Poštnina piačaaa t gototiai. r»Mn«m Herilkt Dia 1*—-LETO IV. NARODNI DNEVNIK ?sak dan opoldne, tevzajnSi nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po poSti: Din 20'—, inozemstvo Pin 80"—• Neodvisen polito list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za1 odgovbr. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638. Ni nas lja! ® 152 proti 134 glasovi je v soboto izglasovala skupščina prost prehod na red, odklonila obtožbo proti no- j Snjerriu ministru in s tem izjavila, da «vcinas ni nasilja in da so se volitve v lastne skvrpS6ine izvršile v vsej državi •v rrJ J tu. Radikalni iltimat Nikini. yesel|, zavljana, da je samo tisti izvoljen, katev !rega narod hoče. Ampak žal nvi v resničnost te trditve ne moremo in ne mo-Te*° verovati. In samo iz enega vzroka! e se vrše volitve v redu, zakaj pa sc vse srbske stranke tako pulijo za vo-man9 kopico napak, ki so jo nagrma-mif vlade po vrsti. A kljub te- maga pri nas vedno vladna stranka, ne pa opozicionalna! Razlaga je samo ena: ali je pri nas narod tako neumen, d» mu »i pomagati, ali pa se pri volitvah uveljavi nakrat Vetji in nepoklicani faktor, ki je močnejši od spoznanja in od volje voli vcev. *n ta faktor nosi samo ime: volivna na-sdja. fakw?5l8na je dejala, da pri nas tega . 1 orja nif ali naj torej mi rečemo, da je Pri nas neumnost naroda kriva, ke>r Proti vsem pravilom logike zmaguje pri nas vedno le vladna stranka? Ne moremo tega reči, ker vidimo, da ^agujejo v Sloveniji in povsod, kjer ni P°sebne.ga nasilja, vedno le opozicional-stranke. Tako je Beograd vedno bolj opožicicnalen, tako je tudi Hrvateka ostala zvesta Radiču in tako se nima opozicija nikjer bati volitev, kjer je javna Kontrola močna. Cisto druga pa je slika v južnih krajih. 14 poslancev je imel Džemiet in pridobil se jih je na podlagi (plemenske (agitacije in \|e lorej }smel upati, da si pridobi pri novih volitvah isto večino, to tem bolj, ker je še. nastopal skupno z .neodvisnimi radikali in je 'bil eden njegovih nosilcev 8aJri j^g-notranji minister. Pa prišle so volile ki lit1 en poslanec Džemieta ni bil iivo. i? voditelj pa je prišel v jeCo, ŠmT *ie šde sedaj rešil°yi5i* fca7SA*l^ejftv« govore jasno pesem, za- livni mandai Ktako zel° Pehaj° za vo* j . . im .’ kdo ima volivni man- 1 ’ t S? ^mietekih poslanci’ ZiiSr^ k°P° drugih man. datov v Južni Srb, Vojvodini in Bosni, g wna v« ■ ; L .^ndatov. In za *p večino gre vedno boj ,n . ^ne tudi razumemo volivna nasilja. »Zato pa smo tudi prepričani, da ta ne ^ preje prenehala, dokler ne ba !V0. „ k volitev stranka, ki more jamčiti ^ ^Pristransko vodstvo voliiev. šele te-??!> kadar bo vodil volitve tisti, ki mi in. Tr^iran na džemigtskik in drugih inan-s^ih, ki jih daje vladni aparat, šele te-» i bodo tudi v resnici svobodne volitve. £ele tedaj pa bo tudi konec volivnega a&ilja. Dokler pa vodijo volitve intere-‘fanci, tako dolgo bo nasilje tudi ob- li«; ograd, 27. febr. Mnogo se je govorilo 0 zadnjem glasovanju v parlamentu. Opozicija je ugotovila, fskp ščcZaččŽaae je bilo oddanih. HSS je bila vsa zbrana, to da s Crrigooroi vred 51 glasov, demokratska zajednica 48 glasov, samostojna demokratje 21, federalisti 6 in zemljorad-niki 4, tako da je opozicija stela 130 poslancev. Od radikalov je bilo navzočih 148 poslancev, 17 radikalov in 1 klerikalec pa je manjkalo. Trdi se, da so z opozicijo glasovali tudi 4 nikičevci, ostali 4 pa da so baje glasovali z radikali. Tako je za ■ vlado padlo 152 glasov, za opozicijo pa 134. Po predvčerajšnjem glasovanju v parlamentu mislijo v vladinih vrstah, da sme vlada računati z delom v parlamentu in da ni treba v bližnjem času pričakovati nobenih sprememb v političnem življenju Vlada si bo na vsak način prizadevala, da dobi proračun in da potem nadaljuje z izvajanjem svojega programa. V vladnih krogih zanikujejo vse vesii o Makoimovičevi ostavki. Ali kakor se zdi, gre vse to prepričevanje za tem, da ; bi se oslabila ofpozipija in ne bi več tako j trdno vztrajala na svojem sedanjem sta- 1 lišču. | Nekateri politični krogi trde, da vlada ne bo mogla cčuvati situacije in da se bodo v najkrajšem času morale v notranjem ministrstvu izvršiti spremembe. Te dni bo izročena narodni skupščini obtožnica Demokratske zajednice proti Boži Maksimoviču. V tej obtožnici bodo navedeni vsi slučaji terorja v zadnjih dveh letih. Obtožnico bo podpisala vsa opozicija. Vlada zopet grozi z volitvami za slučaj, da bi se današnji kabinet omajal. Vlada si prizadeva, da bi pridobila za sebe definitivno dr. Nikiča. Zato je na dnevni red današnje seje anketnega odbora postavljena obtežba HSS proti dr. Nikdču. Radikali pravijo sedaj, da se mora dr. Ni-kič odločiti, ali hoče biti obtožen, ali hoče postati minister. Danes se bo v parlamentu nadaljevala raz,prava o proračunu. Parlamentarna krogi trde, da vlada ne bo -mogla o pravem času dobiti proračuna in to samo zaradi nastopanja opozicije. Zairadi napetih odnošajev ’ med vlado in opozicijo se bo morala zateči k dvanajstinam. Včeraj je bila kratka seja ministrskega sveta, na kateri so se bavili ponajveč z resornimi stvarmi. Vojni minister je poročal o svojih stvareh’ Govorilo pa se je tudi o političnem položaju. Vsi ministri priznavajo, da je situacija zelo resna. Kakor so baje nekateri ministri v ožjem krogu zatrjevali, bo notranji minister Boža Maksimovič prej ali slej izvajal konsekvence in sicer najbrž še pred obtožbo Demokratske zajednice, kar pa ni dosti verjetno. Dr. Bssariček položil mandat Beograd, 28. febr. Včeraj je po tri-devnl burni diskusiji v narodni skupščini nastalo v političnem življenju nekako zatišje, čeprav zaradi današnjega nadaljevanja, razprave o proračunu večina poslan cev ostala v Beogradu. Kjer so se parlamentarci sestali, so govorili o predvčerajšnjem govoru dr. Basa račka in o glasovanju v skupščini. Radikali pravijo o Basa-ridkevem govoru, da je bil to v resnici energičen napad na nje, ki pa je bil izrečen v taki obliki, da je bila vsa skupščina zapeljana Basariček ni jasno povedal svojega stališča in sodi se, da je govoril nepripravljen. Radikali kakor sploh vsi parlamentarni krogi so si edini v tem, da je Basariček prinesel nekaj novega v razpravo. Hotel je pokazati na neke zakulisne elemente, ki imajo vpliv na notranje ministrstvo in na notranjo politiko in so odločilnega pomena sploh za dogodke pri nas. »Hrvajtski seljaški klub« je mnenja, da Bassir.iček, če ni bil pripravljen, ne bi bil sniei govoriti, temveč bi se bil moral odreči besedi. Posebno mu zamerijo, da ni nehal govoriti, ko je bil že opomnjen. Ni šp znano, kaj je odločeno glede Basaricka. Kakor snno zvedeli, je imel predsinočnjim po seji jjar. skupščine Hrvatski seljaški Klub sejo, da kateri je Basariček podal pojasnila. Izjavil je, da bo zaradi svojega govora izvajal posledice in je res takoj napisal in podpisal ostavko na svoj poslanski mandat. Ta njegova odločitev je naplavila v vseh parlamentarnih krogih, jako globo vtisk, ker je s tem odgtranje- stojalo in razmere bodo ostal.e iste, ka-koržne so bile že pred ministrovanjem g. Maksimoviča. Obtožbe v skupščini ne bodo na tem liič izpremenile. Ker ni med našimi poslanci onega čuta m pravico, da bi na-stofiiji tudi proti strankarskim intere-že. so ti v nasprotju s pravico. In Prepričaj ®mo, da bi se <£ zaslišan. Ako se njegovi razlogi, ko bo zaslišan, ne bodo ii v a že vali, bo njegova ostavka stopila v veljavo. On se bo umaknil nato v ozadje z vsklikam: »Živijo Štefan Radič!« Basariček je mnenja, da je vsemu krivo nesporazumi jen je; kajti če se prečita ves njegov govor, se vidi, koliko je on napadal Uzunoviča, radikale in pa tajne sile, ki rušijo naš državni parlamentarizem, oblast naroda in seljaštvo. RUMUNSKO-POLJSKA TRGOVINSKA POGODBA BO ODPOVEDANA. Bukarešta, 28. febr. »Vitorul« piše, da bo rumunsko-poljska trgovinska .pogodbi' odpovedana, ker dela Rumunija težave glede izvoza poljske svile, Poljska pa zopet dela težave pri izvozu rumun-skega žita- ___________ ne gre nikdar za načelno stvar, temveč le za boj za oblast in tudi obtožba zaradi volivnih nasilste.v je bila sprejeta le kot boj med opozicijo in vlado. Zato je bila tudi temu primemo rešena. Čaka nas še dolgo prosvetno delo, predno pridemo do boljših razmer in predno se bodo obtožbe proti nasilju reševale v prvi vrsti iz protesta proti nasilju. Zaenkrat pa je še vedno volivna vlada — najvišje in zato tudi ostane — nasilje. Si Radič o nastopu Basa-rička. Zagreb, 28. febr. Včeraj sta z brzian vlakom dopotovala v Zagreb dr. Šibenik in Pavle Radič. Prišla sfa na poziv Štefana Radiča, da mu poročata o do-g. d’. ,ih v skupščini, posebno o znanem govoru dir. Basarička. Ko sta dospela v Zagreb, sta takoj odšla v stanovanje Štefana Radiča na konferenco, ki ji je prisostvoval tudi dr. Daljevič, ki se že dva dni mudi v Zagrebu. Štefan Radič je ipri tej priliki izjavil: Dr. Basariček je odložil svoj mandat. Njegova odstopna izjava je pri meni. Pisal mi je pismo in izrazil željo, da bi •*. menoj govoril. Toda sodeč po vsem, bo dr. Basairiček ob svoj mandat. Njega je nekdo pd radikalov pregovoril, da je zdaj najboljše, da se HSS postavi ua tako stališče: iBoža Maksimovič ni nič kriv. Kolikor je kriv, je to zaradi sistema, ki ga je našel in radi slabosti ček* vlade, da ne more tega sistema spremeniti. Vlada ni nič kriva, pa tudi radikali ne, temveč zopet sistem in neke tajne sile, kj pa niso v vojski. Konkretpo izraženo so te sile v Vojvodini madjarski beležniki.« To ni bilo pametno povedano. Toda po odobravanju radikalov in po drugih znakih se je dalo‘takoj ugotoviti, da to, kar je Basariček govoril, ni politika HSS oz. HS kluba, temveč da jo ravno nasprotno pojmovanju HS kluba. Sodeč po tem bi naj to bil most, po katerem bi se Boža Maksimovič umaknil v kak drug resor. Zato pa bi bilo potrebno obnoviti prejšnjo koalicijo s HSS. Naravno je, da o tem ne more 'biti niti govora, ker o vladni koanbinaciji, kjer bi kot kakršenkoli ministe«* sedel Boža Maksimovič, HS klub niti ne govori. Vodstvo HSS je razpravljalo tudi o preračunu ter se je postavilo ua stališče, da se tej in taki vladi proračuna ne sme dati. Ta vlada bi, če bi dobila proračun, parlament kar odgodila najbrž do jeseni in bi se še veliko manj delalo kakpr lani. Boljše bi še bile volitve. Toda HSS bo delala na to, da se osigura normalno delo parlamenta in da se, če le mogoče, ustvari najširša koncentracija, v katero bi šla . HSS, Demokratska zajednica in morebiti tudi SDS. MARIBORSKA OBLASTNA SKUPŠČINA BREZ STREHE. Maribor, 28. febr. Oblastna skupščina je zaključila zasedanje, ker je morala odstopiti svoje prostore porotnemu sodišču, ki bo te dni začelo z razpravami-Of!) lastna skupščina je dobila tri ponudbe za svoje lastne prostore in sicer v ^Narodnem domu«, v gledališču in pa v hiši grofa Fodroczyja. Ne ve se še, katera ponudba bo sprejeta^_______________ VELIK USPEH MARIBORSKE OBČINE. Maribor, 28. febr. Vojaška uprava je imela v Mariboru dozdaj najetih okrog 50 različnih mestnih objektov, plačala pl je občini dozdaj le 31.000 Din najemnine. Mestna občina je zahtevala zdaj za te objekte pol milijona dinarjev, na kar pa vojna uprava ni pristala. Spor je bil izročen sodišču. Te dni je bila izrečena razsodba, da mora vojaška uprava plačati 1.800.000 dinarjev najemnine na leto. Toliko vsoto mora plačti tudi še za leto 1926. MASARYK SE BO OSEBNO UDELEŽEVAL SEJf ZVEZE NARODOt. Praga, 28. febr. Predsednik rebublike Masaryk se bo za časa svojega bivapjk v Franciji in švicarski udeleževal sej Zveze narodov. Preureievanje primorskega fašizm«* Fašizem v Primorju je preživljal celo pro-š',o lelo zelo težko krizo. Fa.šistovska stranka je organizirana v krajevnih fašijih, ki so'zvezam v provincijalni federaciji za vsako provincijo posebej. Ker je bilo Primorje razdeljeno na štiiri provinci je, tržaško, pulsko, reško in videmsko, je bil torej tudi primorski fašizem razdeljen na štiri provincijalne federacije. V tržaški in videmski federaciji je bil položaj skrajno 'kritičen, ker so si stali tu nasproti dve nespravljivi struji, farinacijanska, skrajno intransi-gentna, ki je imela za seboj ogiromno večino, in pa oficijelna, zmernejša mussolinijanSka, med katerima je redno prihajalo do čisto odkritih sporov in celo krvavih spopadov. Zato ie dve federaciji že celo leto niste imeli rednega vodstva direktorija, izvoljenega na redni letai glavni skupščini s provincijalnim -političnim tajnikom na čelu, temveč so vodili federaciji rastni od osrednjega vodstva stranke imenovani izredni komisarji, ki so imeli nalogo, da izčistijo položaj in ured© razmere v -obeh federacijah. Izredni komisarji so se menjavali precej hitro, ali položaj je ostal ne-izpremenjen. V tržaški provincijalni federaciji je zadnji izredni komisar, nar. posl. Barduzzi končno menda vendar, vsaj navidezno, toliko očistil ozračje, da je osrednje vodstvo stranke smatralo položaj za toliko urejen, da je bilo mogoče izročiti vodstvo federacije novemu di-roktoriju. Ali osrednje vodstvo stranke, ki je tudi povsod drugod odpravilo volilni sistem, je odpravilo volitve tudi v stranki sami in je samo, z odobrenjem vrhovnega vodje vsega fašizma, Mussolinija, imenovalo nove direkto-rije za vse provincijalne federacije, kjer so razmere toliko UTejene, da ni treba izrednega komisarja. Tako je bil torej tudi za tržaško ppovincijalno federacijo imenovan direktorij z bivšim izrednim komisarjem Barduzzijem -kot provincialnim političnim tajnikom na čelu in da je bil ta direktorij v petek 18. t. m. tudi že slovesno ustoličen. Ker se je s posebno vladno nairedbo v začetku letošnjega leta ustanovila nova goriška provincija, h kateri pripada 121 občin bivše Goriške in Gradiščanske (ves slovenski del dežele izvzemši sežanski in tržiški spdni okraj), je treba za to novo provincijo, ki je tvorila prej del videmske provincije, ustanoviti posebno provincijalno federacijo, ki se že j pripravlja in sicer pod vodstvom tržaškega provincijalnega tajnika Barduzaija kiot izred. nega komisarja za ta pripravljalna dela. Pripomniti pa je treba, da so tudi v ^nšken fašiju razmere precej razorane m da bo tudi tu treba energičnega dela, predno bo stvar urejena. V pulski federaciji je novi direktorij z nar. ;x>9l. Mrachom kot provincijalnim političnim !ajnikom na čelu tudi že ustoličen. Razmere v istrskem, zlasti pa pulskem fašizmu tudi niso bile in ravno tako še danes niso bogve kako sijajne. Saj je znano, da je prišlo v lanjakem poletju celo do odkritega upora fašistovskih miličarjev, ki so se potem morali zaradi sramotilnih napisov proti kralju in Mussoliniju, s katerimi so pomazali zidove in zaradi bombnega atentata proti karabinijerski stražnici zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Novi di-raktorij skuša nezadovoljnost med fašisti obrniti v drugo smer: proti našemu narodu v (stri.. Na vseh fašistovskih sestankih govore voditelji o zicpet se vzbujajočem rovarenju jugoslovanskih iredentističnih hujskačev, da je temu rovarenju in hujskanju treba napraviti -konec za vselej, da je glavna naloga fašizma v Istri ta, da napravi fašistovski red v pro-vinciji. Ker je svoječasno pulski prefekt izjavil, da v tem pogledu daje polno svobodo faSistom, si danes svojo nezadovoljnost proti osrednjemu vodstvu stranke, kateremu se očita nezadostna skrb za istrske vzdrževalce !a-šistovskega -režima, preganja z vsakovrstnim nasiljem proti slovanskemu prebivalstvu, pri čemer seveda nihče ne gleda na to, če pri raznih hišnih preiskavah .izginja marsikaj, kar prihaja prav fašistovskemu žepu in e o cu. V reški provinciji fašistovska provincijalna organizacija še ni končno uirejema in ninua ® svega direktorija, temveč ji stoji na čelu '-izredni komisar oni prosluli vodja reškega fašizma. kapitan Host-Venturi, ki so ga svoje-časni fašistovski upravitelji sedaj že zdavnaj propadle >Banke Adrlatike« za njegove zasluge nagradili z upravnim svetništvom te b-nke in ne ravno prenizkimi tantijemami. Kor spada pod reško provincijo nekdanji vo* loščanski politični in ilirskobistriški scdm okraj, ima torej Host-Venturi pod svojo oblastjo tudi te naše kraje, ki pa so še bolj redko posejani s krajevnimi fašiji. Redno delovanje provincijalmh federacij obstoji torej le v dveh primorskih provmcijah tržaški in pulski. fržaški provincijalni poliUčm tajnik t** V Primorju, 22. febr. duzzi je za nedeljo, 20. t. m. sklical v Trst vse politične tajnike krajevnih fašrijev v tržaški provinciji. Udeležili so se tega sestanka politični tajniki fašijev v Stananzanu, Pie-risu, Foglianu, (tržiški sodni okraj), Dutovljah (Božidar Kompare), Opčinah Nabrežini, Sežani, Tomaju, Zgoniku, Divači, Borštu, Košani (Maks Rrem.ru), Št. Petru na Krasu, Prestranku, Postojni, Miljah in Žavljah. Značilno je, da so izvzemši Mutovlje in Košano polit, tajniki vseli ostalih krajevnih fašijev Italijani in skoraj izključno renjikoli, kar je najboljši dokaz, da se ne zaupa prav preveč do-mrčim fašistom, pa če še tako glasno izpovedujejo svoje fašistovsko prepričanje. Provincijalni tajnik Barduzzi je na sestanku začrtaval naloge, ki jih morajo v najkrajšem času izvesti krajevni politični tajniki. Sestaviti in predložiti morajo nemudoma provincialnemu tajniku listo imen vseh članov svojega krajevnega direktorija. Po odobritvi direktorija 6 strani provincialnega tajnika se bo \išik> ustoličenje. Nato je treba izvesli popis članstva, kar se mora zgoditi v roku od 23. februarja do 23. marca. Izključiti je treba vse, kar ni popolnoma zanesljivo in v vsakem oziru neoporečno. Vsi člani morajo izročiti svojo staro člansko izkaznico s fotografijo krajevnemu političnemu tajniku, ki bo izdajal pod svojo osebno odgovornostjo nove izkaznice, katere so veljavne le tedaj, če so opremljene s članovo fotografijo, pečatom fašija in podpisom političnega tajnika. Nove članske i/.kazni c e se morajo izročili vsemu članstvu na slovesen način 23. marca ob istem času v vseh fašijih. Izkaznice sc morajo izročiti osebno vsakemu posameznemu članu, a po izročitvi izkaznic se bo vršila slovesna skupna zaprisega članstva. Glede članskih prispevkov se ni odredilo nič določnega, pač pa se je priporočal provincijalni tajnik, naj se poleg plačila za izkaznico prispevki omeje na najpotrebnejše, češ, ker pretirana obiomenitev članstva ni pravična, ni fašistovska in tudi ni dobro propagandno sredstvo. Generalno politično tajništvo stranke zahteva kar najstrožjo kontrolo nad krajevnimi fašij5 in bo v ta namen pošiljalo posebne nadžupnike v provincije, ki bodo pregl&lovali upravo posameznih fašisjev celo tudi v najmanjših krajih. Enako bo tudi pravincijatoo tajništvo nadziralo upravo krajevnih fa.ijev po svojem glavnem knjigovodji. Za splošno delovanje krajevnih fašijev bo dajal direktorij provincijalne federacije navodila v posebnih sporočilih. Nekaj takih navodil je direktorij že izdal in 6e nanašajo na odnošaje med fašiji in milico, ki morajo biti kar najprisrčnejši in najožji. Vsi fašisti morajo biti miličniki. V nekaterih krajih že obstoji taka ozka zveza med fašijem in milico, ker je politični tajnik obenem tudi poveljnik milice. Isto velja tudi za sindikate, s katerimi mora biti fašij, organizacija stranke, v najožjem stiku, ali ne da bi se vmošaval v^m-kalna vprašanja. Glede pokni.n.klh 1, tov -e je odredilo, da se morajo, če so nepo.rebni ali celo laži fašistovski, obustaviti. Kar na;bolj pa se mora razširiti po de >želi »Popolo di Trieste. Reševanje osebnih vprašanj, ki so navadno vzrok notranjim sporom, se mora prepuščati provincialnemu tajništvu, ki so brezobzirno vsepovsod uvajalo disciplino. Provinci jalnemu direktorju naj se vsakega pol meseca ali pa vsaj vsak mesec pošlje poročilo o stanju fašija in o krajevnih upravnih cdno- ša jih . Nato se je precej obsežno razpravljalo o položaju v »tujerodnem« področju in so posamezni krajevni tajniki poročali o svojih od-nošajih. Priporočala so se razna sredstva, s katerimi naj bi se »tujerodni« živelj pridobil za fašizem in čim prej zatrl v njemu odpor proti fašistovskeim težnjam. Provincijalni politični tajnik Barduzzi je pohvalil krajevne tajnike da v resnici z najboljšo volju in veliko ^ vnemo zvršujejo v tem pogledu svojo nalogo, ; Na ta način se torej preureja fašizem na j Primorskem, in zdi se, vsaj na zunaj, da gre vsaka preuredba kakor po loju, da se vse lepo sklada, da vlada v vsem fašizmu najlepša sloga, da je organizacija v resnic, izborno izvedena in da prav tako uborno tudi v resnici deluje. Sodeč po služben.h objavah provincijalnih političnih tajništev, oziroma izrednih komisarjev, se mora sklepati tako. V resnici pa je stvar precej drugačna. Kakor že rečeno so stari spori še vedno živi, le da so trenutno obmolknili, da so se trenutn> pctaji-u. ali 0b priliki bodo zopet bruhnili na d?n, ker” ga skoraj ni dneva, da ne bi se čulo: v tem fašifu je ta ali oni član opljuskal polili«-v onem » pr®! »1*1 IdU. »«-pravilnostim v upravi, v tretjem je prišlo do hudega spora med civilnim članstvom m mi-l;co, tam zopet med domačini in »čularjoli«, kakor imenujejo domačini privandrane renji- kj’^, ki navadne zavzemajo lepša in bolje plačana mesta, drugje pa med starimi skvadri-sti in novo pečenimi fašisti, ki so se iz svojih sebičnih razlogov vrinili v fašijo itd. Gre pač predvsem za korito in za boljše mesto pri koritu, pri čemur je vsakomur v prvi vrsti za lastno ureditev in šele daleč, daleč zadaj za fašijo in fašizem.. Tako bo pač še dolgo trajalo, preden bo primorski fašizem preurejen! Politične vesti nost. Pred Šangajem je usidranih 64 angleških bojnih ladij. Angleška artiljerija je zasedla neke višine, ki obvladajo Šau-gaj. Med angleškimi, francoskimi, italijanskimi in japonskimi četami je že dosežen sporazum za skupno vodstvo vojaških operacij, če hi postale te vsled napada na evropske naselbine potrebne. = Obtožba proti ministru Maksimoviču zavrnjena. »Prazna obtožba je končala s popolnim porazom opozicije.« Tako je vzkliknil g. Uzunovič, ko je odhajal po glasovanju iz skupščine in s tem točno označil glasovanje. Šlo sploh ni za to, če so se vršila za časa oblastnih volitev nasilja ali ne, temveč ta obtožba je bila samo boj med opozicijo in vlado. Kdo bo obtožba proti ministru Maksimoviču odklonjena. In ravno tako bi bila odklonjena, če bi bila še stokrat bolj podprta. Nas glasovanje o obtožbi proti notranjemu ministru Maksimoviču ni presenetilo, kakor nas danes sploh nobena stvar ne more presenetiti. — Glasovanje je odredil predsednik skupščine ob 22. zvečer. Glasovanje bi se moralo vršili tajno, tcda vodstvo radikalne stranke je poskrbelo, da so morali radikalni poslanci glasovati javno. Ob veliki napetosti skupščine je proglasil ob pol enajstih predsednik rezultat glasovanja. Za prost prehod na dnevni red in s tem proti obtožbi je glasovalo 152 poslancev, za obtožbo pa 134. Vladna večina je sprejela izid glasovanja z glasnim odobravanjem opozicija pa z ironičnimi vzkliki Živio So-kolovič. — S tem pa akcija proti Maksimoviču še ni ustavljena, ker so Davidovi-čevci vložili že novo obtožbo. V kratkem bo torej zopet razpravljala, ali bolje rečeno, glasovala skupščina o obtožbi proti Maksimoviču. — Sobotna seja skupščine. Vsa sobotna seja skupščine se je vršila v znaku neprestanih nemirov, vpitja in senzacije. Takoj pričetkom seje pride do glasnega prepira med posl. Žaničem in_Kot>^slc0' Prvotno noče predsednik skupsčine Zani-ču spioh podeliti besede, ali končno mu jo vendar da. — Senzacija dneva pa je, ko stopi na govorniški gder radidevski poslanec dr. Basariček in naenkrat prične opravičevati Maksimoviča, ki da ni kriv. Še na petkovi seji je Basariček lju-to napadal Maksimoviča in radikale so ga zato tudi pozdravili s klici: >Kuš! in marš ven! Sedaj pa nakrat la preobrat. Opozicionalni poslanci tega sploh razumeti niso mogli in so bili konsterniram. Zlasti radičeve!, ki so kričali: »Zblaznel je! Zmešalo se mu je in slično. Poslancem opozicije so radičevei takoj pc tem incidentu zatrjevali, da bo Basariček zmesta izključen iz kluba ker klub najcdločnejše obsoja to ekstraturo. Basariček sam pa je izjavil, da se je njega samo napačno razumelo in da je govoril čisto v duhu St. Radiča. Za Basaričkom je govorila če cela vrsta cpozicionaln. poslancev in prišlo je opetovano do hudih prepirov ter .je bila dopoldanska seja v največjem hrupu prekinjena. - Na popolndanski seji je vladalo največje zanimanje za govor Pavla Radiča. Dejal je, da je nared vsled votivnega nasilja izgubil vero v demokracijo in da skuša današnja vlada vladati brez parlamenta. Nato je ostro napadel Maksimoviča, ki je bil notr. minister v vladi »nacionalnega« bloka, ko je zapira radičevce, bil notranji minister y• viafli rimskega pravoslavja. NaPa načelno proti odškojJ vanju in so upali, da bo državni zbor nffi vim zahtevam bolj naklonjen nego deW , zbor. Provizorični deželni zbor se je ra®®1’ ne da bi bil izvršil naloge, ki mn je b«# stavljena s cesarskim patentom. Z vprašanjem deželne uprave in delokrog® deželnih zborov se je bavil začetkom 1849-leta ustavni odsek državnega zbora v Krome-rižu, ki je bil do marca z delom gotov in je nameraval predložiti 15. marca 1 , mu zboru načrt ustave, ki je_ vseboval tudi glavna osnovna določila za deželne ustave deželnozborski volilni red. . Načrt je predvidel direktne volitve, volita1 okraji naj bi bili po možnosti uravnani F narodnostih, razprave naj bi bile javne V naj bi bili vsi deželni jeziki enakopravni' Dežele, v katerih živijo razne narodnosti, n»l „i same uredijo napravo, ki ji bodi izročen sodstvo v zgolj narodnostnih zadevah. Delokrog deželnih zborov naj bi obsega* ureditev deželnih financ in deželne politične zadeve, umetnost in znanstvo, nadzorstvo nabožnih ustanov, skrb za reveže, bolnike f numanitetne zavode ter poselski, gasilnaiio stavbni ired. Izmed gospodarskih zadev sp* da v kompetenco deželnih zborov: skrb ** povzdigo kmetijstva, obrtnije in promet^ ustanovitev hranilnic, posojilnic in hipote nih bank, deželna prometna sredstva in J«v ne stavbe. Kar se tiče šolstva, kulturnih zadev in deželne policije, naj bi določila dTžavna zakonodaja deželno kompetenco. fe» je bilo določenih 32 poslancev , A oktroirana ustava m novi „e- ki se niti sestali niso, sopnšln kmalu ob ljavo- 31. decembra 1851. leta je vlada u . vo odpravila in v Avstriji ie ^vlada * absolutizem z najhujšo centralizacijo m manisacijo. l>r. Jos. Mal: Hekaj o naših umetnostnih zbirkah. ■Pred tedni je izšel v naših listih poziv k ustanovitvi slovenske akademije znanosti in U8Š0 osrednje narodne galerije, — poziv k ograditvi stavbe naše znanosti in umetno-Ni to le golo naključje, da si te dve naj-J®ji in najplemeniteji panogi našega duševnega življenja, iskanja in izražanja iščete obenem in vzajemno skupne strehe. Znanosi ffl umetnost sta hodile že od nekdaj n e razdražilo roko v roki; kjer je cvetela ena od teh, tam tudi druga ni samevala neupoštevana. Bilo je temu tako v srednjeveških duhovnih centrih samostanov in je bilo tako tu-ui pri posameznih prosvetljenih vladarjih, (ki imeli razumevanje ali za oboje, ali mriatif0 P0dpirali niti vede niti pospeševali oietnosti. Dokaz in zgled temu je naša uče-a družba iz akademije operosorum: kajti v ®*a doba je dala Ljubljani njene najlepše uročne spomenike v stavbarstvu in slikar-.3 Pa skrbela obenem tudi za znanstveno ličn °®^0> zgodovino in ustvarila za prak-Vf,“ . Potrebe vsakdanjega življenja našo pr-'° f»arsko šolo. ljudje, dijaki, plemiči in umetniki so . v ®vet z odprtimi očmi: videli so v tu-Veliko kulturno in umetniško življenje, ga skušali pozneje doma posnemati, KrS* Tia -.pddpiraiL Kakor je prišlo da- Si ™ n\°?°' da marsikdo ve- jati za mecena, ki zbira izdelke obrti in umetnosti preteklih časov .slična ■ . ,1 (Udi velikaši prejšnjih dob'domala vsLksvo^ jo shrambo raritet, ako že ne eebi v zabavo veselje in pouk, pa vsaj sebi v ponos in drugim v zavist. Nuj v tem oziru opozorim le na dragocenosti knežjega dvorca in na bo-umetnostno galerijo rodbine Coppini ^ dubljanskem Bregu, kjer srečamo savani i? v1® svetovnega slovesa od Flamca reriA blestečega Rubensa, resnega Dii-itt ftt.tn0^Stla Bločanov Tiziana, Palma ml. kanon - (zrepliko po njem ustvarjenega zenske lepote, Violante) pa doli do Baciocia’ r xlgardiia. Cagnaccija, Liberija, Prvovrstni i ? m Gladiča, — saima (Jelkov i? 7?? 2 zbil*° ura etn o-obrt n ih iz- dSS, **» '» j«- L Za lavširanega in augusbur-časf kn il'n-VS‘ biseri umetnosti so v romali izv J.e Robba ustvarjal svoja dela, se žal mestnih zidov in e, zal, najbrže nepovratno pogubili Taka ie Pač usoda večine taikih priffli ži>irk, ako hh imejitelj, ki jih je z razumevanjem in (JUbeznijo nabral, ne prepusti raje kakem« javnemu zavodu, zametajoč dobičkarske in-s"nkte veselih dedičev. veka^f ^avne zbirke tvorb pridnosti rok člo-za srftjer iznajdljivosti njegovega duha se iz-češfo x^'- stoletia vedno bolj množe, vedno in ,.„,fr iemo l'udi ime muzej = muzam stareiSem ,P°fv&®en kraj. Med prve in naj-otvorjen S*, britanski narodni muzej, Kmalu nato ip?u Parla>nenta leta 1753. proglasi! vatikanski ,£a?ež Klement XIV' poleon je hotel , e 5? Javne in Na' evropski muzej vil a V, fanzu centralni so jih hoteli posnemati velik!’ v tem ne °deže 1 e°Sam6Znik* To stremljenje je v reakciji proti napoleonski prepotenci in deloma tudi kot posle* f“ca varuštva »svete alianse« našo oporo Se«net‘va v romantični struji, ki se je s po-n0 I'a.ljubeznijo poglabljala baš v zgodovi-govoProetega ljudstva ter raziskovala nje-Sfav'i’ ne *n P0fiebnosti. To nalogo so si eatl med druSim za svoj cilj tudi predla-vi«i„jl 5Vkofxrav?,rlega slovenskega lista »Sladu naših sošedovVaS0 O^ov ™ bratskih Cehov jiaiS) vznikla mi- se’ni! novltl tudl V ubijam muzej, .ki bi l v njem zrcalila nele preteklost naro- roda, marveč bi se naj predstavljala tam tudi vsa njegova sočasna kultura. Ro je škof Gruber leta 1821 (ravno takrat je izšel tudi prvi predlog za ustanovitev celovškega dež. muzeja) v seji deželnih stanov kranjskih predlagal ustanovitev muzeja, je povdarjal zlasti to, da ne bo manjkalo primernega gradiva in tudi ne raziskovalcev, kajti ideja vzajemnega dela se pojavlja na Kranjskem celo dosti prej ko drugod, čemur dokaj, da je leta 1693 ustanovljena aca-demia operosorum ali leta 1767 osnovana .družba poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«. Novi muzej naj bi bil torišče vsega znanstvenega dela in tisto središče, kjer bi vsa nova odkritja našla poti im možnosti, da se izrabijo v prid in hasek splošno.d i. Gruber je imel v načrtu tudi galerijo slik vseh za deželo in narod zaslužnih mož, umetnikov in učenjakov. Razen industrijsko-obrtnega in trgovinskega muzeja so mislili tudi na etnografski oddelek, — -torej ^mo Slovenci tudi na to mislili že davno prej, preden se je pri ostalih južnih Slovanih sploh rodila želja po ustanovitvi narodnih muzejev. Kakor je danes za enkrat gmotna stran naše Narodne Galerije odnosno snujoče se Akademije znanosti navezana le na prostovoljne prispevke javnosti, podobno je bilo pred sto leti z našim muzejem, ki ga stanovi po vladni prepovedi niso smeli nastaniti v lastni Tivolski graščini, -kjer so ga hoteli združiti z botaničnim vrtom. Cehi so leta 1818 nabrali za svoj muzej 100.000 gl., pa tudi kranjskim stanovom je uspela razpisana denarna kolekta pri plemstvu, duhovščini, trgovcih, posestnikih in uredništvu. Tržiški baron Dietrich se je ponudil, da napravi muzeju brezplačno vse omare, police in mize, drugi so pošiljali v dar prirodoslovne, obrtne, umetnostne in zgodovinske predmete- med prvimi, kot nekako dragoceno krstno darilo je došla v zbirke takozv. Diz-mona kronika. Ni moj namen, da bi razkrival poznejšo pot razvoja našega Narodnega muzeja, ki so mu zgodovinski razvoj ter množina i-n kvaliteta predmetov zasigurali položaj centralnega slovenskega muzeja omenim naj le od lokalnih muzejev Ptujski muzej, ki ga je ustanovil prof. Fr. Fer-k kot kulturnozgodovinski muzej in ga leta 1898 izročil ptujski občini pod pogojem, da bodi muzej javen; takrat je v ta muzej oddalo svoje zbirke leta 1893 ustanovljeno Muzejsko društvo. Kakor pri ptujskem, leži glavni pomen in bogatstvo tudi pri celjskem mestnem muzeju v rimskih izkopinah mestne občine, v Mariboru so sedaj združene obe zbirke zgodovinskega društva in bivšega nemškega (1902 ustanovljenega) muzejskega društva, škofijski muzej pa poseduje vrsto lepih eksponatov cerkvene umetnosti. Ako izvzamemo skupino predmetov pri županstvu v Radečah, ki lungira-jo kot občinski muzej, je razen posameznih zanimivosti v slikah, miniaturah in grafiki po nekaterih večjih 'bibliotekah med zasebnimi zbirkami tako po svoji zasnovi, obsežnosti kot tudi po smotrenem izpopolnjevanju najdragocenejša zbirka vit. Strahla v Stari Loki. Začetkom preteklega stoletja je baron Er-berg na svoji dolski graščini zbral za cel Umetnin invredkosti, ,p0 njegovi smrti (1843) pa se je zal vse to razteplo; ekoro vse je izginilo brez sledov za našo kuturo kakor poprej Coppinijeva galerija. Kako neprimerno bolje je napravil Viktor Smole, ki je vse .svoje dragocene zbirke z velikim delom svojega premoženja volil ljubljanskemu muzeju. V naši kulturni zgodovini si je s tem postavil neminljiv spomenik, — naj bi njegov zgled tudi v težavah današnjih dni, ki tarejo naše kulturne, umetnostne in znanstvene organizacije, našel vrednih in številnih p »snemalcev! Delavski shod v Mestnem domu. tovo stališče da novega ministra za socialno politiko dr. Gosarja in da mu pove svoje zahteve. Shod je otvoril predsednik Strokovne V soboto dne 26. t. m. ob 6. zvečer se je wrail v dvorani Mestnega doma shod, jddicale socialistične strokovne J acije, da zavzame delavstvo go- komisije Jernejčič, ki je bil nato tudi izvolje-n za predsednika shoda. Glavni referent, Ciril Štukelj, je omenjal, da se shoda niso mogli udeležiti zastopniki delavskih organizacij izven Ljubljane, ker je skupščina Delavske zbornice, ki je bila napovedana za v nedeljo, nenadoma odgodena. V svojem nadaljnem govoru je očrtal splošno gospodarsko krizo, ki je nastala po vojni in ki radi .tesnih in številnih carinskih meja kar noče ponehati. Gospodarska kriza je vzrok, da imamo v Evropi danes 10 milijonov brezposelnih, v Jugoslaviji sami pa .približno 50.000. Točne statistike seveda nimamo. Pri nas •trpe brezposelni mnogo huje, kakor v drugih državah, kajti pri nas so brezposelni zapisani lakoti. Vlada je sicer izdala nekak pravilnik za pobiranje davka za brezposelne od delavskih plač, toda ta davek se zbira v fond, ki znaša sedaj 40 milijonov dinarjev in leži v Hipotekarni banki. Ako je novi minister za socialno politiko dr. Gosar res določil, da prejme Slovenija od tega denarja 6 milijonov za brezposelne — dosedaj tega denarja v Slovenijo še ni — potem je storil le svojo dolžnost in ima pri tem ravnotoliko zaslug, kakor oni, ki ni še ničesar ukradel. (Tudi svojevrstno mnenje! Op. ured.) Referent je dalje omenjal naše socialne institucije. Inšpekcija dela v Ljubljani je na primer prejela od policijskega oddelka notranjega ministrstva ukaz, naj ne izvršuje svoje naloge, nego naj delavske pritožbe stavi ad acta. Borze dela se ukinjajo, starostno zavarovanje delavcev se protizakonito ne izvaja, obratni zaupniki niso dovolj zaščiteni itd. Štukelj se je dalje zavaroval proti očitkom, da so socialisti privesek SDS, češ, da delajo roko v roki pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ravno nasprotno: socialisti danes najbolj nasprotujejo tako zastarelemu načinu bolniškega zavarovanja, kakor se izvaja danes in so najbolj proti zlorabam v Okrožnem uradu. Socialisti zahtevajo izvedbo volitev v Okrožni urad. O novem ministru za socialno politiko dr. Gosarju pravi govornik, da je sicer pošten in zmožen človek ter da ima dobro voljo izvesti kaj pozitivnega, da pa ne bo mogel ničesra opraviti, ker ga bo pri tem zelo ovirala konservativna struja SLS, ki je tam odločujoča, ter radikalna stranka. Govornik je predlagal posebno resolucijo, ki navaja razne delavske zahteve. Drugi govornik Ošlak iz Maribora je govoril proti nepravilni stanovanjski politiki, proti militarizmu, klerikalizmu, buržuaziji itd. Marcel Žorga je predlagal k resoluciji tri odstavke', od katerih se izreka prvi za enotno akcijo vsega delavstva, drugi pa izreka nezaupnico socialističnim strokovnim organizacijam in Socialistični stranki Jugoslavije. Radi tega se je vnela živahna debata, v katero so posegli Svetek, Ošlak, Marcel Zorga, ing. Gustinčič, Jernejčič in drugi. Gustinčič je Zorgin dostavek malo ublažil. Krščanski socialist Žužek je branil ministra dr. Gosarja pred raznimi očitki iz marksističnega tabcra ter navajal nekatera konkretna dejstva, ki jih je novi Ch. Lucieto: minister na polju socialne politike že izvršil. Štukljeva resolucija je bila soglasno sprejeta enako tudi prvi dostavek Zorge, dočim je bila nezaupnica socialističnim organizacijam odklonjena. Shod je trajal skoro tri ure. Udeležilo se ga je približno 250 delavcev, ki so vztrajali do konca. Do kakih incidentov ni prišlo. Novi poslovnik oblastne skupSčine. V soboto je končal odsek za sestavo poslovnika za ljubljansko skupščino svoje delo. V odseku ni bil dosežen sporazum, temveč je večina vse predloge manjšine zavrgla. Novi poslovnik je izdelan absolutno na večinskem stališču. Pravice manjšine so silno omejene in mestoma skoraj izbrisane. Tako zahteva novi poslovnik, da mora nujnost predloga podpirati 15 članov skupščine. Ker šteje vsa opozicija v ljubljanski skupščini samo 12 članov, je s tem opoziciji sploh vzeta vsaka možnost, da vloži kak nujen predlog. Mislimo, da je tako postopanje' napačno in da ni v čast večini. Je sicer naravno, če skuša večina obvarovati sebe pred neprijetnim obstrukcionizrnom, tcda ni treba iti tako daleč, da se opoziciji sploh vzame možnost iniciative. Tako postopanje mora nujno roditi zbližanje med opozicionalnimi strankami in ni niti izključeno, da bo dalo to zbližanje tudi konkretne rezultate. Če misli večina, da je tako močna, da more tudi sama povzročiti zbližanje opo-zicionalnih strank ter pomagati k ustvarjanju napredne fronte, potem ji k tej samozvaesti samo čestitamo! KnJKievnost Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v xah. Evropi, I. del, 1. *n.: Razvoj stila v starokrščanski dobi in sgodnjem srednjem veku. V Ljubljani 1926. Izdala Slovenska Matica, 136 str., 54 slik. Cena v knjigarnah 80 dinarjev, pri Slovenski Matici 70 Din. Ko je Slovenska Matica končala svojo izdajo Slovenskih narodnih pesmi in zaključila opis slovenske zemlje, je začela izdajati novo široko zasnovano delo »Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi«, ki jo piše univ. prof. Izidor Cankar. »Zgodovina« bo obsegala pet delov, ki bodo obravnavali naslednje umetnostne perijode: 1. Staro- krščanska dioba in zgodnji srednji vek; 2. Romanska in gotska doba; 3. Renesanca; 4. Barak in 18. stoletje; 5. 19. stoletje. Prvi snopič, ki je sedaj izšel, opisuje razvoj slikarstva od početkov krščanstva do nekako leta 1000. Založnica trdno upa, da s to prvo slovensko »Zodovino likovne umetnosti« odpra- vi občutljivo vrzel v našem znanstvenem slovstvu ter poda Slovencem izobraževalno sredstvo, ki so ga dolgo pogrešali. Pisatelj sam označuje svojo »Zgodovino« v predgovoru s temi besedami: »Ona hoče biti zgodovina umetnostnega stila in hoče iz splošnih kulturnih dispozicij dobe pokazati zmiselnost na potrebo tega Stila; ona ne graja in ne hvali umetnostnih tvorb, ker jih .smatra za nujno posledico duhovnih razpoloženj posameznih dob in jih le predstavlja kot izraz teh razpoloženj; ona ne sodi in ne predpisuje, marveč analizira in pojasnjuje.« S tem je dano potrdilo, da se umetnost pojmuje v tej »Zgodovini« organsko in razvojno, kakor ustreza mišljenju sodobnega človeka. Knjiga je tiudi nazorno opremljena, je tiskana na trpežen in^zelo lep papir ter je bogato ilustrirana z večinoma celostranskimi slikami. 67 Spomini francoskega vojnega detektiva? lih t>Va zaboja listin sta se 'tikala Franciie> osem osta- P* ličarske armade. carski1 i, to dokumenti velikanske važnosti, cel švi-rambnih - izaciiaki načrt in poročila o različnih -obl Slstomih Švice. :čno ^®eledoval te Isthie, je naenkrat v sosednji rambnih Ko sobi mečno sem browing in nienda je bil telefon. Potegnil _ Dragi Mayeri“: . s e m mu toliko odvezal *e P°^m- ^ ez' ua n0^a prej, potem sem mu p’a lallko drsal P° na‘ — Stepaj pred menoj! ' - a Takoj je ubogal in stopil n,.ga • % kjer je telefon neprestano naprej^1^° ° , Skočil sem k aparatu, dvignil . .. ^ se tako, da Jamesa Mayerja nisem 'izpustiTz oči *evi slušalo v desni brovving, sem vprašal. — Halo! Kdo je tam? — A. P. 321. S kom imam čast govoriti? * Tukaj James Meyer. — Res? To .je pa čudno, ne spoznam Vašega glasu. Jaz sem se na glas zasmejal rekoč: — O veste, to ni nič čudnega, švicarski aparati so za nič. — Pri moji veri, res je. Ali je Oberst tam? — Ne, toda se bo menda kmalu vrnil. Ali naj mu kaj povem? Oseba, ki je telefonirala, in ki je menda bila ženska, je trenutek pomišljala, potem pa je dejala: — Jaz mislim, da ne bo imel ničesar proti temu, če mu poveste, da Vam je telefonirala Irma Staub, da sta obadva mečaka, ki ju pričakuje danes ponoči, bila arettrana cd francoskih orožnikov v St. Julieu- Gene- vo-is. —Vraga, to je pa neprijetna zadeva. Ali nista bila to onadva možaka, ki sta imela listine na ime Vernier in Gastrat? — Da ista. Imate še kaj drugega javiti? — No, ali ni to dovolj? — Gotovo .. Torej na svidenje, cenjena gospa ... in obesil sem slušalo na aparat nazaj. Kot je iz tega razvidno, sva imela moj tovariš in jaz prekleto srečo. Če bi bilo telefonsko poročilo Irme Staub prejel Oberst samo eno uro poprej, hi bila padla v zasedo in bi ne bila gotovo nič več med živimi... Detektivski posel ima pač tudi svoje temne strani! Ne da bi mislil na to, kaj se mi še vse lahko prigodi, sem eskortiral svojega ujetnika zopet v veliko sobo. Ta me je ves čas divje gledal. Komaj sem zopet sedel za mizo, sem začul psa divje lajati. To me je pomirilo, 'kajti če bi prihajal kak Nemec, bi bil pes gotovo tih in ne hi bil tako strahovito razgrajal. Naenkrat se je začul zunaj pok pištole. Pes je žalostno zacvilil in obmolknil. Nekaj trenutkov nato je nekdo potrkal na vrata; zvest svoji vlogi sem z globokim glasom zagrmel: Wer da? — Prijatelji, sem začul glas svojega tovariša. Odprite! Prihajam z orožniki. Odprl sem vrata in kakih deset švicarskih orožnikov je vstopilo pod vodstvom mojega tovariša. Pokazal sem orožniškemu poveljniku listine, ki so se nahajale na mizi in ko jih je pregledal, je ves ginjen stopil k meni, ter mi podal roko rekoč: — Zahvaljujem se Vam za vse, kar ste storili za mojo domovino! Obotavljal se je trenutek, potem pa je nadaljeval: — Vam se imam zahvaliti, da sem spoznal resnico. Dosedaj sem bil germanofil in sem sveto veroval, kar je pripovedovalo Nemcem naklonjeno časopisje. Nato se je obrnil in dal svojim ljudem povelje, naj odvedejo Jamesa Meyerja, rekoč: — Spravite ga v zapor, kjer ga bo šef takoj po prihodu zaslišal. V tem trenutku se je začulo zunaj ropotanje motorja. To je gotovo šef, je dejal eden orožnikov. (Nadaljevanje prih.) Dnevne vestL TO JE GOSPODARSTVO. V poročilu beograjske univerze čitamo-cia je imela beograjska univerza od velikanskega posestva, ki ga je podarila kraljic aNatalija univerzi, lani celih 45.000 dinarjev čistega dobička. Kako velik je ta dobiček, se vidi iz tega, da je po poročilu univerze samo gozd po-sestva vreden 300 milijonov dinarjev. In iz teh 300 milijonov je izbila uprava v enem letu 45.000 dinarjev! To je na vsak način rekorden neuspeh! Ta čisti dobiček pa se je porabil za plačo čuvaja in pa za nabavo strojev za ra-cionelno obdelovanje zemlje. Škoda, da ni bil čisti dobiček tako velik, da bi mogla kupiti beograjska univerza še eno knjigo o umnem gospodarstvu. Po takem neuspehu, da spravi iz 300 milijonov vrednih gozdov 45.C00 dinarjev čistega dobička, bi ji taka knjiga . res dobrodošla. Pa mogoče si jo nabavi na račun nemških reparacij. — Novi šel odseka v prometnem ministrstvu. Za šefa prometnega odseka v prometno-komercialnem oddelku je imenovan dosedanji namestnik Dobrivoje Cukavac. — Amnestija. Kralj je pomilostil 29 vojakov raznih polkov, obsojenih radi raznih vojaških deliktov, kaznjivih po vojaškem kazenskem zakonu. — Rezervni kapetani 2, Klase, ki 90 ta čin dobili v velikem ukazu dne 14. marca 1924, se opozarjajo, da imajo po preteku treh let pravic« na višji čin. Zato naj 14. marca vlože predpisan raport komandantu onega vojnega okruga, v katerega področju žive. Raportu mora vsakdo priložiti uradno potrdilo o dobrem vedenju, da ni sodno kaznovan za nečastna dejanja, da- ni v sednijski pdeiskavi in da ni pripadnik protidržavne politične stranke. Informacije daje tudi pododbor Ljubljana. — Oblastni saveas dobrovoljaca za Slovenijo sklicuje svoj redni letni občni zbor za soboto, 12. marca ob pol 8. nri zvečer v restavraciji »Ljubljanski dvor«. — Ker so na dnevnem redu važne točke, prosi, da se ga udeleži vse tukajšnje članstvo. — Odbor. — Trgovska banka d. d., centrala v Ljubljani, in njene podružnice v Mariboru in Ptuju poslujejo od ponedeljka, 28. februarja t. 1., naprej v prostorih Ljubljanske kreditne banke. — Ljubljanski pododbor udruženja rezervnih oficirjev je za letos izvolil sledečo upravo: Predsednik: Ing. Ladislav J. Bevc; 1. podpredsednik: dr. Janko I. Žirovnik; II. podpredsednik: Milah. A. Sterlekar; celjski ■podpredsednik: dr. Leopold A. Vičar; tajnik: ing. Ciril G. Pirc; zapisnikar: Janko I. Jarc; blagajnik: Aleksander M. Kuharič; Knjigovodja: Ivo A. Burger; gospodar: France F. Ahčin; člani upravev Vladiom E. Janusič, dr. Željko M. Jeglič, ing. Ciril F. Juvan Ante J. Kalokira, Mihael M. Majcen, Vekoslav F. Mlekuž, di-. Ivan L. Pintar, Rudolf I. Pleskovič, dr. Ignacij J. Rutar, Adolf A. Sadar, Vinko F. Siirc, Jernej A. Vengust, Josip A. Zupančič; predsednik nadziornega odbora: Riko A. Jug; podpredsednik nadzornega odbora: Matko 1. Bračič; člani nadzornega odbora: Maltso I. Detiče-k, Anton A. Kunej. ing. Leo J. Mencinger, Avgust J. Pertot. — Žrebanje književne loterijo Jugoslovcn-ske Matice se vrši dne 4. marca. Te dm je razposlala Matična pisarna raznim osebam i tvrdkam v Ljubljani pisma s petimi tom-bolskimi tablicami s prošnjo za nakup. Na tako poSiljko je odgovorila tvrdka Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ulica št. 13, z novim naročilom 45 komadov tom-bolskih tablic. Zali bog pa opažamo tudi, da nam vračajo pisma osebe, od katerih bi pac pričakovali malenkostnega prispevka za Ju-goslovensko Matico. Potnikovo tvrdko pa priporočamo na eni strani v posnemanje, na drugi strani pa prosimo javnost, da jo podpira z naročili. . — Andrej Senekovičeve razglednice je založila družba sv. Cirila in Metoda. Blagopo-kojnik ni bil le znan kot dolgoletni predsednik naše pmosvetnoobrambene družbe, temveč ni ga skoraj kotička v Sloveniji, kjer bi se ne nahajal ta ali oni, ki je bil njegov pce-nec, ali pa .se je' šolal pod njegovim vodstvom. Ce si kupi vsak le po eno razglednico v spomin na vrlega moža, bo zaloga kmalu razprodana. Cena razglednici 1 Din. — 3. Avstrijska gostilničarska obrtna strokovna razstava v Gradcu (na Štajerskem). — Pod častno zaščito zveznega predsednika dr. Mihaela Hainisclia se bo vršila v Gradcu na štajerskem od dne 30. aprila do 8. maja 1927 3. Avstrijska strokovna razstava za gostilničarsko, hotelsko in kavamarsko obrt kakor tudi za tujski promet, ki bo .predstavljala povsem kaj novega na razstavnem polju. Do sedaj na razstavah običajni način razvrstitve enakega ali podobnega materijala v posameznih oddelkih se bo popolnoma opustil, razstava bo temveč predočila cela, do podrobnosti opremljena podjetja, kakor na primer mestni liotel, .P&deželno gostilno kolodvor-sko restavracijo, kavarno itd. Priredila bo tu-d reklamno razstavo za tujski promet, na kateri bodo zastopane vse evropske države. Vse avstrijske in številne inozemske gostil-ničarske organizacije se bodo korporativno udeležile te razstave. „nWvili — Pozor! V zadnjem času so preplavili naše kraje razpečevalci loterijske 2A /o or' livne rente za vojno škodo. Našim ljudem, nepoznajočim vrednosti tega papirja, ponujajo obveznice po visoki ceni, ki daie«o presega njegovo borzno vrednost. Velik-o ljudi je bilo s tem občutno: oškodovanih, ker so plačali, kakor čujemo, obveznice po dvojni ‘borzni vrednosti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 1 'A% in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplača 188 izžrebanim obveznicam še posebne dobitke. Obveznice torej niso prave srečke, ampak se samo en del amortiziranih, obveznic nagradi s posebnim dobitkom. Borzni fcurz za te obveznice znaša približno 340 Din (za celo obveznico v nominalni vrednosti 1000 Din). Onim,- ki si žele nabaviti te obveznice zaradi tega -priporočamo, da se obrnejo naravnost na denarne zavode, kjer jih dobe po borznem kurzu, ne kupujejo jih pa, ako se hočejo obraniti nepotrebne škode, od ljudi, ki s temi obveznicami krosnjarijo in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega. — Zgradba novega poslopja narodne sKup-Ščine Minister za javna dela ing. Dušan Ser-nec je jel proučavati vprašanje ureditve notranjosti novega skupščinskega poslopja, za kar je že skrajni čas. Ministrstvo za javna dela si prizadeva, da se oddajo dela domačim industrijalcem in obrtnikom. Stvar pride v kratkem pred ministrski svet. — 40 dnevni pasji kontumac v Zagrebu. Ker sta se primerila v zagrebški okolici rn|nil K' zbežal Njegov plen je znaša1 par tisoč ma. Na^lJošalce je oddla več strelov, nnkav p j izginil brea sledu. — Množestven mo-rilcc. Iz Varšave poročajo: Sin učitelja v Veliki Tarpniji je ubil s sekiro vso svojo družino: ženo in pet otrok. Vzrok: Skopuštvo in domači prepiri. _ . — Sin umoril celo rodbino. Ko je pnsel te dni * Grossgartenu neki delavec k svojemu delodajalcu vrtnarju na delo, je našel vrtnarja in njegovo ženo in njegovega 11-letnega sina mrtve, njegovi dve starejsi hčerki pa težko ranjeni. Preiskava je ugotovila, da je izvršil zločine vrtnarjev sin, ki se je hotel maščevati, ker so mu svojci branili, da bi se poročil z nekim dekletom. Morilec je aretiran ter taji, dasi je imel vso obletko okrvavljeno. . — Samomor novo poročene žene. Te dm so je poročila seljakinja Smilja Vršaljko v Sv. Ivanu. K poroki &o jo prisilili sorodniki, dasi ji je bil ženin skrajno zopern. Zjutraj po poroki so jo našli obešeno v podstrešju. Uvedena je preiskava, ki naj pojasni, ce ne ‘"LTifiSL M. na zastrupljen ju z metilnim alkoholom. Pred par dnevi je povabil notar v svoje stanovanje večjo družbo, kateri je serviral tudi liiker. Drugi dan je notarju, ki si je privoščil precej kozarčkov, oslabel vid. Čez par dm je umrl. Dva njegova gosta sta oslepela, ustali gosli niso oboleli, ker so takoj potem, ko so pili liker, bruhali. . — Samo So štiri dni so v razprodaji tom-bolske tablice III. književne tobole Jugo-slovenske Matice, koje žrebanje se pnčne nepreklicno 4. marc-a t ^ Pononjo smo že poročali da obsegajo dobitki te tombole samo izbrane slovenje leposlovne knjige v tisočih in tisočih izvodih. Zato priporočamo vsakomur da si še pravočasno omisli. tombolske tahliVe in poizkuša srečo osnovati ali pomnožiti si na ta način domačo knjižnico. Tablice do 3 Din so na prodaj do 2. marca t. 1. i r»ri vseh Šolah in podružnicah Jugosloven-! ske Matice v Sloveniji, v Ljubljani v Novi založbi, Tiskovni zadrugi, trafiki Sever m v pisarni Jugoslovenake Matice, Šelenburgova ulica 7/II. Ljubljana. 1— 6% posojilo mesta Ljubljane *a arradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Sturm Andrej, oficial, 1000 Din; Bitenc Alojzija, blagajničarka, 1000 Din; Poharc Ana, zasebnica, 1000 Din; Milkovič Katarina, gostilničarka, 500 Din; Verbič Ivo, refer. agr. dir., 1000 Din; Repe Blaž, služitelj, 600 Din; Glavna bratovska ^kladnica v Ljubljani 500.000 dinarjev; Christof Hinko, uradnik pok. zav* za nam., 1000 Din; Sirnik Franjo, uradnik pokoja. za v. za nam., 1000 Din; Gabrovec Fran, žel. čin. III., 2000 Din; dr. Kobal Alojzij, odvetnik, 5000 Din; Šimenc Fran, kig.'pralnica, 1000 Din; Zalta & Žilič, trgovina z žel-. 2000 Diu; Magdič P., modna in športna trg., 5000 Din; Rojina Josip, .krojaški mojster, GOOO Din; Agnola August, stavb, in uni3|t®" kjarstvo, 5000 Din; Est Rudolf, blafflgpfc 1000 Din; Rebolj Stanko, m. rač. 1000 Din; 2 učenki prihranke po 2000 4000 Din; Neimenovan ponovno 100.000 P'1, 1 neimenovan 30.000 Din; 2 neimenoVan^ po 20.000 Din je 40.000 Din; 4 neimenovan1 po 10.000 Din je 40.000 Din; Neimenovaa' 6000 Din; 6 neimenovanih po 5000 Din j6 30,000 Din; Neimenovan 4000 Din; 5 neimenovanih po 3000 Din je 15.000 Din; 8 neimenovanih pto 2000 Din je 16.000 Din; 2 '.neimenovana po 1500 Diu je 3000 Din; 22^neimenovanih po 1000 Din je 22.C00. Din; Neimenovan 1200 Din; 8 neimenovanih po 500 Din je 4000 Din; Neimenovan 200 Din; Neimenovan 800 Din. 1— Recitacijski večer. Dne 8. marca ob 8. uri zvečer se bo vršil pod pokroviteljstvom častne dvorne dame Fr. dr. Tavčarjeve v dramskem gledališču recitacijski vec pesmi Srečka Kosovela. Sodelovali bodo ga-Mila Saričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Čisti dobiček je namenjen za izdajo Kosovelovih pesmi. Ker vlada za ta večer veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki bodo od G. marca naprej v predprodaji pri gledališki blagajni. glas iz občinstva. Železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani pripouočajo potniki na progi Ljubljana — Rakek malo več obzirnosti. Dne 23. t. m. je imel vlak ob pol 3. popoldne tri vagone: eden za I. in II. razred, dva pa za III. » vagonu III. razreda je moralo stati 6J po ' kov, v enem pa 100! Vsi hodniki so bili n tlačeno polni. In vendar so potniki plaoai vsi sedežnino. V drugi ali prvi razred pa.ni so smeli, bila jim je diktirana kazen. Med potniki so; bili šolarji, učenke, delavci, duhovniki, bolniki, porotniki! Na hodnikih pa sn napisi: hodnik bodi prost! Ako občinstvo pošteno plača primeroma visoko voznino, mislimo, da je upravičeno tudi zahtevati sed^ — ne pa se pustiti izganjati ali doplačevat' — če človek le mora iti v drugi ali prvi raž' ved. Upamo, da ta opomin zadostuje. ŠAHOVSKI TURNIR V NEWY0BKU. V petek so bile odigrane viseče partije iz prvega turnusa. . re- Partija Capablanca-Vidmar je konc . mis. Aljehin je porazil Spielmanna in * siral z Marshallom. Niemcovicz je potoiaei Spielmanna. Končno stanje po prvem turnusu: Capablanca 4, Niemcovicz 3 in pol, Aljehin 2 pol, Vidmar 2, Spielmann in Marshall 1 111 pol. V soboto se je igralo prvo kolo drug®«* turnusa. ^ NAŠ DRŽAVNI GRB. Heraldika je pri nas malo znana in &9 . manj gojena veda. To je deloma razumljiv in tudi oprostljivo. Zakaj naš narod je majhen in preprost. Ko je v srednjem veki' vzcveto viteštvo, se je razvila tudi heraldika. Pri nas pa je bilo viteštvo skoro izključno tujega pokolenja. Zato je razumljivo, da se nismo nikoli dosti zanimali za grbe m r*me znake na njih, ker se ti niso skoro prav n tikali nas samih, temveč le tujih gospodo-valcev nad našim narodom. Tako ni prav nic čudno, da najdeš danes malokaterega izobraženca, ki bi bil vsaj nekoliko natančneje poučen o grboslovju. Da, često naletiš > prav odlične ljudi, ki nimajo pravega pojma o našem državnem grbu, o njegovih posameznih delih in znakih, v koliko odgovarjajo zahtevam heraldike. Kakšna zmešnjava vlada pri nas v tem oziru, lahko opazimo vsak dan. Tako najdemo celo na različni« naših državnih uradih zelo različne grbe V. vseh mogočih izvedbah, le docela pravilnega ne najdeš zlepa. Pogosto se najdejo napake v hrvaSkem delu grba v razvrstitvi in števil" polj; a najčežče pa ravno v slovenskem delu, ko so tri zvezdg (ne samo ena-) raziio-krake in se postavljajo prav tako različno-O pravilnosti posameznih barv pa je sploh škoda govoriti. Temu sicer navidezno malenkostnem^^: vendar važnemu nedostatku je moglo agnlno društvo »Učiteb-^ j - b Mariboru. v ^elikosb 4o X p.fav {edno izdelan in ffie glavnor odgovarja vsem zahtevam, he- raldike in je torej docela pravilen. Zato ga ie tudi odobrilo prosvetno ministrstvo na podlagi mišljenja Glavnega prosvetnega sveta ter na podlagi mišljenja umetniškega 00 aelka istega ministersrtva. V očigled zmešnjavi, ki vlada pri nas n tem polju, je docela umestno da je grbu dejan opis, ki podaje na kratko razvoj grbo-sltovja ter tolmači razne znake j n barve. Z grbom bo predvsem ustreženo našdm šolam, ker ga bodo uporabljale kot učilo. Bre. dvoma pa si ga bodo nabavili razam drža' uradi, občine in društva. Saj nt samo simt> , naše države,, ampak tudi pravi kras vsa» PiCena grbu je nizka (20 Din). Dobi se ' vseh večjih knjigarnah. Naročila pa spr^._ ma tudi založnik, »Učiteljski dom, v M* boru, ki ga razpošilja v nalašč za to^ip ^ Ijenili ovitkih, kjer je vsaka poškodba cela izključena. OBILIČEV KONCERT. V za prirejanje koncerta skrajno neugodnem času (konec predpusta in konec meseca!) je Ljubljano posetilo akademsko pevsko društvo Obilic iz Beograda in je v petek zvečer priredilo v veliki dvojni Uniona svoj koncert z sporedom starših in tudi novejših skladb srbohrvat-zborovske glasbene literature. Obilic je staro beogradsko pevsko društvo, delavno in zaslužno, dasi se mu člani vsakih par let menjajo. Kulturno delo Obilica zasluži tem večjo pozornost, ker nje-Kcva akademska omladina v času kina in veseljačenja sledi idealom svojih predini-*ov ter bo ko odide iz univerze v svoje Poklice povsod širila smisel za umetnost 111 glasbo ter na najlepši način služila na-r°du in državi. Pevski zbor Obiliča šteje okoli 100 mla-. Jk Navdušenih pevcev in pevk, dobro je 'ehnično, uvežban, discipliniran, intonač-'malo manj siguren, pač pa treniran v dinamiki. Glasovni materijal Obilica ni Prvovrsten in prav mi je rekel Obdličevec na čajanki »Ljubljanskega Zvona«, kjer so gostje imeli priliko poslušati »Zvonov *bor: »Takih glasov nam manjka, pa bi >0bilič« drugače pel kot poj©.« stara resnica: Vsi zbori, hrvatski, srbski, češki, ki pridejo k nam gostovat so tehnično izvrstno naštudirani, imajo glasbeno naobra-člane in zato tudi zmagajo vse tež-koč© današnjega modernega zborovskega stavka. Glasovno pa so šibki. Obilicev so-prata ie z naj večjim naporom zmagoval ' !'siaie> tenor poje preveč odprto, alt je Pehast in zadirljiv, bas premalo fin. Vendar je moški zbor dosti boljši od žen-Našim, slovenskim pevcem malo °rije, in splošne glasbene izobrazbe, več pridnosti in energije, pa bi se vsako dru-vo ^ahko pred svetom postavilo. Tako Pa ne moremo preko 16-taktnih pesmic ln se te m°rajo iti »v .ušesa«. Obilic je pa nasprotno prinesel lep skoraj nov vzipo-r6d. No, Mokranjca smo Slovenci mnogo Prepevali in Slovenci smo ga prej tiskali M Srbi (Glasbena Matica 1903), pa ga j? k?* srbskega klasika prijetno posluša-v Kozar in x. Rukovet sta še danes bi-ra jugoslovanske zborovske literature. u i smo dalje par nabožnih Hrističevih vari, mladega Bajšanskega učinkoviti, 7KaJZ(t^Ui ,Jeških zborov napisani moški n- > ° ulica spi«, slavno Š tolarjevo ftK..m, 0 Popevko« in posebno nas je Obilic ra|Zveselit s skladbami Jakova Go- IZ 7K loonf 2a teletom. Smiješno čudo, Zbori 1926) ter njegovimi »Koled- nimi pesmimi« originalnimi v hrvatskem narodnem slogu posrečenimi deli. Dirigent Obiliča, g. Lovro' Matačič, Ljubljančanom dobro znan iz prejšnjih ?P&rnih sezon, vodi zbor temperamentno to S^estivno- *er je izvrsten interpreta-*"• Publika (čudež, da jo* j© bilo mnogo!) 1® vsa izvajanja Obiliča sprejela z glasno, časih navdušeno pohvalo ter j© oči vidno ^adovcljna zapuščala lepe koncertno pri-^ rtev, ki naj ho našim zborom v pobudo rovsk8© gi^° 111 študii noveiše naše zbo' Sport. Vojaške tekme v Češkoslovaški za prvenstvo v rokoborbi so se vršila v Pragi. Prvo mesto si je priboril Vondrasek (Praga), drogi je bil Havranek, največji in najtežji (128 je bil F. Kopriva (Praga). Po končani tekmi je sledila rokoborba med zmagovalcem Von-dradkom in profesijonalnim prvakom Augu-stom Fristensky-jem, ki jo je sodnik po dol gem, trdovratnem boju prekinil radi poškodbe Vondracka. Slednji je par dni nato pozval Fr.istenskyja na revanžni boj, vendar se Fristensky še ni odzval. vNemško industrijsko podjetje Reemtsma D. D., ki je že lansko leto darovalo številne nagrade za športnike in telovadce, je nakazalo 100.000 mark nemški športni oblasti za lahko atletiko in nogomet. Dunajski bokserji v Jugoslaviji. S. K. Vienna odpošlje nekaj svojih bokserjev v Jugoslavijo, kjer bodo nastopili 6. marca v Zagrebu, 8. marca pa v Beogradu. V Zagrebu bodo absolvirali sledeče boje: Bobby Spunner (W. A. C.) proti Staniču, Krawag-ner (Vienna), proti večkratnemu jugosloven-skemu mednarodnemu borcu Rupčiču, Ma-gyar (Vienna) proti Kovačeviču in Fraber-ger proti Budiču. Holandska išče olimpske kandidate v kolonijah. Po zgledu Amerike, Anglije in Francije se pripravlja tudi Holandska, da poišče v svojih obsežnih kolonijah tekmovalce za amsterdamsko olimpijado. Ker vlada zelo podpira razvoj lahke atletike v šolah za domačine, je pričakovati, da bo odkrila izborne atlete. Šestdnevna dirka v Vratislavi se je vršila zadnje dni v tako ostrem tempo, da je moralo , več parov odstopiti, ker niso mogli vzdržati hitrosti, ki je sem in tja dosegla 45 'km na uro. Posebno odlikovala sta se Francoza Wambst- Laquahaye, ki sta napela vse sile, da si priborita vodstvo. Do tortka je bilo absolviranih 2829 km, po 114 urah 3049 km. Takrat je še vodilo italijansko -nemško moštvo, ki je pa moralo po 3859 km prepustiti vodstvo Francozoma, ki sta tudi dosegla zmago; pri tem omenimo, da sta si v ocenitvenih bojih priborila 591 točk. Drugo m63to sta zasedla Nemca Kroll - Miethe s 400 točkami. Na tretjem mestu sta se plasirala zopet Nemca Tietz-Baur, na četrtem pa Holandca Van Kempen-Rielens. Zanimivo je, da sta Francoza še pred začetkom dirke izjavila nekemu časnikarju, da hočeta v te; tekmi doseči prvo mesto, da se tako rehabilitirata za svoj neuspeh v 18. berlinski šestdnevni dirki, kjer sta zasedla samo četrto mesto. Gospodarstvo. ŠE 0 POŽARU NA VELESEJMU. Dne 23. februarja bi nam kmalu ogenj uničil naš velesejem, katerega izguba bi bila nenadomestljiva. Ne verujemo, da bi se v današnjih težkih časih našli možje, ki bi žrtvovali milijone za postavitev novega Slovencem prepotrebnega sejmišča. Preiskava že ni dognala, da li je ogenj zanetila zločinska roka ali otroci. Na vsak način pa je dejanje vredno naijvečje obsodbe, naj si bodo vzrok podivjani otroci ali zločinec. Splošno pa delajo otroci iz šiške vele-sejmski upravi mnogo neprilik s pobijanjem šip in drugimi poškodbami. Javnost naj se zaveda, da velesejem ne služi samo razvoju privrede, marveč je privabil v teku 7 let stotisoČe tujcev v Ljubljano, ki so v našem mestu pustili milijone; zato naij vsakdo Čuva sejmišče. Ljubljanski gasilci so gasili z na j večjo po- žrtvovalnostjo in hitro in z jako disciplino. Pokazala pa se je tehnična hiba, ki se mora na vsak način odstraniti. Najbližji hidrant se nahaja šele pred pivovarno Union. Naloga mestne občine je, da najnujneje postavi nov hidrant v La ttemvannovem drevoredu. Od tu se z lahkoto potegnejo cevi na vse sejmišče v obrambo paviljonov in kostanjevih nasadov. X Vinska razstava in sejem v Ljutomeru, dne 3. in 4. marca 1927. Razstava in sejem ljutomerskih vin, ki ga priredi iz gospodarskih delavcev sestavljen odbor, ne bo nudil interesentom samo najboljših vin iz ljutomerskega okraja, ampak iz celega vinarskega okoliša, ki ga nazivamo ljutomerske gorice. Da bo na razpolago res prvovrsten pridelek, za to jamčijo številne prijave. Razstavljalcem iz ljutomerskega vinarskega okoliša se bodo pridružili najboljši vinogradniki iz goric radgonskega okoliša, katerih pridelki uživajo tudi star sloves. Za razstavo in sejem v Ljutomeru vlada veliko zanimanje ne samo pri nas ampak tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja zasigurana. Posetnik kupi na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja s potrdilom razstavnega odbora tudi za povratno vožnjo. T« Ib ESPERANTO. Leta 1887 je izšla v Varšavi prva slovnica mednarodnega pomožnega jezika pod imenom: »Dolktoro Esperanto« (Doktor upajoči), štiridesetlet že obstoja in letos praznuje ves svet njega jubilejno leto. Potrebo in velik pomen esperanta so spoznali zlasti Rusi. V sovjetski Rusiji je že preko 10.000 organiziranih esperantistov. Sovjetska vlada sama je zelo naklonjena Modno pismo. Klobuki. Dandanes je moderna svila, tako za zvečer kot za dopoldne. Toda kmalu se bo jel uveljavljati slamnik. Vsakovrstna slama eksotičnega izvora, dragocena, mehka, lahka kot pero je materijal. Prvi med katerimi je Para posebno lepa slama, ki spominja na Panama, so kar se tiče strukture trdnejši in močnejši. Iz tega materijala se izdelujejo mični, majhni in na pol veliki »cloches«. Obleke. Pri dopoldanskih oblekah razlikujemo dve smeri. Ena je gladka, ravna, ki je opremljena letos s pasom. Tudi jaboti so jako priljubljeni. Druga smer zahteva, da so obleke široke. Tajla oblek se je pomaknila bolj gori. Obleka je posneta po jumperju in kashi, ki se ji obeta letos prav uspešna sezija. Pariški krojači so hoteli posnemati narodne noše (balkanskih narodovč Te noše nudijo celo serijo predlog za chic kashe. F- Britten Austin: Pariška obleka. Čeprav nisom sokriv**« 1 iz Kfrjs vec .pn zločinu, kate* rega je obtožen gospod st. Georges, bi vam vendar mogla naznačiti kraj, kjer se nahaja paket, ki ga iščete. To pa le pod ,pogojem, da “pustite gospoda St. Georgesa in da ustavite vsako nadaljnje postopanje.« r°uxt Pismom je bila podpisana »Marie Le-Amonh?aUrano pa ie bil° pifim<> v ViUera- vprašal korruAar‘6 'ka'k° ** »Kje^eTa" vS premišljeval' »To je mala ^-en-Amont?« »Hm! In pošiteu^1 »w««u.« mjej?« ~~ ste kaj poizvedeli o »Pismo je dospelo včerai t , , takoj tamkajšnji 'policiji. tL ^rabral 9em Izročil nama je daljši telegram^ 1 ° * Marie Leroux, 35 let stara, neporo-Mteie telegrafjetinja na pošti v Arcia^ur' &rne. Leta 1922 podedovala po svojem 8(rp cu hlhnjJe posestvo v Villereu. Odpovedala na po5ti in se Prese,lila sem' Izvrsten 3 ves, ,ni:ma prijateljev, ne sprejema pisem ne telegramov. Zadnji mesec ni sprejela “benega pisma, nobenega telegrama in nobenega obiska.« ‘‘Hm,« pravi šef, »Je ni v preteklem mese-u imela nobenih zvez z zunanjim svetom, ie težk« dognati, kako ji je St. Geor- ges sporočil, kje se nahajajo diamanti. Toda Arcia-sur-Marue? Mogoče pa se je seznanil z njo za časa vojne? Gotovo ve kaj o njegovih navadah.« »Privedite mi St. Georgesa!« zapove sodnik. Jetnika privedejo v sobo, mrzegn in samozavestnega, kakor vedno. Preiskovalni sodnik se zaničljivo zadere nanj. Je že vsemu konec, Dubois,« pravi Vaš komplic je priznal vse.« Gospod St. Georges dvigne obrvi. »Zelo interesantno,« odvrne mirno, »star trik, gospod sodnik. Mogoče mi morete navesti tudi ime lega skrivnostnega kom-plioa?« 'Sodnik se mu prijazno nasmeje »Seveda, seveda! To je gospodična Marija Leroux v Villers-en-Amont,« jn dvigne telegram. 'Če bi pričakovali, da se bo jetnik pri tem ustrašil, bi bili sedaj zelo razočarani. Tudi on se nasmeje sodniku. »Mi je prav žal, toda nisem še počaščen s tem, da bi jo poznal!« S sodnikovih ustnic je izginil smehljaj. »Toda ona trdi, da vas pozna!« Jetnik dvigne obrvi, kakor po navadi. »Balt je Je kako domišljavo ženšče, ki se hoče delati važnim.« 'Torej vztrajate pri tem, da je ne poznate?« »Svoj živ dan še nisem slišal o njej!« »To bomo še videli!! In ‘k slučaju Mon-nier, ali imate še kaj pripomniti?« 'St. Georges 6e je zadovoljil tokrat samo s tem, da je namršil obrvi,- »Sem že vse priznal.« — In res je tekom tedna priznal, da je umoril Monniera. — »To je bil zločin radi ljubosumnja. Vedel sem, da je prijatelj moje žene. Da pa je bil njen ljubinee, tega nisem vedel. Ko sem to odkril, sem ga ustrelil. Porotniki me ne bodo obsodili.« »Bodo vas, — če 'bomo mogli dokazati, da je Monnierova smrt le del vašega načrta pri ropu diamantov gospoda Dieulafoya,« divja sodnik, ve6 obupan nad ravnodušnostjo osumljenca. St. Georges se tudi sedaj ne neha smejati. »Ravno to morate dokazati,« 'meni vljudno. To je bilo vse, kar smo mogli spraviti iz njega. Ko so ga odvedli, smo se spogledali. »In to pismo?« vpraša komisar ter ga dvigne kvišku. »Poskus kake histerične babnice, ki je či-tala časopise, da nas zavede v zmoto. To je moje mnnje,« pravi prepričano preiskovalni sodnik. »Vsak zamotan slučaj producira na stotine takih pisem!« »Ni tako,« odvrne komisar, »jaz pa bi se prav rad podal v Villers-en-Amont, da pre-iSčem zadevo«. »Kot zastopnik gospoda Dieulafoya vas bi rad spremil,« pravi šef. »Se boljše, mr. Quayne.« Komisar postane ljubeznjiv. »V vaši družbi se bom čutil le počaščenega.« Naslednega dne smo sedeli v poldanski vročini v jedilnici male gostilne v Villere-en Amont in čakali na jed. Voz, e katerim smo prišli pred četrt ure, je stal zunaj pod pripekajočim 60lncem. Komisar je odšel govorit nekaj s poštno upraviteljico. Hotel je vedeti za gotovo, če gospodična Leroux v zadnjem času res ni prejela nobenega pisma. Stali smo tu in zrli skozi okno, medtem ko je za našim hrbtom pogrinjala gostilničarka mizo. Šel je pričel z njo razgovor, — seveda ji ni niti najmanj kaj namignil, zakaj smo prišli sem, temveč se je skušal čimprej informirati o kraju in njegovih prebivalcih. »Ah, ne, gospod!« pravi stara in obsežna gospa; »v tem kotu se nič ne pripeti. Svet tam zunaj za nas sploh .ne obstoja. Grad je prazen in v beli hiši, ki jo vidite tam na hribu, stanuje le župnik, gospod Benet, njegova nečakinja, gospodična Pichon in če gospodična Leroux.« »Gospodična Leroux?« pravi mr. Quayne. »Poznal sem nekoč neko gospodično Leroux. Ali ni ta gospodična Leroux živela prej v Bordeauxu?« i»Ne, gospod. Prišla je iz Arsis-sur-Marne, iz vojnega ozemlja. Bila je tam na pošti kot telegrafistinja. Nato ji je umrl stric in ji zapustil hišo, no potem pa je prišla sem... toda glejte jo!« (Dalje prih.) Stran 6. .j ' ' esperantu. Ruska poštna uprava je izdala že dve seriji jubilejnih znamk z esperantekim lejfc&tom. Ietotako imajo dopisnice napis samo v ruskem jeziku in esperantu. Pa ne samo v Evropi, širi se tudi v Ori-jent. V Carigradu obstojajo esperantisti iz 10 narodov; delegat, splošne esperanteke zveze v Carigradu je Hilmi Djelil Beg. V Egiptu tudi zelo napreduje. V P ort Sai-du se je ustanovil nov esperanto ki klub. Tudi v Aleksandriji, Kairu in Tanti se Siri esperantsko gibanje. Vsako leto priredijo skoro vse države nacionalne esperantske kongrese. Letos se vrši 10. angleški 'kongres o Veliki noži v Ohel-Imhamispa, 16. nemški v istem času v Kol-nu am Rheiri, 3 inozemski v Haarlem od 28. do 29. maja, 14. katalonski v Solleru od 5. do 7. junija. Več drugih pa se vrši o Birnko-štUi. 19. mednarodni pa bo v svobodnem mestu Dtaniig od 28. julija do 4. avgusta. Ideja vziijemiKKrti in spoznanja med narodi se učvistuje. Esperanto je ravno ona vez in ni dalefi pni čas, iko bo človeštvo prišlo do spoznanja, da se more duhovno obnoviti le potoni Esperanta. KAKO NASTANE ROMAN. Mlad pariški pisatelj hoče vzpostaviti svojevrsten rekord. Dal se bo žapreti v stekleno omaro ter bo napisal corairri publico v 40 urah 15:000 vrst dolg roman. Snov 'Ibo določilo občinstvo, kateremu predloži pisatelj 12 predlogov, 12 naslovov in 50 oseb aia izbiro. Urnemu pesniku se predloži njegova naloga v zadnjem trenutku, predno ee za-pro za njim reklamna vrata. Nato se bo vsedel k pisalnemu stroju ter bo'pisal, da se bo kar kadilo. V dveh dneh mora biti gotov. Vsak dan sme zapustiti ■svojo kletko za eiio uro, seveda ostane pod strogim nadzorstveni. Kaj bo takrat delal, ne moremo povedati, ker nam prepoveduje bon ton. Vsakdo pa si lahko predstavlja, da bo približno isto, kar bo njegov hitro prrdueirani roman, sauno v bolj pošteni obliki. Zakaj naj bodo Parižani te senzacije deležni? Zato, da se jim'bo Točna«. Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila In prospekte od častnega zastopstva Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon štev. 925- Drva - Čebin Wollova 1/11. - Tele!. M ■lica LJUBLJANA* TISKARNA „MERKUR“ SIMON G^EPORČIČEVA ULICA ŠTEV 15. TBLBFON ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 552 S« »riporola m m v tlakarako stroko »padajoča dela ia. j* mm V PRAGO na Mi r 14. mednarodni velesejem ki se vrši t*> f o