GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1©23'22J ŠTEVILKA’ 10 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI r. L K05TR UUKRSIHOUIC LTUBL^RDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. Samopročaja in zaloga izčelhou touarne ,,PETOUIR“, č. č. n s*******************'****'***. 1 \ Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her- f i BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva.... Din 30,000.000 Podružnice: cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevaije, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State ^ Bank, Cortland Street 82, New-York jj City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m mmii m ©■MIJI© m li^ii mmmmm I®lAOlOV0zNJEI®l mmmmm Najfinejša svetlobna telesa ::=■=— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, Kolodvorsha ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 4. decembra Danes bomo tiči Sreda, 5. Zaprto. Četrtek, 6. »> Smrt majke Jugoviča • • • Petek, 7. n Kar hočete Sobota, 8. n ob 3. uri popoldne Hamlet Nedelja, 9. v ob 3. uri pop. Kar hočete. Ljudska predstava. . . . Nedelja, 9. v ob 8. uri zvečer Danes bomo tiči Ponedeljek, 10. v Osma žena Torek, 11. n Začetek Zaprto. OPERA. ob pol 8. uri zvečer. Torek, 4. decembra Psoglavci Sreda, 5. V Zaprto. Četrtek, 6. v ob 4. uri pop. Janko in Metka. Mladinska predstava . . . Petek, 7. n Gosposvetski sen Sobota, 8. v Mignon. Ljudska predstava Nedelja, Ponedeljek, 9. n Gosposvetski sen 10. »> Zaprto. Red C Red A Red D Izven Izven Izven Red B Izven Red B Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo št. 12 J. Wanek, Ljubljana, Sv. Pelra c. 19 krznar in izdelovatelj čepic Velika izbera raznovrstnih kož, moderniziranje plaščev in kolje v najmodernejše modele. Začetek ob 8. Konec ob 11. Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna pri Plavcu Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestr.oy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. Plaveč, trgovec v malem mestu.................g. Lipah Minka, njegova sestranka in varovanka . . gna Gorjupova Bobek, trgovski pomočnik . . g. Rogoz . g. Plut . g. Sancin . gna Rakarjeva Melhijor, hlapec brez službe................g. Kralj Drugovič......................................g. Drenovec Poskočil, krojaški mojster....................g. Skrbinšek Globočnikova, trgovka z modnim blagom . ga P. Juvanova Jelovškova, vdova.............................ga Wintrova Cvetkova, Plavčeva svakinja...................ga Medvedova Komar.........................................g. Jan Tina, izdelovalka lišpa.......................gna V. Juvanova Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . . gna Ježkova Hišnik........................................g. Kumar Kočijaž.......................................g. Jerman Stražnik......................................g. Cesar Grabež, potepuh...............................g. Terčič Prvi natakar..................................g. Medven Drugi natakar.................................g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po četrti sliki daljši odmor. Salon za da m e in gospode EMIL NAVINŠBK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica lasulj in potrebščin _ 2 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča Prva snaha Druga snaha Treča snaha Cetvrta snaha Peta snaha Šesta snaha Sedma snaha Osma snaha Deveta snaha Angjelija . . . Kosovka djevojka Jedna baka Damjan Jugovič . . . . g. Rogoz Slijepac guslar Bakin unučič Jedan čobanin 1- glasnik 2. glasnik M | II- i Turčin III. J l. . Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanski zarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski...................... Sebastijan, mlad plemič, Violin brat......... Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj Pomorski kapitan, Violin prijatelj........... Curto^H'} P^em*^a v v°jv°dovi službi j ' Vitez Tobija Rig, Olivijin stric............. Vitez Andrej Bledica......................... Malvolio, Olivijin dvornik................... Fabijan,! y j oiiviji { Norec, > [................ Menih........................................ Olivija, grofica............................. Viola, Sebastijanova sestra.................. Marija, Olivijina hišna...................... Birič........................................ Sluga pri Oiiviji............................ Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. Najugodnejši nakup igrač in primernih daril za Božič in Novo leto pri tvrdki Vaso Petričic nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. g. Drenovec g. Kralj g. Terčič g. Medven g. Cesar g. Markič g. Peček g. Šest g. Rogoz g. Gregorin g. Skrbinšek g. Lipah ga Wintrova ga Šaričeva ga Juvanova g. Sancin g. Kumar Začetek ob 3. Konec ob pol 6. HAMLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski........................................g. Skrbinšek Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz Polonij, prvi komornik..................................... g. Lipah Laertes, njegov sin..........................................g. Kralj Horacij, Hamletov prijatelj..................................g. Peček Voltimand, ................................g. Markič Kornelij, ................................g- Kumar Rozenkranc, dvorniki ........................................g. Drenovec Gildenstern, ................................g. Smerkolj Osrik, ................................g. Sancin Plemič................................................ g. Bertok Marcel, \ , /....................................g. Medven Bernardo, / častnika ^.......................................g Sancin Frančiško, vojak.............................................g- Smerkolj Rajnold, sluga Polonijev.....................................g- Cesar Portinbras, kraljevič norveški...............................g. Gregorin Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g. Terčič Prvi igralec................................................. g. Danilo Drugi igralec................................................g- Sancin Tretji igralec...............................................g. Kumar Igralka......................................................gna Gorjupova Sluga........................................................g. Bertok Duhovnik.....................................................g- Markič Prvi grobar..................................................g- Plut Drugi grobar.................................................g- Cesar Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati..................ga Medvedova Ofelija, Polonijeva hči......................................ga Saričeva Osebe v Igri: Prolog.......................................................g. Kumar Kralj........................................................g. Danilo Kraljica.....................................................gna Gorjupova Lucijan, kraljev nečak.......................................g. Sancin Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. - Po tretjem dejanju daljša pavza. — 5 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown.....................................g. Putjata Hubert....................................g. Rogoz Marki.....................................g. Danilo Cok.......................................g. Medven Tajnik....................................g. Jan Matard....................................g. Jerman Natakar...................‘...............g. Sancin Monna.....................................ga Nablocka Lucienne..................................gna Mira Danilova Miss Georg................................ga Medvedova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete g. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Schwab. to re©TT s-s LDcfflBiLJMKira GRADIŠČE 7 IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Začetek ob pol 8. Konec okrog 11. PSOGLAVCI. Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo napisal po. romanu Jiraskovem Karel Šipek. Vglasbil Karel Kovarovic. Dirigent: A. BALATKA. Jan Sladky Kozina, kmet iz Ujezda . Režiser: O. ŠEST. g. Šimenc Hanči, njegova žena.......................ga Lewandovska Stara Kozinova, njegova mati Krištof Hruby, rihtar iz Draženova, njegov stric Jurij Syka, rihtar iz Ujezda Matevž Pribek, kmet iz Ujezda Adam Eci, imenovan Šaljivec, iz Klenč Jakob Brychta, rihtar iz Postrekova Jurij Peč, rihtar iz Hodova Nemec, rihtar iz Klenč Jiskra Rehurek, godec . kmetje iz hodskih vasi p Valouškova-Borova k. g. g. Bogojevič g. Perko g. Zupan g. Mohorič g. Finko g. Lumbar g. Rus g. Šubelj g. Cvejič gna Sfiligojeva Dorla, njegova žena...............................ga Matačičeva Maksimilijan Laminger z Albenreuta, imenovan med Psoglavci Lomikar, poglavar plzenskega okraja, gospodar hodske zemlje Katarina, rojena Lobkovic, njegova soproga Vaclav grof Sternberg, predsednik prizivnega sodišča.........................................g. Zathey Koš, Lamingerjev valpet..............................g- Pugelj Sodni sluga..........................................g. Debevec Ječar................................................g. Habič Ženski glas za odrom..............................gna Kocuvan Kozinova otroka. Hodi, vojaki, plemiči, sodniki, pisarji, Lamin- gerjevi gosti. Dejanje se vrši 1695, do zadnje slike je minulo eno leto. Prvo in drugo dejanje in poslednja slika se vrše na Hodskem, prva slika tretjega dejanja v Pragi, druga v Plznu. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Kostumi: Gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. - 7 - Začetek ob 4. Konec ob pol 6. Janko in Metka. Pravljična opera v treh slikah. Spisala A. Wette. Poslovenil Mihael Markič. Vglasbil E. Humperdinck. Dirigent: K. JERAJ. Režiser: P. DEBEVEC. Peter, metlar................................g. dr. Rigo Jera, njegova žena...........................ga Smolenska Janko, ) ... , , (....................gna Saxova Metka, / n^U 0 ro a l...................gna Korenjakova Vešča hrustalka..............................gna Kattnerjeva Škrat peskovnik..............................ga Matačičeva Škrat rosnik.................................ga Gaj-Jermanova Angeli in otroci. Prva slika: Doma. Druga slika: V gozdu. Tretja slika: Mede- njačni hramec. Deloma nove dekoracije: Skružny. Vsebina: I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se jezi nad njima. Za kazen morata v gozd po jagode. Vrne se oče z mesta in prinese živeža. Ko izve, da sta šla otroka v gozd, se zelo prestraši: v gozdu namreč stanuje čarovnica Hrustalka, ki male otroke peče in jč. Zato ju gre iskat. II. Janko in Metka se v gozdu izgubita. Večer je. Sedeta na mah, molita in zaspita. III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki zapre Jankota v hlev, Metki pa naloži hišna dela. Metka opazi, kako Hrustalka čara in zdaj začara Hrustalko, da zleze v peč. Medtem prideta oče in mati in vsi se veselo vrnejo domov. Zavarovalnica in pozavarovalnica . t tJC 6,000.000 Din ?o^oi največjo vplačano glavnico \&c(X med jagoslov. zavarovalnicami Dohodki premij l. 1922 18,036.500 Din Škode l. 1922 .............. 6,343.000 Din — 8 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Gosposvetski sen. Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš. Vglasbil: Risto Savin. Dirigent: A. BALATKA. Dušan............................... Bernard, knez Korotana in Kranjske marke.......................... Kneginja, njegova mati . . . . Otokar I. Premisi, kralj češki . . Juta, njegova hči................... Grofica Andeška..................... Margareta, njena hči................ Mojmir, vitez, Bernardov prijatelj Pasto včan,| j............. Gradekar, J kmeta (................. Režiser: O. ŠEST. g. Betteto - Zupan g. Sowilski ga Smolenska g. Pugelj ga Lewandovska ga Borova — Ropasova g. Rewicz — gna Kattnerjeva g. dr. Rigo g. Debevec g. Banovec Gosti, lovci, ljudstvo, vojaki. Predigra se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju. Nove dekoracije: slikama Narodnega gledališča pod vodstvom g. Skružnyja. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. Pjmrnt Is n r • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Francoska književnost zadnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnostii vznesenosti in sijaju besede t iko tipično francosko, kakor je kostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta prekipevajoča od po>meha nad seboj; ■tv, ki bi si moge1 priboriti svet in st ne upa dvigniti oci od žene, hi jo ljubi evo vam junaka te čudov.te komedije! ..Cvrano de Bergerac*4 je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega dednlišča. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 - 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. MIGNON. Opera v treh dejanjih, po Goetheju napisala Mihael Carre in Jules Barbicr, vglasbil Ambroise Thomas. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Mignon.................gna Saxova Filina.................ga Gaj-Jermanova - ga Vesel-Polla k. g. Viljem. ..............g. Burja Lothario...............g. Betetto — g. Zupan Laertes................g. Mohorič Jarno..................g. Pugelj Friderik...............gna Kocuvanova Antonio................g. Perko Prva dva dejanja se vršita v Nemčiji, tretje v Italiji v letu 1790. Vsebina. 1. dej.: Pred veselo kremo, kjer popivajo meščani in nastopijo cigani s svojo umetnostjo, se pojavijo kot gledalci tudi igralci. Jarno, vodja ciganov, sili z bičem v roki Mignon, da bi pela. Viljem se zavzame zanjo. Cigani odidejo in puste Mignon Lotim rij u. Igralec Laertes svari Viljema, naj se čuva Mignon. On pa jo odkupi od ciganov in jo vzame, preoblečeno v deško obleko, s seboj. 2. dej.: Filina se lišpa za predstavo. Nocoj bodo igralci nastopili v gradu. Filina je ljubosumna na Mignon, katera sklene raje ostati sama in .ie ločiti od Viljema. Izprememba: Mignon, oblečena zopet kot ciganka, želi iz ljubosumja do Filine, da bi se paviljon podrl. Lothario ga zažge. Filina ji ukaže, prinesti iz gorečega paviljona šopek cvetlic, ki ga je pozabila v njem. Mignon uboga in Viljem jo komaj reši iz ognja. 3. dej.: Bolno Mignon so prenesli v vilo Cypriani. Viljem spozna njeno ljubezen in jo vzljubi. Ko pa naenkrat odkrijejo, da je Mignon hči mar ki jeva, ki mu je bila pred leti ukradena in katero je on, preoblečen kot Lothario, tako dolgo iskal in jo danes ves srečen našel, se tega dogodka vsi trije vesele. ■n7" ŠIVALNI STROJI Mundlos ORIGINAL VIKTORIJA, 15 letna garancija. Vse vrste jedilnega orodja. Velita zaloga zlatnine in srebrnine. ]os. Šelovin-Čuden, urn, Mesini trg si. 13. Lepa božična in novoletna darila. Lepa darila za ženine in neveste. - 10 - Pavel Debevec: ^ Opera „Janko in Metka" je danes med najboljšimi nemškimi operami, kar jih je rodila povvagnerska doba. Glasbena zgodovina pozna prav malo tako skromno prisrčnih del, tako neprisiljeno naivnih stvaritev, kakor je baš Humperdinckova pravljična opera „Janko in Metka". Ohranila si je kljub svoji tridesetletni starosti še vedno dovolj močno priljubljenost, ki privabi danes marsikoga, kateremu se hoče nedolžnega, otroškega razpoloženja. Opero je zložil Engelbert Humperdinck 1. 1893. (Weimar) in velja splošno kakor nekak dokaz, da ne leži vsa sila nemške glasbe samo v heroičnih, nadnaravnih dejanjih starodavnih povesti, temveč da je Wagnerjev jezik mogočen prav tako tudi v naivni in nepatetični formi. Besedilo je napisala skladateljeva sestra, gospa Adelaida Wette. Seveda nikakor ne z namenom pisati operni tekst. Dramatizirala je znano pravljico o „Janku in Metki“ za svojo deco, kateri je hotela napraviti veselje. In ravno radi tega, da je tekst tako brez vsakega resnejšega namena, brez vnanjega šopirjenja, baš vsled tega se je tudi skladatelju tako dobro posrečila glasba. Humperdinck je ustanovitelj pravljične forme v operi. Iskali in v tem poskušali so se mnogi že davno pred njim. Toda on je hotel priboriti tudi tej obliki življensko pravico v novi glasbeni drami, kar je bilo tem težje, čim več je bilo pristašev Wagnerjevega nazora, da je najboljša snov vedno ona, ki obdelava kaj nadnaravnega, silnega. Medtem, ko je v pravi muzikalni drami tvorbena sila dramatika, tragika silnih junakov — je pravljični operi ostalo vsega tega edinole pravljica, čudovitost. — Treba je bilo torej ustvariti tako rekoč novo obleko tej pravljici, da bi se gibala v krogih muzikalne drame ali z drugimi besedami „Wagnerskega“ sloga. Pravljica ne pozna gorečih strasti, nikakih duševnih katastrof; vse je samo prosojno, čudovito. Naravno je torej, da zahteva te vrste opera tudi vse drugačnega talenta. In ravno tega ima Humperdinck v tako veliki meri, kakor malokdo. Predvsem je nadvse imeniten humorist, ki združuje s tem redkim darom še Weberjevo iskreno ljubezen do romantičnega gozda. Humperdinck obvlada svojo tvarino, nikdar ne pretirava. Le včasih, n. pr. v plesu čarovnice zadoni z vso silo Wagnerskega orkestra, toda še takrat mu kumuje hudomušnost, da ni težko opaziti rahle parodije. Tako ima opera „Janko in Metka" zgodovinski pomen. Prinesla je nov slog muzikalne drame, tako rekoč Wagnerja v pomanjšani, nikakor pa ne v poslabšani obliki. QRICflR & MEJflC LJUBLJANA, ŠEULNBURGOUfl U[ICfl 3 KNflfLJEUE ULICE ZALOGA OBLEK Zfl PflME, G05P0PE IN OTROKE — 11 — Iz pisem Josipa Kainza.* Otto Brahm je pisal 29. septembra 1883. v „Voss. Ztg" : „Stojimo pred velikimi dogodki. To čuvstvo vlada v srcih vse publike našega mesta — kajti otvorilo se bo .Nemško gledališče'. “ — Igrali so „Kovarstvo in ljubezen". Brahm je vse navdušeno pohvalil, samo pri novem igralcu Jos. Kainzu se je izrazil: ..Ognjeviti gospod Kainz je bil Ferdinand; igralec, ki ima mnogo dragocenih darov, ki pa si pokvari z nelepo mimiko ves uspeh. Zdaj vleče usta navzdol, zdaj obrača lepe oči navzgor, zdaj mu spreletava obraz popolnoma nemotivirano smehljanje. Igralec naj stopi enkrat pred zrcalo in naj igra svojega Ferdinanda vsaj eno uro: stavim, da mu postane slabo." Druga vloga, ki jo je igral Kainz v Berlinu, je bil Pylades in ta tudi ni imel sreče. „Cisto divji talent," ga imenuje to pot imenovani slavni kritik, „ki niti ne ve, kaj prija njegovi zunanjosti; svojo prav nič moško postavo dela še sam bolj mehkužno kot je in s tem napravlja prav neprijeten vtis, katerega njegov močni organ in ognjevit govor prav malo popravlja." Toda čez kratek mesec piše isti Brahm: „Kainz je Don Carlos, kakršnega nima noben nemški oder z Dunajčani vred. Vso vlogo obvladuje popolnoma i duševno i tehniško in pri vsem tem kakšna elementarna izvirnost, kak resničen ogenj, kaka topla naravnost! Kainz ustvarja iz srca in zato vpliva na srca vseh: tako globokega vtisa, kakor smo ga dobili pri njegovem govoru ob Pozinem truplu, ne dobiš zlepa v gledališču in ko je končal, je trajal aplavz cele minute." * Prinašali bomo izvleček iz pisem Josipa Kainza in obenem nekatera mesta iz spominov Sare Bernhardt, katera smo pričeli že v lanskem letniku. Te male črtice, ki jih bomo nudili našim čitalcem, nam bodo vsaj malo nudile vpogleda v življenje teh dveh velikih umetnikov. V življenje dveh velikih gledaliških umetnikov: saj je pri teh ljudeh življenje na odru in za odrom tako različno. Vendar pa vidimo, da je kljub maski in rampi velik človek velik, pa naj igra ali živi svoje privatno življenje. In ravno radi tega so naše črtice predvsem posvečene našemu igralskemu naraščaju. V vzpodbudo, tolažbo in kažipot! „FORTUNA H IMPORT En gros WT En detail EKSPORT ffif BIZJAK S COMP.. Ljubljana Krekov trg 7-8 Prvovrstne kvalitete (poleg Mestnega doma) po konkurenčnih cenah HED. SARC Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in puh. Ljubljana, Šelenburgova ulica S. Pralnica in likalnica. Illllll Hill II lllll llllll III Ulil IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII — ] 2 — Na Dunaju je gostoval 1892. pod Burckhardom v „Galeottu“, „Morituri“, „Hamletu“ in „Judin von Toledo". Kritik Speidel, cerber stare dunajske tradicije, je grmel s svojega posvečenega prestola: „Kot tujec in v vsem svojem bistvu popolnoma tuje je vplival Jos. Kainz na občinstvo, ko je kot gost nastopil prvič v dvornem gledališču. Po prvem nastopu si že moral zdvojiti, ali bo ta igralec kdaj mogel privezati nase dunajsko publiko. In vendar je Kainz Avstrijec, da, skoro Dunajčan, ki je preživel svoja mlada leta v našem mestu. Seveda je zapustil Dunaj še kot deček, in se, ne oziraje se na domačo igralsko umetnost, učil v Severni Nemčiji. Prvo, kar Dunajčanom na njem ni všeč, je njegova zunajnost, ki čutno prav nič ne vpliva. Postavi manjka vsak čutni čar, ki ga Dunajčan le težko pogreša . . . Tuja postava, tuj govor, tuja mimika! . . . Sele po izbruhu strasti v zadnjem trenutku se je približal občinstvu. Tu se je čutil njegov nagli pulz in njegovo srce je bilo že bliže našim srcem. Ko je drugi večer igral v „Morituri“, je v naskoku premagal dunajsko občinstvo. Ljudi je zagrabilo, zvezalo in premagalo.“ — Dalje pravi: Na vprašanje, kako bo vplival Kainz na dvorno gledališče, moramo odgovoriti: razdiral bo in nanovo gradil. Taka življenja polna osebnost, ki stoji odločno na načelih moderne igralske umetnosti, bo v dvorno gledališče prinesla marsikaj novega ... In to bo pomenilo bodočnost novega gledališča.“ — — Toda preidimo na nekatera njegova pisma, katerim bomo dodali opombe in pozneje tudi kratko biografijo. I* Berlin, dne 19. septembra 1883. Moja ljuba mamica! Zakaj pa zopet te nepotrebne skrbi! Res Ti pišem celo danes le težko, dasiravno Ti nimam nič posebnega pisati. Stanovanja, ki bi mi ugajalo, še nimam. Dopoldan sploh nimam časa, da bi ga * Kainz je igral pri otvoritveni predstavi „Nemikega gledališča", ki ga je ustanovil L’Arronge, Ferdinanda v ..Kovarstvo in ljubezen11. Na tem gledališču ie ostal od 1883 do 1889. Prvo pismo piše svoji materi o prvih uspehih v Berlinu. KIRURGIJA- ORTOPEDIJA bandaže, obvezila In pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni aparati, varnostni gumi-izdelkl BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Telefon št. 439 Telefon št. 439 Hotel „SOČA“, Ljubljana Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5 Telefon št. 531 Telefon št. 531 - 13 - iskal, kajti dopoldan imam skušnje za „Mennonite“ in drugim ljudem moram tudi pisati. Nimaš pojma, na koliko pisem moram odgovarjati. Od vseh mogočih strani čestitke, celo od Ganghoferja iz Konigssee. Pri njem smo bili že večkrat povabljeni, tudi v Potsdamu. — Včeraj mi je pisala Pausinger. Včeraj so me povabili na gostovanje v Mo-nakovo. Igram naj pri posebni predstavi Rustana. Ker bo pa takrat pri nas „Don Carlos", mi ravnatelj L’Arronge še ne more dati dovoljenja. Monakovski ravnatelj pa hoče imeti takoj odgovor, sicer mora kdo drugi vlogo naštudirati. Pa saj to je zame preveč. Vloga, potovanje, predstava in takoj nato zopet nazaj — jaz res ne zmorem vsega tega. V par dneh upam, da Ti bom sporočil o lepem tapetovanem stanovanju, ki ga najbrže dobim, čisto tako, kakršnega si Ti želiš; samo o najemnini se moramo še pogovoriti. „Mennonit“ bo nekaj posebnega! V ponedeljek je premiera in jutri je zopet „Kovarstvo in ljubezen”. Sploh je v Berlinu življenje čisto drugačno kot v kakem malem mestu. Ko prideš sem, boš že videla! Torej ne skrbi preveč, ako par dni ne dobiš pisma od mene. Kako Ti gre? Tudi Ti nisi meni že dolgo pisala. Sedaj pa zbogom, skušnja je trajala od 10. ure do pol 3. ure, do 4. ure sem sedel pri kosilu, potem sem šel malo na zrak in potem sem Ti pisal. Ob 7. uri moram pa že v gledališče. Torej zbogom in nikar ne skrbi, meni gre prav dobro. Sicer bi že davno brzojavil pote. Zbogom, piši kmalu in sprejmi milijon poljubov od Tvojega nad vse Te ljubečega, zadovoljnega ^ . II. Berlin, 25. oktobra 1883. Preljuba mamica! V naglici par vrstic. Predvčerajšnjim smo igrali prvič „Menno-nita“. Senzacionalen triumf! Wildenbruch (avtor) je moral desetkrat pred zastor! Ker so med in po predstavi kakor neumni klicali tudi moje ime, se je za umetnike zahvalil avtor v zelo lepem govoru. Objel in poljubil me je po predstavi, potem pa smo bili v družbi P n rt ir n n trcs nvti n n Hn} Pismeni PaPir v kartonu in ma-■* lip Im flll lig (JZ/ Iflll pah, umetniške razglednice, vedno ^3 y\.JlŠ En0ve’ f‘n‘ notez‘' poezijči albumi. Primerna darila Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. za Miklavža, božič, Novo leto. 7u- in inozemski časopisi v je dobo v trafiki v $elenburgovi ulici. — 14 - prvih žurnalistov in pisateljev berlinskih. Vsi od kraja so me zelo hvalili. Priloženo Ti pošiljam največji berlinski list „Borsen-Courier“; kritika je od enega največjih kritikov. V vseh časopisih brez izjeme sem prebil led. Hura! Prva, neoporečna zmaga, ki si jo je priborilo „Nemško gledališče" — in jaz sem bil zastavonoša! Ti — to ni nobena malenkost za Berlin! Avtorjev založnik mi je dan pozneje iz navdušenja poklonil vse njegove novele — na, kratkomalo: ljudi sem zagrabil kakor kako staro rokavico. Ko bi le slišala, kako je ta izredno fina, blazirana publika venomer kričala „Kainz!“ — kakor da so sedeli v gledališču sami čevljarji! Danes igramo zopet. Sedaj pa zbogom! In da ne pozabim! Zgubil sem recept za želodčne kapljice. Pošlji mi ga! Zbogom — tisoč poljubov od Tvojega srečnega Josipa. (Dalje prihodnjič.) OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. (Dalje.) Pod zvoki eksotične muzike pleše marka svoj ples. Svoj smrtni ples, tako pravijo. Velike trgovine, Wertheim, Tietz predstavljajo nekake ogromne grobove. Tiste široke, prostorne dvorane, nabite z najpestrejšo robo, kjer so se pred enim letom še drenjale množice odjemalcev (odjemalk, ha!) so danes skoraj prazne. Več je uslužbencev kot kupcev . . . Morda je samo domišljija, morda je tudi res, da sem dobil od tistih prodajalcev in prodajalk vtis, da ne prodajo radi, da imajo take in take ukaze, fermane ... Ne prodati, ker marka pada! . . . Pada ... In je res žalostno, tako žalostno, da je že komično ~ in moja žena se tega veseli . . . Kupuje zjutraj klobuk, ta stane četrt milijona, kar znaša krog šestdeset dinarjev, kupi ga pa šele popoldne — klobuk stane že tristotisoč — to je popoldne manj kot petdeset dinarjev. V resnici je klobuk dražji, v resnici je klobuk cenejši. O logika, o aritmetika, transakcije ... V resnici dražji, v resnici cenejši . . . Zjutraj grem k brivcu. In tam me urede in popravijo . . . Obenem pa spoznajo tujca v meni ... To se pravi: tisti, ki me brije, spozna to . . . In se že pri izvajanju svojega poklica maščuje na meni ... Za Ruhrsko ozemlje, za preganjane brate . . . Jaz vse mirno Prenašam, mislim na gospoda Navinška, in vprašam, ko sem gotov, kaj dolgujem . . . Stojim pred blagajno, pri blagajni šef brijačev, za Manufaktura „ DANICA" Usnje vseh vrst in najboljše » • ■ i ■ „ n ‘Z. ~ I: vseh vrst in najboljše kakovosti. Majzelj & Rajselj kakovosti. Na drobno in debelo. ............. -r • -1 ■ i h Na drobno in debelo. Najnižje cene. Ljubljana, Turiaski trg 1. Najnižje cene. — 15 — njegovim hrbtom, zrcalo . . . Veliko, lepo, imenitno brušeno ... In to zrcalo ima navado, kot jo imajo navadno vsa zrcala, da kaže vse tisto, kar se godi pred njim ... In pred njim se godi, da dela moj inkvizitor za mojim hrbtom gospodu šefu pri kasi, internacionalno gesto: pritisni ga (po ljubljansko „za uh’ ga useki"). Sef razume: „Aehzigtausend Mark, bitte!“ „Kako,“ vprašam, in gospod šef ponovi številko. Poleg zrcala visi tabela s stalnimi cenami, ah ne, s cenami, ki veljajo trenutno ... Tam stoji, da stane briti tri tisočake, da stane puder en tisočak in deset od sto za postrežbo ... In v sveti jezi preračunam na dinarje — osemdeset tisoč, to je dvajset dinarjev — danes — gospod Navinšek, kolikokrat me obrijete za ta denar, v Vašem ateljeju . . . Tako se je zgodilo, da sem položil osemdeset tisočakov šefu v roko s pripombo, da se podam ta hip, ta trenutek v urad, kjer lečijo navijalce cen . . . Samo lično besedico „Wuchereramt“ sem izpregovoril in cirkus je bil gotov: da je bila pomota, da ni razumel pomočnika, da mu vzamejo koncesijo, da je uničen, da moram oprostiti, da stane moja zadeva samo pet tisočakov . . . nebroj opravičil. In vse zaradi tiste lične besedice • . . Če bi je ne bilo in če bi bile njegove besede in želje opravičene, bi nosil danes brado! Častna beseda — brado . . . (Dalje prihodnjič.) Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo — 16 — Pisarniške potrebščine in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavapna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK LjUbljana, Stari trq št. 21 TRGOVSKA BANKA, d. D. CJUBLJflH«, ŠELEnBUROOVn Ut. 1 ■zvRiuir vsr B«nčnr irarshkcik rinjKacnriTiior „ Orient*' , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov ia firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščia SREČKO POVŠE oglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komieljeka družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31 — Maribor, Rakek, Jesenloe .Naslov m brzojavke : _Adrijasped“ — Tekofi rarani: Zadruinaguapodaraka banka — Interni banski trleton at. 7tl Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe - Vskladlščanje rob« Komisija - Carinsko posredništvo - Transportno osiguranja — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve/e v vseh večjih trgovskih centrih tiuemstva in inozemstva Založna knjigarna Ig- Kleinmayr & Fed. Bamberg ‘irT° Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib A4 N.AJS1* •163® + /AODNA.+ rCO(VI\\* Z/\+D AA\E H N ♦ GtoS P C D E ♦ Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.