboga zraka v hlevu ali slabe krme. Kolikor pa je škod- ljivih uplivov, ki jib provzročujejo na gospodarstvu bakterije po eni strani, v toliko je zopot po drugi strani potrebno njibovo sodelovanjo, da sir dozori in dobi tinoga okusa. Bakterije dajo suro- vomu maslu in siru dober dub in okus in posobno lastnost, s katero se drug od drugega razlikuje. Tudi normalno ki- sanje mleka je pripisati delovanju bacila mlečne kisline, ki prodelava mlečni slad- kor v mlečno kislino. Najvocji del bak- terij, ki prihajajo v mleko, deluje škod- ljivo. a praktičen rnlekar ima dovolj pri- ložnosti, da jib ugonobi. V ta narnen je v prvi vrsti potrobna snažnost in raz- kuženje prostorov z tnocno koncentri- ranim lugom itd. Od velike važnosti so bakterije v raznib pijačab, kjer delujejo včasih ko- ristno, včasib zopet ^odljivo. One so jo- dini laktor, ki sprominja sladkor v alkohol t. j. one prov/ročujejo vrenje. Naloga vsakoga gospodarja je toroj, da te pro- vzročitelje vrenja podpira v njihovem življonju in dolovanju, da dobi dobro eloveku koristne pijače. To pa se dosožo najboljo s čistirn zrakom v shrambi in s temporaturo vrenja od 14—15" C. Po strokovnjakih določeno je, da se delovanjo dotičnih bakterij šo prav nič ne pojavi pri 5° C, pri 8° G. sepojavi i se le noznatno, a pri 10° G. zaene se še le dobro razvijati. Hazvidno je torej, da je pri vrenju mnogo ležeče na tem- peraturi. katora mora irnoti gori ozna- j čene stopinje, ako hocomo, da rino odvre. * Vsako vino, ki vsled nozadostnega upliva baktorij prornalo vro in ne dovre, postane meliko. t. j. sladkor, ki se ni pretvoril v alkohol; postane sluznat, kar povzroči, da vino, ko ga točiš v kozaroc, pada tiho kakor olje in ne dela šuina. Ta pogrešek jo potem težko odstraniti, radi tega jo boljo, da pazimo na to, da vino dobro vro. Jako nevarna vrsta bakterij v knj- marstvu je takozvani ocotni grib, ki irna to lastnost, da s poniocjo kisika spremoni alkohol y ocetno ali josihovo kislino. Kislina v pijači so množi. dokler da pi- jača ne postane popolnoma noprikladna za užitok. In tudi tu je pomoč težavna, ker treba paziti, da ne pride kislina v vino po baktorijah. To se zabrani s tem, ako se ne pusti dolgo na zraku, ako ne rabinio nočisto in pokvarjono posodo, ako imaino v posodi dobro zapirajooo vina so dotikajoeo veho, ako no ovijamo cunje okoli pipe itd., to so približno sredstva, s katoritni se prepreei kis v vinu. Kisasto vino se težko popravi, pae pa se da ublažiti kislina z ogleno-kislim apnom, ako pa se je skisala smetana, izlije naj se na zdravi korn polem se ob ponovljenem vrenju kis ublaži. Tudi mloona kislina naslaja v vinu od bakterij, ki pretvarjajo sladkor vmlečno kislino, a pojavijo se v toliki množini, da mofit postane mlečnat. Ako ima vino dosti croslove ki- slino, se ne pojavi mlečna kislina, zato se jo zamore zapreciti s tem, da so joj pridene sadja. Najkoristnejo vrste baktorij so otn>, ki živo v moburnib oleklinab lopink. To bakterije dovodo dusik iz zraka v rastline. Apno goji to gljivo, zalo naj gospodar kar naj vet: more napravlja te vrste gnoja. Gnjilav in odpadki jednako pospo- fiujejo baktorijo. Proti tem vrstam gliv , so najbolja antisopticna srodstva, kakor i kuhinjska sol, dim. salicil, karbolna ki- slina itd. Vse lo dokazuje, da se nahaja v gospodarstvu koristnih in ikodljivib bakterij in da treba, da jih gospodar pozna, ker drugače ne more proti njim naslopati. Loterijske številke. 5. jaiiuvurju. Dunaj......58 76 46 19 12 Grac......74 64 44 45 26 t I | „JVsarodna Jiskapna" v G[oriei * •5 ulica Vetturini 9. > '&..... ««__ ) I Ilijada. \ si % I Povest slov. mladini. \ 'k Prosto po Homerju I Jj piipovednje ¦' i ANDREJ KRAGELJ. | 'I Z tolmačen važncjših osebnib | •? imen ter obsega 273 Stranij. ; | CENA: i •i 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. % :';? Priiiierno hi}/Arno i f in novoletno darilo. j Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Narodiiii tiskariiiiu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (ÜO.RICA Via Giardino 8 priporoca pristna bela in črna vina iz wipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in i»t*rskih w i - nogradov. JJosliivlja ua doiii iu m/jiosilja po želez- nici na vse kraje avstro-cjerske ruunarbij« v soiJik od 5(3 litrov naprej. iNa. zobt^vo poäilja tudi uzorce. Cenc interne. Po »treib a pofttena. Večnaluč!-W Hedko kodaj so dobi prozornega, dobroga pristnega oljkinega olja za „vet'no hu*", marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Najslabse olje1 pa je tako, ki obloži na dnu posodo. Prodajaloc da tudi tako olje za „večno luč" ; da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi |,.dušcami" ne gori, jo znano vsakomu v/, skušnje. Da nc bo več pritožb, da olje ne gori. ali pa dapremočno gori, ali da stenj preveč olja pov- /ijo, omislil som si troje?>rst stenjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo Kofolovi stenji, katere g a r a n t i r a m za trajno „veeno luc-' tudi v najhujšem rnrazu. Pouk s pošiljatvijo. Za prozorno dobro olje stenj O, za slabie I., najslabše (nesnažno) II. - Za visoka stekla ,,Giullonov Ap rat" stenj O, I K 60 V.. stenj,t I. in II. 3 K. Za navadna nirka I stekla stenj 0 I K., I. In II. 2 K 40 v. — Škatljlca stenjev zadostuje za eno leto. Stekla vseh vrst in barv. Dol0n- eeve sveče iz prarega čebelnega voska po originalnih cenah. So priporoča prec. duhovfičini Tine Kofol, cerkvenik v Kanalu (Goriäko). MÄ ttt\T\HI A TtCI/ Ä DUs A u txnuUvih I luivnlil 4A. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici 1 Preskrbljena jezpovsem novimi črkami. okraski in finim papirjem. Izdehye vsa dela v najkrajšem času po tako ni/kih cenah, da so ne boji nikake konkurence. Tiska brošure, diplome. trgovske račune. pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. mr „Narodna tiskarna" tiska -^m •^ „GORICO" in „Primorski List" ^T „GORICA" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. 1 „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine / I'll • iJ**U ~"l J'L" 1_ 'ii J^.«|-~~liiT_ri L ¦-¦ J^uin'^* I'd* V *~iJ*Vi'^1iA^'''C"'-VC»n'^*«CI'iJf*»J^J..iii~>.^si I, ill J\ i~M^s'V*"lJ \> i~Wt l"">J'ri'/^»'^"'U''^ Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tiskovin sc izvrše i obratuo psto; vsa flrnp v najkrajšem časn. [ „LjntiljaBsia treditua Ms i v Ljubljani [ Spitulske uliee St. 2. ¦ ii<*>iin.Bi—wl i^iti«*! Ln^"*nli nn^i i ru i^> n_f i ifi _T*Lj t Nakup in prodaja ' y vt»eh vr§t r«ut, državuih papirjwv, xxvtavuik ^ A i>i»«ui, ki'ttck, uovcev, valut i. t. d. po usi\- > ., knUututsjiih i>o{jojih. , 1 Posojil» un Tieduostue papirj*> proti ' i uizkiiu übrubtiin. s y aararovauje proti kurzui izj;*i»i. / , Fromese k vitum žrobauj*»ni. j '' Sprejemanje denarnih vlog , nü vloxuc knji/icu, iiit lwkoci račun iu uu i girukonto s4'/.//u obrwi»tov^ujeiiioU tin« vloge ^ du duo v/digu. ' • Eskompt menjic najkulantnej«. — Borzna naročila.