SPORED:
1. Govora pionirjev v slovenščini in italijanščini
2. Kulturni spored v izvedbi pionirjev:,	.v/
a) Prizor v gozdu — b) Plesi, pevski zbori — c) Recitacije — d) Izgubljena pravica, igra — e) Pevski duet, venček narodnih pesmi — I) Prizor iz življenja v počitniških kolonijah — g) Ponesrečena zamenjava, igra.
3. Pripovedovanje pravljic — pripovedujejo člani Slo-
venskega narodnega gledališča;
4. Cirkuška točka;
5. Šaljive lizkulturne tekme:
a) Tek na treh nogah — b) Tekma s škatlami c) Hoja na hoduljah — d) Tek z zvezanimi negami.
6. Nastopi čarovnik. Oživele bodo lutke;
7. Prosta zabava za pionirje (keglanje, latnik Itd.);
SPORED SE BO PRIČEL OB 13. URI. — PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 14. oktobra 1950
HONOLULU, 13. (Ansa-Reuter). Preggednik Truman je nocoj prispel z letalom v Honolulu. Od tu naprej bo odpotoval jutri zjutraj ob 11. Letalo bo odletelo z letalskega oporišča Hicken. Pričakujejo, da se bo Truman vrnil v Honolulu spet jutri zvečer. Kot kaže, bodo njegovi razgovori z Mac Arthurjem trajali le nekaj ur. Kraj, kjer se ji odo vršili še ni znan. V ponedeljek zjutraj bi moral Trumin odpotovati iz Honolulu v San Francisco, kjer bi prebil dan in pripravil govor o zunanji politiki, katerega bo imel v torek zvečer. Menijo, da se bo v tem govoru dotaknil razgovorov z generalom Mac Arthurjem. Govorila bosta tudi o vojni na Koreji in o drugih vprašanjih Daljnega vzhoda. S Trumanom go njegov namestnik in strokovnjak v azijskih vprašanjih Averell Har. riman, Dean F.usk, Cournor in generali Omar Braaley, načelnik glavnih štabov.
Zadnje poročilo pravi, da sta se Truman in Mac Arthur že sestala na otoku Wake.
o izvolitvi glavnega tajnika OZN
<zem predlagane resolucije se ne sme izkoristiti za vmešavanje v notranje politične • poudarja delegacija FLRJ - Predlogi Sirije glede ureditve libijske skupščine
SUCCESS. 13. — Po-“°r je danes nadalje-n? razpravo q vpxa-
1...	-V,	.	.	.
Avtobusi bodo odhajali ob 12.15 iz
Plavij, Stramarja — Doline, Domja — Boljun-ca, Boršta, Ricmanj — Opčin, Trebč, Padrič, Gropade, Bazovice — Velikega Repna, Proseka — Sempolaja, Saleža, Zgonika.
Iz Nabrežine, Devina, Sesljana in Sv. Križa naj se poslužijo rednih vlakov in avtobusov.
ti predlogi sprejeti, bi ostalo od ameriške resolucije samo nekaj točk, ki predvidevajo ustanovitev opazovalnega odbora za mir in sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine v primeru nevarnosti. Dalje bi ostala še vedno možnost veta tudi glede teh dveh določb. Rok za sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine pa bi se od 24. ur podaljšal na dva tedna.
V odgovor britanskemu pred. stavniku Youngerju, ki je izrazil dvom o resnični želji Sovjetske zveze, da bi prišlo do sporazuma z velikimi državami med razgovori s tozadevnimi predstavniki, je Višinski dejal, da takih posvetovanj nikoli ni bilo. Dalje je Višinski dejal, da bi morala vlada ZDA opusMti svojo politiko sile in se povrniti k politiki, ki jo je vodila med vojno. Tedaj bo morda mogoče sporazumeti se. Višinski je dejal tudi, da je atlatski pakt ni ojačil OZN in da n; orodje obrambe.
V zaključku je Višinski skušal dokazati, da so glavne določbe načrta sedmih držav listine OZN. Splošna razprava je zaključena. Politični odbor se bo sestal v soboto zjutraj, da načne podrobno razpravljanje o resoluciji sedmih držav ter o predlaganih dodatkih in spremembah.
Ameriška vlada je danes na seji začasnega odbora za Korejo poudarila, da se mora Okupacijska politika OZN na Koreji držati načel, da vlada Symgmana Rheeja ne sme sodelovati pri upravi Severne Koreje in da enotno poveljstvo ne bo skušalo vsiliti nove popolne in dokončne vladne uprave Severni Koreji.
Pododbor posebnega političnega odbora, ki proučuje britanski predlog o vprašanju imovine Italijanov y Libiji, je izvolil za svojega predsednika Argentinca Munoza. V tem pododboru so zastopane Belgija, Francija. Velika Britanija, Grčija, Poljska, Argentina in Egipt.
Sirija je danes predložila posebnemu političnemu odboru resolucijo, ki predvideva med dfugim, da se ustanovi libijska narodna skupščina najpozneje 1. januarja 1951 in začasna vlada najpozneje 1. junija 1951.
Arabske države, v imenu katerih je Sirija predložila resolucijo, zahtevajo dalje, naj bo libijska skupščina sestavljena iz predstavnikov treh libijskih ozemelj (Fezzan, Cirenajka In Tripolitanija), katerih število bo sorazmerno s prebivalstvom teh ozemelj. Na isti seji jP komisar OZN za Libijo Adrian Pelt sporočil, da člani libijske skupščine ne bodo izvoljeni, pač pa «imenovani» na podlagi postopka, ki ni bil še določen.
čile mlr». Glede sovjetskega predloga, ki poudarja, da sta Varnostni svet in odbor glavnih štabov odgovorna za ustanovitev oboroženih sil OZN, je Dulles dejal, da se sovjetski delegat po predložitvi svojega tozadevnega načrta ni udeležil dela odbora glavnih štabov. Kakor je znano, je Sovjetska zveza 19. januarja t. 1. zapusstila ta odbor kot protest proti navzočnosti kitajskega nacionalističnega delegata.
Na koncu je Dulles pozval odbor, naj sprejme načrt sedmih držav.
Za Dullesom je Višinski poudaril, da je cilj vseh isti: ohranitev miru. Teda naš način načenjanja tega vprašanja — je dejal Višinski — je različen od načina, ki ga predlaga načrt sedmih držav. Če podpremo nekatere strani Dulle-sovega predloga — je dejal Višinski — podpremo s tem vse, kar je v nasprotju s ciljem ohranitve miru. Višinski je predlagal nekatere spremembe in dodatke. Če bi bili
PoloŽ8j v Vzhodni Nemčiji
Varnostni svet
se sestane v ponedeljek
LAKE SUCCESS, 13. — Var-, nostni svet se bo sestal v por nedeljek in bo razpravljal o palestinskem vprašanju, ki je bilo vPisanp na dnevni red zaradi protesta egiptske vlade proti izgonu Arabcev z obmejnih področij med Izraelom in Egiptom. Z druge strani pa je Izrael predložil Varnostnemu svetu primere kršitve dogovora o premirju, ki so jih po trditvah izraelske vlade izvršile arabske države.
BERLIN, 13. — Danes je V berlinskem opernem gledališču izročil odlikovanja junakom dela predsednik vzhodne nemške republike Wilhelm Pieck. Imel je tudi govor in je med drugim dejal: «Visoke zavezniške komisarje v Zahodni Nemčiji nismo nikdiar vprašali za njihovo mnenje o naših volitvah 15. oktobra)). Pieck ie dodal, da je pristaš ((svobodnih in demokratičnih volitev po vsej Nemčiji, ki so pogoji za nagel odhod okupacijskih čet in sklenitev mirovne pogodbe v skladu s potsdamskim sporazumom)).
V zvezi s prvo obletnico ustanovitve vzhodne nemške republike je tisk na zahodnih področjih Berlina objavil podrobnosti o političnih procesih, ki so se med časom vršili v Vzhodni Nemčiji. List «Neue Zei-tung» piše n. pr., da so v zadnjem času na sovjetskem področju v Vzhodni Nemčiji obsodili več kakor 10 tisoč oseb iz političnih vzrokov. Internirancev naj bi bilo 28 tisoč, na smrt obsojenih 38 oseb. sodišča pa da so izrekla kazni za 52.500 let ječe. Več kakor 300 tisoč beguncev Pa da je zbežalo v Zahodno Nemčijo.
Isti list «Neue Zeitung* piše, da bivši odgovorni urednik osrednjega glasila Enotne socialistične stranke « N e u e s Deutschland«, Lex Ende dela sej y nekem plavžu na Saškem. Prav tako naj bi bila obsojena na prisilno delo bivša tajnica Zveze demokratičnih žena Marija Weitem\ Obadva so nedavno izključili iz Enotne socialistične stranke.
Državna policija v Vzhodni Nemčiji ie v zvezi z nedeljskimi volitvami povečala varnostne ukrepe. Glasovnice so tiskali v največji tajnosti in jih sedaj razpošiljajo po mestih in vaseh sovjetskega področja. Kdaj bodo znani volivni izidi, se še ne ve. V nedeljo bo sovjetsko področje popolnoma zaprto za zahodne opazovalce.
MOSKVA, 13. — Islandska vlada je s 1. januarjem zaprla svoje poslaništvo v Moskvi. Temu ukrepu pripisujejo izključno le gospodarsko ozadje ter nima nobenega političnega pomena. Islar.ski poslanik v Parizu bo prav tako zastopal koristi svoje domovine v Sovjetski zvezi, tako da ne bodo pretrgani diplomatski stiki med Islandijo in SZ.
Ponovno zanikane bominformovske laži o vstopu Jugoslavije v atlantski pakt
BEOGRAD, 13. (ATI) — Tanjug demantira senzacionalne vesti, katere širijo te dni za-padne novinarske agencije o nekakšnih pogajanjih med Jugoslavijo in državami atlantskega pakta, vesti katere naj bi imele za cilj vstop Jugoslavije v Atlantski pakt, nabavo orožja itd. Tanjug demantira tudi obrekoyalne vesti, ki spremljajo te ((glasove zapad-nega. kominformističnega tiska
zlasti dnevnikov «Humanite» in «Daily Worker».
Maršal Tito ie sprejel nocoj ameriškega veleposlanika v Beogradu Georga Allena. Kot poroča AEP je bilo na sestanku govora o uvažanju nekaterih živilskih potrebščin zaradi 'letošnje suše V Jugoslaviji.
Kot poroča Tanjug j€ ameriški minister za zunanje zadeve Dean Acheson izjavil, kakor javlja poročilo ministrstva za zunanje zadeve ZDA, da bodo morale ZDA nedvomno pošiljati hrano v Jugoslavijo, kjer je bila žetev zelo oškodovana zaradi velike suše. Dodal je, da to vprašanje proučuje vlada ZDA in da se o njem
PARIZ, 13. — Bourges Manory, državni tajnik na predsedstvu vlade je nocoj dejal, da bo v primeru potrebe vlada postavila tudi vprašanje zaupnice, ko bo predložila parlamentu načrt o volivni reformi. Dodal je, da se je vlada že izrekla za reformo, m Pa še določila, kdaj bo načrt predložila parlamentu.
RIM, 13. — Danes je zunanji minister Sforza v komisiji za zunanje zadeve poročal o zasedanju atlantskega pakta v New Yorku. Med drugim je Sforza izjavil, da je zagovarjal zopetno oborožitev Nemčije.
Glede odnosov z Jugoslavijo je Sforza izjavil, da je vest o pogajanjih med Jugoslavijo o štiristranski upravi Tržaškega ozemlja lažna.
V milanski pokrajini se je danes nadaljevala stavka kmetijskih delavcev v pričakovanju izida pogajanj, ki so bila danes ves dan med sindikalnimi predstavniki in milanskim prefektom. Danes pa so v Milanu pol ure stavkali nameščenci cestne železnice, ki zahtevajo, naj se jim priznajo enake plače kakor v drugih velikih mestih. V ponedeljek pp bodo stavkali vsi nameščenci prevozniških podjetij. Tudi v nekaterih industrijskih podjetjih so bile danes krafke stavke kot protest proti aretacijam, ki jih je policija izvršila v milanski pokrajini med stavko kmetijskih delavcev.
Ravno tako se nadaljuje stavka kmetijskih delavcev v pokrajini Novara, V pokrajini Genova pa je bila danes splošna stavka na področjih Sestri, Voltri in Cogoleto v zvezi s krizo v industriji. Medtem pa sg nadaljujejo pogajanja za ureditev vprašanja individualnih odpustitev.
V parlamentu se je danes nadaljevala debata o proračunu ministrstva za obrambo. Komunistični poslanec Pajetta je poudaril, da so izdatki, določeni za oborožene sile, o-gromni v primeri Z izdatki za poljedelstvo, prosveto, pravosodje itd. Monarhistični^ poslanec Cuttitta pa ie obžaloval, da z atlantskim paktom niso odpadle določbe mirovne pogodbe, ki zabranjujejo Italiji zopetno oborožitev, kakor da ne bi bilo znano, da je Itajija že »lavno prekršila te določbe.
V senatu pa so danes razpravljali o zakonu o davčnem izenačenju.
Pred ukinitvijo
vojnega stanja v Nemčiji
LONDON, 13. — Anglija, Francija in ZDA menijo, da bo mogoče ukiniti vojno stanje z Nemčijo prve mesece prihodnjega leta. Dobro obveščeni londonski krogi pravijo, da bodo baje ameriški dekreti o ukinitvi vojnega
TOKIO, 13. — Japonski tisk Je pod velikimi naslovi objavil seznam 10 tisoč japonskih prvakov, ki so jvojčas bili epuriranl kot vojni zločinci, sedaj pa so Jih rehabilitirali. V tem seznamu je 7 bivših ministrov, veliko parlamen. tarcev, dalje finančnih in gospodarskih magnatov, bivših ravnateljev velikih industrijskih podjetij kemične in težke industrije In ladjedelnic Mitsui ,in MitsuW|i.
Število Japoncev, ki so bili e-purtrani na sodišču, znaša 206
tisoč. Danes je bilo 10 tisoč rehabilitiranih, 22 tisoč drugih pa js zaprosilo, naj spet pregledajo
njihov položaj. Ta ukrep japonske vlade je prav gotovo posledica politike generala Mac Arthurja, ki skuša pridobiti vse stare in nove japonske imperialistične kroge. Verjetno bodo tem ukrepom »ledih še drugi podobni. Japonski vodilni krogi, se prav tako zavedajo važnosti tega ukrepa, v sedanjih zunanjepolitičnih okoliščinah in pripravah za sklenitev mirovna pogodbe z Japonsko, Sodijo, da bo rehabilitacija prvakov socialistične, demokratske in liberalna stranke močno utrdila položaj desničarskih strank.
lUADALJIUJI UMIRI PRMSC0SRIH CET
pred Hočiminbovu vojsko v lndokini
LONDON, 13. — Bernard Shatv je dopisniku «Daily Ma!l-a» dejal; »Mislim, da ne bom nikdar več pisal*. Govoreč o delu, katerega je pisal, ko ga je doletela nesreča, je Shaw dodal: «To bo druga nedokončana simfonija*. Dopisnik piše tudi, da dramaturg nima več prejšnje živahnosti.
m rešeto
Zelo jih boli
Kakor pred dvema mesecema. U eGiomale <fi Trieste*, tako se včerajšnje (tUItime noii-zte» ponovno vsajajo zaradi jugoslovanskih parnikov, ki vršijo službo v Jadranskem in Sredozemskem morju. Za pobožne klerofašiste in zagrizene sovražnike vsega, kar je jugoslovanskega, je vse to pač nekaj nezaslišanega. Ce pa jih vprašate, zakaj na svojem sovini-stičnem besu zagovarjajo regi-štruci jo ladjevja tržaških znamenitih paroplovnih družb v italijanskih pristaniščih, vam seveda ne vedo odgovoriti, sir cer pa,- prau dobro vemo, da bi tržaški predstavniki italijanskega evnjastega imperializma videli rajši kitajske in japonske parnike v jadranskih vodah kot pa jugoslovanske, No, se bodo že potolažili).
.Matajurju" iščejo dlako v jajcu
Ze prva številki glasila beneških Slovencev «Mitaju;» je močno prizadela italijanske imperialiste, fci nočejo o b ne kih Slovencih ničesar slšati. O dolgem članku, ki ga je objavil «Messaggero Vencto* preci-včera šnjim na prvi strmi, poročamo na (jrugem mestu. Tu naj omenimo le vest, ki jo javlja dopisnik tržaške agencije ATI, da so odgovornega urednika «Matajurja» tožili sodnim oblastem, da je prekršil zakon o tisku s tem, da ni v listu označil imena tiskarne, v izate-ri se list tiska. »Zelo verjetno je — dodaja dopisnik, da bo-, do kompetentne oblasti spričo vsebine lista, sMatafum ukini-Ie».
Torej tudi iskanje dlake v jajcu je dobro za zatiranje pravic Slovencev v Italiji. O zadevi borno še poročali,
Z VČERAJŠNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
načrtno zaoosiaulianle smrensKe žole
mmmmmmmmmmmmmmm * mmmmimtmmmmmmmemmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiammmmm
Sciolisove izjave ne morejo prikriti, da delata občina in šolska oblast z roko v roki pri zaviranju slovenskega šolstva, in to pod pokroviteljstvom Zavezniške vojaške uprave - Incident med misini in kominiormovci, ki so drugi drugim očitali fašizem Izkupiček za prodani občinski svet v vaseh okolice gre v korist užitkarjev
Najbolj nas je zanimalo, kaj bo na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta povedal občinski odbornik Sciolis v odgovor na vprašanja, ki sta jih na prejšnjih sejah postavila obč. svetnika dr. Agneletto in predstavnik Slovansko-italijan-ske ljudske fronte dr. Dekleva Kar V začetku moramo povedati, da ob odgovoru nismo bili posebno presenečeni ali razočarani, kajti le preveč poznamo način, kako rešujejo v občinskem odboru slovenske zadeve, da bi se bili vdajali kakim posebnim upom.
Sciolis, županova desna roka v vprašanjih. ki se nanašajo na iolo in kulturo, je odgovoril no •voj jeguljasti, jezuitski način. On zna biti vljuden, on marsikaj prjzna. — toda do dejanj mu ni treba, ker je pač položaj takšen, da se ne da nič storiti, oziroma — če bi se pa kje vendarle dalo kaj storiti, je pa to izven kompetence občinske uprave. Tako je Sciolis, še preden se je lotil podrobnosti posameznih vprašanj, dal nekak splošen odgovor:	za šolske
»tavbe sicer skrbi občina, a ona jih izroča šolski oblasti in le šolska oblast potem dodeljuje prostore posameznim šclam. Položaj slovenskih šol je resen, to je res, a tudi položaj nilali-janskih šol ni boljši, pravi Sciolis.
Glede šole v Kolonji je dejal obč. odbornik Sciolis, da bo tamkajšnja šolska zgradba v kratkem dokončana. Občina j0 bo nato izročila šolski oblasti, ki bo potem razdelila prostore. Gospod Sciolis pa ni rekel, če bo tudi slovenska šola dobila prostore — to je namreč že izven kompetence občine. (Lepo je, če lahko na tako lagoden način mečeš odgovornost naprej na ramena nekomu drugemu . Od šolske oblasti je torej tud; odvisno, če bo šola v Ul. Lazzaretto Veechio, kjer so štiri slovenske srednje šole, kaj razbremenjena s tem, ko se bo število šolskih prostorov povečalo, ko bo pripravljena palača šole «Dante».
Novih otroških vrtcev pa leto« občina ne namerava odpirati in je torej vsaka beseda v tem smislu zaman. Res da manjkajo slovenski otroški vrtci, toda manjkajo pač tudi italijanski in jih letos še ne bo, ker je pač nemogoče odpreti nove.
Profesor Sciolis je ubral isto taktiko, kot jo uporabljajo na višjem šolskem nadzomištvu. Tudi tam namreč priznajo to in ono, a na drugi strani pa že poskrbijo, da se to, kar so priznali, ne more uresničiti. Toda zavedati bi se vendar moral, da bo le še prišel čas, ko se ne bo mogoče več izgovarjati, da še vedno ni šolskih poslopij, in ko tudi ne bo mogel prenašati na druge odgovornosti, ali se dodele novi prostori tudi slovenskim šolam ali ne.
Zanimivo je, da tokrat niso spremljali razgovora o slovenski šoli nekateri posebno napeti šovinistični občinski svetniki z medklici, temveč so raje vso stvar ignorirali in med tem čitali časopise.
Ostali občinski odborniki so dajali odgovore na razna prej
stavljena vprašanja. Tako je med drugimi Bonetti govoril o možnosti uvedbe avtobusne zve zc med lesnim pristaniščem in tovarnami pri Sv. Andreju. Na. dalje je r.-a pol napovedal neke nove proge pri Sv. Andreju, nato zvezo Sv. Vida s centrom. Namesto prekinjene tramvajske proge št. 8 pa bo v zimskih mesecih vozil avtobus.
Zupan se je kar užalil, ko je kominformistka \Veissova med svojim dolgim branjem o vprašanju tuberkuloznih, dejala, da občinski odbor za te ljudi ni nič storil.
Demokristjan Delise je ome-r.-jal obletnico smrti znanega planinca Emila Comicija in predlagal, da bi po njem imenovala eno tržaško ulico.
Obč. odbornik dr. Cattola je obljubil, da bo zadovoljivo rešeno vprašanje skladišča rib v Ul. Gadoma, ki povzroča neznosen smrad.
Glede cele vrste sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor, je dr. Giampiccoli predlagal, da bi v seznamu bil vedno naveden tudi znesek, za katerega gre. Nekateri svetniki so zahtevali pojasnila k temu ali onemu sklepu. Tov■ dr. Dekleva je vprašal, kam se odvede izkupiček za razne prodane občinske parcele v vaszh okolice. Odgovoril je odbornik Dulci, da se ta izkupiček naloži t! korist užitkarjem, ki ga torej lahko uporabijo za kritje raznih stroškov za razne izboljšave in podobno.
Godbi «G. Verdi«, ki ni občinska, temveč samo po občini subvencionirana, kot je povedal župan, je bilo usojeno, da je postala vzrok precej burnega incidenta na včerajšnji seji. Zupan je namreč najprej podal poročilo, kako da je ta godba šla v Milje, kar je izven občine Trst, nakar je zaradi nekih županovih opazk smatral kominformist Ferlan za potrebno, da odgovori. Ko se javi k besedi Morelli (MSI), da bi Ferlanu odgovoril, se ta močno razvname, češ kaj bo njemu odgovarjal tak fašist. Morelli tedaj pozove Ferlana, naj mu na podlagi kakršnih koli dokumentov dokaže njegovo fašistično preteklost, ober.em pa svetuje vsem kominformistom, naj se kar med seboj pogledajo. Toda v tem je seveda že nastal velik hrup. Pogassi očita županu, da ob takih prilikah vedno potegne z «misini», župan odgovori, da potegnejo skupaj samo, kadar gre za interese domovine, potem se v hrupu sliši glas Monciattija (BI), ki poziva kominformista Brauna, naj se spomni, do kdaj je bil GUF. Končno se županu posreči napraviti zopet red.
Mestni svet je potem odobril dvoje sklepov, in sicer povišek podpore občinskim upokojencem od 4000 r.a 5000 lir od 1. julija letos dalje in povišek izredne doklade mitničarjem v nočni službi v Barkovljah in r.a Opčinah od 320 na 400 lir.
Pionirji, na svidenje jutri na pionirskem dnevu!
KOLEDAR
^iedaiidce - 'dCvm- - 'jZactio-
Sobofa H. oktobra
Kalist, Ssstrena
Sonce vzide ob 6.19, z^onIe..p? 17.22. Dolžina dneva 11-03. nun« vzide ob 10.15. zatone ob _!#.*?•
Jutri nedelja 15. oktobra
Tereza, Radislav
Kakšen živžav je bil včeraj popoldne pred prostori Prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Ul. Molino a vento, kjer je bil napovedan zbor vseh pionirjev III. okraja. Človek Li bil mislil, da se je kje v bližini končal šolski pouk, toliko je bilo otrok, ki so se gnetli pred vrati, nestrpno pričakujoč tovarišic, katere bj jim morale dat; zadnja navodila glede pionirskega dneva ki bo jutri popoldne na stadionu «Frvi maj«.
Sicer je vsak pionir že do potankosti obveščen o pestrem programu pionirskega dne, vendar je hotel vsakdo še enkrat čuti. kaj bo vse videl in doživel na tem dnevu. Dečki, ki so vedno bolj razposajeni, se kar niso dali pomiriti; pa tudi deklice so bile zelo živahne. Pionir, kj bi moral pre-čitati program, je moral precej časa čakati, dokler se niso njegovi tovariši pomirili ter ga pustili do besede.
Seveda je vse najbolj zanimal cirkus, ki bo tudi na spo-
Vozni red avtobusov za ^Pionirski dan“
Z REPENTABORA bo vozil avtobus na pionirsko prireditev, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 12.15, s Proseka ob 12.45, iz Sempolaja ob 12.15, iz Saleža ob 12.30, iz Zgonika ob 12.35.
IZ TREBČ odhaja avtobus ob 12.15 in bo vozil skozi Padriče, Gropado in Bazovico.
IZ PLAVIJ in DOLINE bosta odhajala avtobusa ob 12.15. Vozila bosta skozi Boršt, Ricmanje in Domjo.
Uporabite tudi avtobuse rednih prog.
redu. uBomo videli pravega medveda?« je vpraševala majhna deklica, ki jo je Lilo komaj videti izmed ostalih tovarišic. «Bo nastopil tudi neumni Avgust?«, je hotel vedeti deček, ki si nikakor ni dal miru na svojem sedežu. «AK ie res na programu tudi čarovnik?« se je zanimal drugi deček.
Tovarišice, kj so. bile prisotne na zboru, niso imele časa, da bi odgovorile na vsa mogoča vprašanja majhnih radovednežev, ki se kar niso dali «potolažiti». «Saj boste vse videli, in se o vsem sami prepričali«, so jih mirile.
«Da bi bil že kmaiu tudi ta pionirski dan za nami«, je zatarnala neka mati, <csaj imam že glavo polno tega programa. Moja dva otroka mi že najmanj deset dni govorita, kar naprei o tem dnevu ter me nestrpno vprašujeta, koliko dni nas še loči od nedelje«.
Med gručo deklic smo zagledal; prav drobno dekletce z objokanim obrazkom. Njena mamica je potožila, da jo ne bo mogla spremiti na pionirski dan, ker bo ves dan v službi: cd tod tudi žalost uboge hčerke. Pa jo je takoj ena izmed tovarišic potolažila, rekoč, da bo že ona sprejela deklico v svoje varstvo. Lahko si predstavljate veselje male deklice, ki bo tako videla vse zanimivosti, katerih se že toliko časa veseli.
Naši čitatelji pa ne smejo misliti, da se pionirji III- o-kraja veselijo pionirskega dne samo zato, ker bodo lahko prisostvovali tako lepemu in pestremu programu. O, ne — naš; pionirji so se tudi skrbno pripravili, da bodo s svojimi
VELIKE PRIPRAVE ZA OKRAJNI TABOR OF V BORŠTU				
V di	nlinsli	o-mi	iljskem okraju m	ihna delavnost
člai	iov 0	IF in	ostalih množični	ih organizacij
Zaman so grožnje kominformistov in zavajanje »mofikarjev" - naši ljudje nadaljujejo neuslrašeno svojo borbo
Kakor y. drugih vaseh do-linsko-miljskega 0kraja se tudj v Dolini in Boljuncu živahno pripravljajo in razpravljajo p okrajnem taboru Osvobodilne fronte.
V četrtek 12. t. n>. se je vršil v obeh vaseh sestanek članov OF., da bi se spoznali s pomenom tabora in da bi pp svo-jih močeh prispevali za uspešno izvedbo te okrajne manifestacije. Na sestanku v Dolini je govornik v kratkih besedah obrazložil politično situacijo, zlasti pa je podčrtal uspehe, ki jih je v tem poletju dosegla s svojo odločnostjo in doslednostjo Osvobodilna fronta kot drugod, tudi v dolinsko-milj-skem okraju, z doslednostjo v borbi proti diskriminacijski politiki anglo-ameriške uprave in šovinistične reakcije .ie uspelo Osvobodilni fronti mečno razgibati prebivalstvo vsake posamezne vasi dolinskega okraja, Vrste Osvobodilne fronte so se spopolnile. Dejavnost članov Osvobodilne fronte, prosvetne^-kulturnih delavcev, mladine,
Kmetijska strokovna šola jo ustanovljena v Škofijah
Starši.vpišite otroke v to šolo, ki bo začasno nastanjena v Plavjah
Na prošnjo prizadetih staršev in po prizadevanju Kmečke zveze je Vojaška uprpva odobrila te dni ustanovitev kmetijske strokovne šole v Škofijah z začasnim sedežem v Plavjah.
To je nadaljevalna šola za otroke, ki so dokončali V. razred osr.-ovne šole, nimajo pa še 14 let in so podvrženi torej še šolski obveznosti.
Take šole bi morala Vojaška uprava ustanoviti po vseh večjih vaseh naše okolice, ker je to dolžna napraviti v korist našega kmetijstva in za izobrazbo kmečke mladine, ki nima namer.a nadaljevati učenja v srednjih šolah, ima pa po^ zakonu pravico in dolžnost šolanja do 14 let starosti. Za višjo strokovno izobrazbo kmečke mladine pa je r.ujno, da Vojaška uprava ustanovi srednjo kmetijsko šolo zg vse ozemlje!
Pozivamo prizadete starše 1z Škofij, Plavij in okolice, naj takoj vpišejo svoje otroke v šolo. Pojasnila daje didaktično ravnateljstvo v Škofijah.
Dokaj časa je moralo poteči, preden so te odgovorne šolske oblasti »spomnile« tudi nas Slovencev ter so sicer tik pred pričetkom šolskega leta vendarle odobrile ustanovitev nižje kmetijske šole v Škofijah, katero so slovenski starši ie več (ata zahtevali.
Čudimo se, dg so odgovorne šolske oblasti rabf!e toliko časa tg «prouč!tev» te tako upravi-
čene zahteve slovenskega kmečkega prebivalstva in nato še toliko časa za njeno odobritev, ko je medtem vsakomur znano, da razpolagajo italijanski otroci v Trstu s tremi kmetijskimi strokovnimi šolami, in sicer pri Sv. Ivanuj v Skednju in na Opčinah, in vendar je italijanskega kmečkega prebivalstva na našem ozemlju le 5 odst.
Sicer naj si gospodje pri šolski upravi ne mislijo, da so 2 ustanovitvijo nižje kmetijske strokovne šole v Škofijah že rešili ves problem; naše vasi potrebujejo še več takih šol, v katerih bi si slovenski otroci pridobili znanja, ki jim bo v življenju tako potrebno. Takšno šolo bi potrebovali na primer tudi v dolinski občini, ki nima kljub velikemu številu otrok še nobene kmetijske strokovne šole, in še v drugih občinah.
Ker je tudi nižja kmetijska strokovna šola v Škofijah z zamudo otvorjena, je prav verjetno. da se je medtem marsikateri slovenski otrok vpisal v italijansko strokovno šolo v Miljah (kar Je bil morda tudi namen odgovornih činiteljev) Zato opozarjamo vse zainteresira, ne dijake, da tozadevno vse uredijo ter se čim prej vpišejo v novoustanovljeno nižjo kmetijsko strokovno šolo. Pouk na tej šoli se prične že v ponedeljek 16. t. m. zato ni časa za odlašanje.
pionirjev in drugih organizacij pa je iz dneva v dan vedno bolj živahna.
Zaman so bili vsi kominfor-mistični poskusi, da bi spravili s terorjem, jažmi in grožnjami prebivalstvo okraja in tudi same Doline na napačno pot. Ostali so osamljeni, od ljudstva prezirani in zaradi neuspehov zahrbtne šovinistične politike so se zabarikadirali v svoje urade, cd koder skušajo dirigirati posamezne skupinice, ki s0 danes sposobne kvečjemu še takšnih dejanj, kot n. pr. v Riemanjih, kjer so sežgali slike bazoviških junakov in zastave z rdečo zvezdo. Strnjenost prebivalstva	dolinskega
okraja okrog QF pa dokazuje tudi to, da so zaman vsa nami-gavanja takozvanih «motikar-jev», naj. se ljudje ne brigajo za politiko itd. Razgibanost po vaseh dolinskega	okraja v
pripravah za tgbor OF pa dokazuje, da je že vsakomur jasno, da je politika »motikar-jev« sam0 za one,	ki so pripravljeni klanjati	«e anglo-
ameriškim gospodarjem in si prizadevajo, da ne bi naši ljudje nadaljevali svoje dosledne borbe proti onim, ki ga zapostavljajo in izkoriščajo.
Na vse te poskuse se prebivalstvo dolinskega okraja ni oziralo in je kljub prizadevanju enih in drugih nadaljevalo svojo pot v Osvobodilni fronti ter doseglo številne uspehe na vseh področjih javnega udejstvovanja. Tako se tudj danes z veseljem pripravlja, da bo 22. t. m. v velikem številu združeno in enotno manifestiralo svojo odločnost v borbi za nacionalne pravice, proti zapostavljanju tržaških Slovencev itd.
Med prisotnimi se je razvila diskusija, med katero je bilo načetih več perečih vprašanj in prisotni so končno sklepali o tem, kako bi najbolj dostojno zastopali Dolino dne 22. v Borštu. Nekateri izmed prisotnih so bili mnenja, da bi se poleg pevskega zbora, ki se pridno pripravlja za samostojen in skupjen nastop, tudi dolinska mladina za ta dan pripravila in nastopila z eno ali dve-ma točkama v zabavnem programu. Kočno so sklenili, da bo skupina mladincev napovedala tekmo v vlečenju vrvi mladincem iz Boljunca, poleg
Na gostilniškem vrtu je pustil suknjič
Na vrtu gostilne «Vittoria» v Miljah je včeraj popoldne ba-lincal tudi 67-letni Stefan Sum-bersi jz Milj, Ul Calle Pancera 2. Bil je tako nepreviden, da je v svojem suknjiču, katerega je obesil na neko drevo, pustil tudi svojo denarnico s 5500 lirami. Ugodno priliko je izrabil neznani tatič, segel v žep njegovega suknjiča ter mu izmaknil denarnico z denarjem.
tega pa da bodo pripravili še kako drugo jznenadenje, česar pa niso Hoteli odkriti.
Tudi v Boljuncu so se sestali člani Osvobodilne fronte z namenom, da poleg drugih vprašanj sprejmejo nekatere naloge za udeležbo na bodočem taboru. Zamisel dolinske mladine se zdi, da ne bo iznenadila Boljunčanov, kajti o tem so mladinci iz Boljunca že razpravljali in bodo znali sprejeti omenjeno tekmo. V Boljuncu pa se je pokazalo kot posebno
pereče vprašanje, ki stoji pred člani Osvobodilne fronte in pred ostalimi množičnimi organizacijami, vprašanjeprostorov, kje se sestajati in kje izvajati kulturno-prosvetno dejavnost. Zato so sklenili, da bodo o tem v najkrajšem času še razpravljali. Na vsak način’ Pa bodo podvzeli potrebne korake, da pridejo do primernih prostorov. Dejali so, da bo brez dvoma vsaki Boljunčan Po svojih močeh rad prispeval v ta namen.
ODMEVI IZ SODNIH DVORAN
Iz maščevanja ji je ukradel za 230 tisoč lir dragocenosti
Septembra letos se je tukajšnja črna kronika ukvarjala z vlomom, ki ga je takrat nepoznan vlomilec izvršil v stanovanje Josipine Porto in ji ukradel za približno 230.000 lir raznih dragocenih predmetov. Vlomilec pa se je že Po nekaj dneh prostovoljno javil na policiji, priznal svoje dejanje in povedal tudi vzrok, zakaj ga jie storil.
Z Josipino Porto je živel že 12 let in Jima z njo tudi otroka. Zadnje mesece pred tem dogodkom pa so se n juni odnosi tako poslabšali, da ga je Josipijia končno zapodila. Včerajšnji obtoženec, 32-letni Stanislao Rio-sa, se je z njo skušal večkrat pobotati; vse njegovo prizadevanje pa je vedno ostalo brezuspešno. Zadnji tak poskus je napravil 20. septembra letos, ko je prišel v njen bar v Miljah in jo rotil, naj se sporazumeta in zopet pričneta s skupnim življenjem. NjegoVa prejšnja ljubimka pa njegovih rotenji ni hotela poslušati in ga je med glasnim prerekanjem zapodila iz lokala, V tem trenutku se je v obtoženčevi glavi porodila misel po maščevanju. Ne da bj dobro premislil, je odšel na njeno stanovanje, katerega je dobro poznal, saj je V njem živel skoraj 12 let, vlomil vrata, nato pa iz stanovanja pobral za 230.000 lir raznih zlatih predmetov. Ta plen je potem razdelil y dva enaka dela, ga zavil v dve Tjuhi in ga dfcril pod grmovje na bližnjem polju, kjer ga je nedotaknjenega našla policija.
Stanislao Riosa se je včeraj zagovarjal, da nj imel namena krasti, temveč se je na ta način svoji prejšnji ljubimki samo maščeval. Ker je tudi Josipina Porto, ki je nastopila kot priča, zagotavljala sodišču, da je obtoženec pošten človek, ki nima potrebe krasti, in da je prepričana, da je dejanje storil simi o iz maščevanja, ga ie sodišče oprostilo zaradi pomanj-
kanja dokazov. Branil ga je odv. Zennaro, predsednik sodišča pa je bil dr, Falchi.
Nasilni Don Juan
2l-letni Giovanni Gigante je V svoji mestni četrti znan za velikega babjeka, ki bi Don Juanu, če bi ie živel, nedvomno delal neusmiljeno konkurenco. Šarmanten in stas it mladenič do dna pozna vso veliko umetnost zapeljevanja ženskih src. S tem znanjem oborožen je dekleta s svojini nastopom in dobro namazanim jezikom že po nekaj sestankih tako očaral, da so se vanj zaljubile ž vsem svojim mladim dekliškim zanosom. Tako je v mladostni pre-šernosti in neuravnovešenosti neusmiljeno tri ženska srca in kot marljiva čebelica letal od cveta do cveta,
Prav v petek je bilo, ko je septembrskega večera letos y baru »Štern« pričel s svojo novo ljubezensko dogodivščino. Spoznal se je z neko A. C. in ji pričel ob zvokih sentimentalnega tanga ter divjega »boogil-woogieja» na vse pretege dvoriti.
Na| junak je bil ves čas pravi gentlejnan in ni z najmanjšim dejanjem ali besedo izdal svojih temnih namenov. Dekle je, prepričano, da je fant na mestu, privolilo, da je stopil z njo v vežo njenega stanovanja, kamor jo je spremil kot se za pravega ljubljenca spodobi. Odprl je vežna vrata in jiih na skrivaj za seboj tudi zaklenil.
Don Juan pa se je včeraj znašel na zatožni klopi okrožnega sodišča pod obtožbo, da je A. C. pretepel, ji prizadejal poškodbe in jo posilil- Bred sodniki je priznal, da je dekle pretepel, češ dla se nru ni hotelo vdati, odločno Pa je zanikal, da bj jo posilil. Sodišče je nato sprejelo tezo njegovega branilca odv. Rellija, in ga zaradi pomanjkanja dokazov o-prostilo od obtožbe posilstva, zaradi poškodb pa 8a je obsodilo na 7 mesecev zapora. Predsednik sodišča je bil dr. Falchi, javni tožilec Atnodeo, zapisnikar Neri, zastopnik zasebne stranke pa odv. Sblattero,
točkami prispevali k uspehu prireditve.
Tako so nam pionirski III. o-kraja zaupali, da pripravljajo tri točke, s katerimi hočejo nastopiti na pionirskem dnevu in sicer: recitacijo, prizor in zborno recitacijo. Kot so nam tovarišice povedale, sq baje zelo pridni ter se vsak dan udeležujejo vaj. Upamo in jim želimo, da bi se na prireditvi kar najbolje odrezali.
«Na svidenje v nedeljo« so se pozdravljali, ko so odhajali z zbora na svoje domove. Mi pa kličemo vsem pionirjem" «Na svidenje jutri na stadionu «Prvi maj!«
Zakaj taka prepoved
Politični priporniki ne bodo smeli delati igrač za obdaritev otrok
Ena izmed vsestranske dejavnosti ASI2Z jie tudi skrb za tovariše, ki so zaradi svojega antifašističnega dela obsojeni na življenje v tržaških zaporih. Pomoč, ki jim jo organizacija ASI2Z daje, je organizirana po okrajih, vse žene pri njej sodelujejo in mestni odbor samo koordinira njihovo delo.
Kako dragocena je ta pomoč zaprtim tovarišem, pa ve le oni, ki je kdaj sam okusil zapor. Le tisti tudi razume hvaležnost, ki se ludi y takih srcih.
Iz te hvaležnosti so s; tovariši ponudili, da bodo izdelovali igrače in tako po svojih močeh prispevali k otroškemu prazniku z« novoletno jelko. S temi svojimi darovi so že lansko leto razveselili marsikaterega otroka in letos so jih nameravali še več. »Toda kljub naši volji«, tako pišejo tovarišicam iz ASIZZ, «nam to ni mogoče. Uprava nam je prepovedala«.
Obsojamo tako nehumano stališče jetniške uprave, ki prepoveduje delo jetnikom, ki združuje tako plemenit in človekoljuben namen. Mnenja smo, da k temu ni treba nobenega drugega komentarja in da je vsakomur jasno, zakaj politični priporniki ne bodo smeli s svojim delom sodelovati pri tako globoko socialni stvari kot je novoletna jelka. Težko nam ni zaradi darov, temveč zaradi njih samih, ker vemo, da so jih s tem prikrajšali za marsikatero uro pozabe, da so oropani osebne svobode.
Trgovskega potnika i; Milana
so okradli
Na glavni policijski postaji v Trstu se je Včeraj dopoldne oglasil 37-letni trgovski potnik Pietro Fusari iz Milana. Službujočemu osebju je prijavil tatvino, ki so jo prejšnjo noč V njegovo škodo izvršili neznani zlikovci. Iz njegovega avta, ki je parkiral pred hotelom ((Continental«, kjer je Fusari začasno bival, so ukradli več kosov volnenega in svilenega blaga V skupni vrednosti 150.000 lir. Policija je uvedla običajno preiskavo.
JUTRI KONCERT GODBE
CP NA VELIKEM TRGU
Jutri ob 17.30 bo na Velikem trgu koncert godbe CP, ki bo izvajala Mansijevo, Webrovo, Eonchiellijevo, Massenetjevo in Wagnerjevo glKsbo.
U nedaijo 15. Lin. na btadiomt „Pim maf oB 13. uti
Priredilev bo ob vsakem vremenu
i-	___
t
Pričele so se šaljive športne tekme pionirjev.
«Glej ga, padel je haha». — «Seveda, saj teče z zvezanimi nogami». — smeh pri malih in velikih, izpod-bujanje onemu, ki se prvi bliža cilju. Samo da ne bo tudi on padel tik pred ciljem!?
Zaradi dolgega sporeda se prireditev začne precej zgodaj, c'o 13. uri. Kljub temu priporočamo točnost, ki je lepa čednost. Pionirji bodo točni!
Za našega dijaka
Nabrani prispevki v tednu «Za našega dijaka«. Ricmanje (polj št. 99 in 101) 3.320 lir; Studijska knjižnica (pola št-140) 1.800; Stoka Justina, Kon-tovel 500; Sancin - Škerl Zofija 2.000. Neimenovani je daroval 10.000 lir jn s tem postal ustanovni član Dijaške matice.
Začetek pouka na slovenskih
"v Trstu
Zbor članov mladinskega odseka POT
Mladinski odsek Planinskega društva Trst obvešča vse mladince in mladinke, člane odseka, da bo v torek 17. t. m. v Ul. Machiavelli 13. IV. nadstropje, ob 20. zbor vseh članov mladinskega odseka PDT. Ob tej priliki bodo tudi volitve novega odbora mladinskega odseka.
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše notranjih in zunanjih gojencev Slovenskega dijaškega doma v Trstu na prvi roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri v Ul. Buonarroti 31.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V.mesecu oktobru imajo.sle. deče lekarne nočno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalnn nočno službo.
Odslej ima ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska naslednji dokončno določeni telefonski številki:
Ravnateljstvo 83-51 Glavno računovodstvo 29-764
IMENOVANJE POSEBNIH KURATORJEV
TRST, 13. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 198, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, 21. oktobra 1950, vsebuje začasne predpise glede imenovanja posebnih kurator-jev osebam, ki imajo premoženje na angloameriškejn področju STO in ki prebivajo izven področja ter ne morejo skrbeti za zaščito svojih koristi na področju.
Najprej jo je podrl kolesar potem pa jo je povozil še filobus
Nekaj pasantov, ki so bili včeraj pb 12 na Trgu Valmau-ra pri Sv. Savi, je bilo priča hudi prometni nesreči, katere žrtev je bila 31-letna Lidija Lorenzi i;> Ul. Koštalunga 233. Ko je izstopila iz filobusa «C» in hotela pred njim prekoračiti cesto, je mimo privozil 16-letni kolesar Gildo Ria iz Sv. Mari-je Magdalene Spodnje 384, se v njo zaletel in jo podrl na tla. Nekaj trenutkov zatem pa ie privozil mimo še filobus «D» in z levim sprednjim kolesom zavozil čez ležečo ženo ter jo vlekel nekaj metrov s seboj. Ponesrečenko so z avtomobilom Rdečega križa takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer bo morala pstati okoli 3 mesece, seveda če ne bodo nastopile nepredvidene komplika-cije. Zdravniki so namreč ugotovili, da si "je nesrečna žena zlomila stegnenico leve noge ter obenem dobila hud možganski pretres.
Dve nesreči pri delu
Z nekim priložnostnim avtomobilom so včeraj Ob 15 pripeljali ha I. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 16-letnega Angela Daneva s Kontovelskega klanca 54. Pri delu V mizarski delavnici «To-so» v Ul. Raffineria 7 si je z električno žago vrezal y. za-
pestje leve roke, zaradi česar se bo moral zdraviti okoli 20 dni.
* * *
Eno uro za njim pa so na isti oddelek sprejeli 18-letnega B'ulvija Sarda iz Ul. Soncini 40, ki se je ponesrečil v delavnici «Poggie» v Ul. Artisti 93. Pri delu mu je dlan desne roke zašla pod jermenjc nekega stroja, zaradi prizadejanih ran pa se bo moral zdravit; od 10 do 20 dni.
Prepir in pretep v neki hiši starega mesta
V neki javni hiši v Ul. Pe-scheria 7 je bil predvčerajšnjim gost tudi 25-letni jugoslovanski begunec Kosta Djurišič, ki tukaj prebiva v begunskem taborišču pri Jezuitih. Iz neznanih vzrokov se je pričel prepirati s 44-letno gospodinjo Caterino Zorzinella, s katero sta si končno skočila tudj v lase. V pretepu je bila ranjena, tako da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, jo pa takoj spustili v domačo oskrbo s prognozo štiridnevnega zdravljenja. Vroče, krvni Kosta pri pretepu ni bil ranjen, je pa bojišče zapustil z raztrgano srajco. Ker sta policistom zagotovila, da ne marata vložiti tožbe, so ju polici- j sti pustili pri miru.
Učenci in učenke, ki so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah, pridejo v ponedeljek 16. oktobra k šolski maši v cerkev, določeno za vsako šolo. Po maši gredo v šolo, kjer jih razdele IK> razredih, jim sporočijo urnik in dado vsa potrebna navodila za novo šolsko leto.
Vrstni red šolskih maš je sledeč:
1. Nižja trgovska strokovna šola ob 8.30 v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
2. Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v Ulici Giustinelli.
3. Nižja srednja šola ob 9. uri pri Sv. Jakobu.
4. Industrijska strokovna šola ob 9. uri v Rojanu.
5. Trgovska akademija	in učiteljišče ob 10.30 pri Starem sv. Antonu.
Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo kakih 15 minut PRED napovedano uro.
* * *
STROKOVNA SOLA n* Opčinah javlja, da bo šolska maša v ponedeljek 16. t. m. ob 10. uri.
ZPP
Partizanska sekcija IV. o-kraja vpisuje za izlet na partizanski tabor v Vrhovlje, ki bo 22. t. m. Odhod iz Trsta v soboto 21. t. m. ob 16. uri. Partizansko prenočišče in taborjenje. Povratek v Trst 22. t. m. okrog 23. ure. Stroški za vožnjo in prehrano 1D0O lir.
Vabimo vse partizane, aktiviste in njih svojce, da se udeleže tega tovariškega taborjenja. Prijave sprejemamo na sedežu OF v Skednju, do vključno 14. t. m.
Zveza partizanov STO obvešča vse interesente za izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška Brda), ki bo 22. i. m. ob proslavi ustanovitve ((Gregorčičeva brigade«, da poteče rok za vpisovanje v nedeljo 15. t. m.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne ,13. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 eseb, porok pa je bilo 8.
Cerkvene poroke: inštalater Ermanno Gregcrt in gospodinja Marija Bortolin, uradnik -Esperio Battista in uradnica Mirta Fa.nfaroni, železničar Ro-lando Monselesan in prodajalka Saturnia Galvani, zdravnik Renato dr. Stefilongo in uradnica Leda Risi, inštalater Carlo Colapietra in gospodinja Ceci-lia Morgese, prodajalec Giusep. pe Bolio in šivilja Elisabetta De Val, vojak ameriške vojske John Yonny in gospodinja Ma-riia Jagodnič, inženir Fulvio di-. Depetroni in učiteljica Anita dr. Marcolin.
Umrli so: 60-lelni Oliviero De Costantini, 55-letna Marija Mauri por. Mauri, 74-letn;1 Marija Giacaz vd. Chirs, 67-letni Luigi Rismcndo. 67-letni Giuseppe Bosini, 76-letn; Giovanni Maraspin, 78-letna Marija Pompilio vd. Massari, Nadja Bratuš, stara dva dni
URADNE OBJAVE
PODALJŠANJE ROKA ZA DAVČNE OLAJŠAVE
TRST, 13. (AIS) — Ukaz štev. 196, ki stopi v veljavo 21. oktobra 1950 na dan objave v Uradnem listu, podaljšuje rok za davčne olajšave za obnovo hiš, ki so bile poškodovane v vojni, do 30. junija 1953.
DELNO POVRAČILO TROŠARINE NA BENCIN VOZAČEM TAKSIJEV
TRST, 13. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 194, ki stopi v veljavo 21. oktobra 1950 na dan objave v Uradnem listu in ima vzvratno moč od 19, septembra 1950 dalje, dovoljuje delno povračilo trošarine na bencin vozačem taksijev.
Za povračilo zneskov bo preskrbelo višje finančno naozor-ništvo (Sovraintendenza d; r j-nanza) ob koncu vsakih dveh mesecev.
PRISTOJBINE ZA IZVEDENCE
TRST, 13. (AIS) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave Stav. 183, iti Stoni v veljavo 21. oktobra 1950 na dan objave v Uradnem listu, povišuje izvedeniške pii-rtojbine za zdravnike m kirurge, živinozdravnike, doktorje kemije in drugih red, inženirje in notarje tolmače, profesorje tujili jezikov, izvedence, tehnične svetoval, ce 'nadzornike, agronome, preizkuševalce zlata in srebra ter ka-ligrafe, za delo, ki ga opravljajo na zahtevo sodnih oblasti.
PREDPISI ZA PRENOS TRGOVSKIH LADIJ NA TUJCE
TRST, 13. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 197, ki stopi v veljavo' z objavo v Uradnem listu dne 21. oktobra 1950, razširja določila, ki jih vsebujeta člena 165 In 1184 zakonika o plovbi, na ladje ali karate ladij, ki se gradijo ali ki so že dograjene, toda še niso vpisane v tukajšnje registre, v korist tujih državljanov, družb ali ustanov.
v galeriji «Šlorpljoii»
Danes v soboto 14. t. »J? ob 18 odprta razstava gr* in ilustracij znanega ni?ier nega genovskega slikarja grafika Annanda Cuniole, živi v Milanu.
Vsaka razstava V S«ler*Jj Škorpijon pomeni dogodek, zato naj si jo oi vsak Slovenec.	.
Galerija je odprta dnej?» od 9. do 12. in od 16. do f-
Tov. dr. Stanku oblak“^! kajo sožalje ob i^ubi ga brata stanovski tovariši « uredništva »Primorskega nika».
* * *
kmečka zveza »»g
sožalje svojemu sodelavcu Stanku Oblaku ob bridki bi brata Stojana.
PODALJŠANJE
FISKALNE OLAJŠAVI.
TRST, 13, (AIS). — Uka.L,0 z štev. 195, ki stopi v TX, 2l. dnem objave v Uradnem Ij.^ oktobra 1950, in katerega ^ učinkujejo, že od 17. ju Ml!^ dalje, podaljšuje rokf .z* klKjljf olajšave glede ladij, ki so ne v inozemstvu.
Dijaška folklorna skupi«
Obveščamo svoje člane, bo v torek ob 19. uri ^ škem domu prva vaja sezoni.
Koncert * Šempotaj«.
Vabimo r.a okrajni. P jj koncert, ki bo v »feb t. m. z začetkom ob polaju.	. jj
Sodelujejo pevski _ zbggleža, Nabrežine, Sempolaja, Proseka-Kontovela in *
  KINO^S
Rossettj. 16.30: »Rumena za-R. tVidrr.ark, P. Doug :Jlt, T)' Eacelsior. 15.30: «Crna rone Power.	nošas1*1
Fenice. 15.30: ((Cloveškavjrginija James Cagney in May0-	,con-«SePla,>
Filodrammatico. 15.30. n
la zastava«, Errol F»n Sheridan.
Alabarda. 15-30:^!<ynerlll<a er da«, Elizabeth Ttyl°r. - C. Armonia. 15.30: ((Cesar o-»
pri«. Toto.	vuadina	uB
Garibaldi. 15.00: »Mlad Dick Bog-ard PeeS^ ^ej, Ideale. 16.00: »Rdeče sen
Wayne.	«	ndP®10'
Impero. 16.00: «Ti bo- ^
z menoj«, Robert M ten
Halia. 16.00: »Z očmi sp Michel Morgan.	jset
Kino ob morju. «bva-Oscar Bland.	g.
Savona. 15 30: «Nebo Viale. 15.30:	»Nočni
G‘81'-	.	.	k	45.
Vfttorio Venelo.	j0W^
no je ljubiti«, Wan
*	Rob'1’
Adua. 16.00 :	«	'^on
Hooda«.	.-»»vica	0
Azzurro. 16.00: «De ska». I. Bergman.	lapod»,
Belvedere. 16.30: «Cr-Fower.	neumni
Marconi. 16.00: «P°g či», R. Widmark	denleta
Ma.-simo. 16.00:	,-gsit'
kaplani.	No{ni
Novo cine. 15.30.
B. Gigli.	men	in nJ
Odeon. 15.30: «Carmei>
■oll
ljubezni«.	,.v voiK3».
Radie. 16.00: »Krik >»■	Je
Flynn.	...	vvonnc
Venezia. «Salome»,
>neF
Vittoria. 16.00: «Beg»,	v
Bogart. .	Vid>- ga
Železničarski. (SV. Danny 14 ša rr.i je krava«,
SSI RADIOJ-j
JUG0SL.C0NETBS"
(Oddaja na sredi).'
212.4 ui alt l*li SOBOTA 14. !*■	K
6.30: Jutranja **gS*a sJSpa v ročila v ital. ln fP porf'J 7.00: Napoved ca** gias»a-,,3l): slov.; 7.15: Jutranja * jV 12.00:	Operna	/5^por$V
Plesna glasba, *3’etja; 13-° jioV” ital. in objava sPor,'° v f sr poved časa - Pffita 13.15: Koncert pmndarSjd pr vica; 13-45. Gospodar 0gt , (Ital.); 14.00:	/a“4 30: Pret?«K>
Radia Ljubljana. pfegled tiska v ital.; 14-4«-	jg
v slov"	_	« oddih- l«3f
17.30:	Glasba Za itai.); V
Pionirska uI?ir.ke £ i9.dt Brahmsove Rlavir!£jjin|ljf
18.45; Poročila v firv^, por ,
Glasbena m e L gr a. v edy pO f-la v ital.: 1,9-30. pesm^tufj uoročila v slov- fjrvatsKi bo in dela: 20-00.	20.3°!	pe-
ni pregled (h.r^Ljov; jugoslovanskih nar 2lO°'oi.3jj: litični pregled U (slov.)-, gffl-der sobotni ve^r kvintet. g j5. Za ples'igra V^JritaU- ^ Človeštvo na P°h°m oper. . Arije iz italijansko:
Zabavha glasba, z - zadnja ročila v itaI-::£o?’Obia^u V.' Čila v slov.; 23.10- n^grnii %v nega sporeda "ccrC,00°
23.15:	Nočni	Konu
ključek
ADCX-i*‘etl 19 , Ajdovščino
in Opatij0 ,
.. do
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32
Prva številka »Matajurja'
‘j „11 Messaggero Veneto'
bodilo
se Je česar bi nihče
^	„	Jw '•fcOlc
™ko'Ja}: Znarii časopis z o mpcno finančno
*W{ral'
osnovo je j, -o potrebno, da se me ob časopis Matajur*, •J.' lzs-l o Čedadu. Da, prav * je treba tudi za ta pri-
«Wbe5edc tega ča-hnj. ’ •„? ,'!c wlfc boji meke-irim dolžnega jagnjeta. Ta JOsnnrf Se 530 Pratoci Prilega
Ct\ki 50 ?**•«> dej-
Msrnm 1 n‘ nihče izzival, . »tono udarili po glasilu
*>eni
rikih Slovencev
£*» ljudstvu
ki je, na-- - -j^o^uu in ki obrav-■ 5arno njegova vprašanja.
lkn^edn° m Preldem na to* ■ z Messaggero Venele treba ugotoviti, da je tega članka m
prvi
uana.ša na vprašanje na-
1 ie. drugi, ki se prav ta■
manjšine, vendar je 2 obema velika razlika.
feT?**.? ljudstvo v Italiji Dr»h;,. i kjer še dandanes šidje %•23!red Pričetka civili-!ilo >•’ - te kraje se ie prise-'°4oi' C°SU Preseljevanje nato ie „? °,:'wda: V teh krajih lo	0	ne	da	b2 pregna-
\:uJ *zP°dr’nHo kateri koli . 1 narod. S svojim delom tj,	možnosti	za 'živije-
na tej zemln. Pa -
"lan«---
Prav na italijanska
v Libiji preselila
j, Mina
in osvajalnim namenom ^ visoke civilizacije. Cel>i\ . 3c neodvisnost Arab-tisfl j,1 S0. resnični gospodarji ,eliia ^■e' Tjakaj se je na-fljf. nc u dobi mirnega in H; Preseljevanja - za-'^'ate nil3er,a^ldnih teženj ^iP* Posameznikov, ki so la - snjenjem življenjske-,Prosto'a odvrniti
- ital" ~	pozor-
Hitiji, l,anske javnosti Qd no-•fco lPrušanj. To italijan-«0*.° K Libiji sedaj "lo o pr0‘ranij0 *er govorijo
več
Protestu pri Organizaciji
narodov. Za naše Pa priporo-nadzorstva in skušama	. da bi iz-
^.zagovornega urednika
,°d oblasti,
\	'3Ur>> 22 novinarske zbor-
Kcč'
■0raje®d nadzorstva kot je, r*i. fci ^ Potrebno. Kajti osi Vh {<m° enknat bili %ro n ,ed oblasti, so prav Sl »j:, z°rovani; nihče iz-J* bt u '?e ne bo izgpbil in 3greiil mi, bi 8a reši? angel varuh, ki 4[;	11	nevarnosti.
5* «!&, w»*»ttfcl zbor 11-
0 Vcneto» sati-
SuBoio® s naslovoni ((Santo V **». » kateri opisuje ialme„	M	P^Iicali
SSV"*™- d“ s0 J«1*
tn-i v:^s.to kolov, za opo-°«nai	trti’
l5.”1	Sl?*««#« ie V marsi-
, '^5bjet. ' Pripovedovanju
tk**čihSaUre:	ce°tah-
, ^ S1"	«««H bi-
! “ °nhm QUdni ljudjc- M C ^ »o iih 2 daljnega seve-J°o za „ uporabili mesto
nepreT'0	«i.
4r>,e?e in v no' gledajo oko-Itft **i}o iC0 Rohnijo jih na-r:,J’Jdi	Prav	ta'
tet. me»fijo -Se utrudijo, tS jih sPocitimi. Pri-
ij ia 4u,tTi!r	,crai^-
k®**Jee i„ ^ 31,1 i® uvažala kjh ltalii^ravske, medtem ton!?3’ kjer rl!^aŽa iz daljnih ^rahie. etei° limone in
11 ai uničijo ,>no -n ’ je ee vnaprej >dje vsa?WpaSt: Ce bj, ti takšnih 3 Približno vedeli
t'e|Cob‘ znauTk t thk' po''
!C „S fkak™imi za-!l 2n<- ,J treba u Italiji
da
^blojij ^dobro vemo,
časopis”
lahko da
^''čeb^i ^ rade ■ bl Je bito „ nje-
htoči’
časom
\ Čas je h-? “Matajurja*?
Jato'	np	vemo.
L rim 'h;	1 na3li zakon,
Se t|« Prepovedan izi
K “Matajur,1 z
Sini l^čssaggero Veneto*
^ Preirf''‘ajUria,>?
04 «5?°^ Psebino
potone " zaeetKu S^j vrZ1	»*to
w«c zapisal dobro
S <	3>'b ie
«> * bendar ■	3	‘JJolco «
\lVo ,e nim "n"':
niso našli.
t Korist ®*n«čani go,;o-ran eiie da
Na ie«fc dos>UP°rabl^°-“ riarg^ dostojen dokaz
in da
'■ legto. d'“^’ Potem m težko
S<S ^da%0VenCi in
S^8®M°rni u«d“f Pravijo, ( b, L 2 sin hp, dni,c "Mata-Se je? !kih Stouen-
?Sft*.Ss te^ ”e,cje w
*anikal
Od skušajo
tvojo
d0 je
bil Vnj”9to(i
sprejel
remici
►C«:	»
•V nat« e"
ie ’ *!r,
Hi7
vectno roj-kolikor
i nn, njegovih fr boZ Pomedejo v n«*H, da je
pred časom živel član italijanskega parlamenta, ki je bil rojen celo na drugem kontinentu. Ce torej drži načelo, ki ga uporablja. ((Messaggero V.ene-to* za io priliko, bi s£ lahfco tudi reklo, da je vladal ((civilizirani* Italiji neki Afrika-nec.
Toda pojdimo dalje. Pišejo, da imajo beneški Slovenci pravico do slovenskih šol in pravico uporabe materinega jezika, vendar k temu pozabljajo dodati imena krajev, kjer šole v materinem jeziku obstajajo. Tudi uporaba jezika ni uradno prepovedana, toda za Časa fašizma ljudje v občinskih uradih niso smeh med seboj govoriti v materinem jeziku. Dandanes često opažamo, da je u marsikaterem šovinističnem elementu stremljenje, da bi se stari časi povrnili. V kolikor obstajajo možnosti ta svoja prizadevanja tudi oživljajo.
Članka r zaključuje s spoznavanjem, da je v Beneški Sloveniji gospodarski položaj izredno slab in da bi prav zaradi tega morale oblasti posvečati več pažnje rešitvi lokalnih vprašanj, ki so zelo
nujna. Torej prav tako kot je skušal prikazati ■ ((Matajur*. V zvezi s tem hočem postaviti logično vprašanje:
Ali je potrebno ravno izhajanje ((Matajurja*, da se (iMes-saggero Veneto* zave svoje bednosti in opozori javnost in oblasti na obstoječa vprašanja?
Zakaj pg, se ((Messaggero Veneto» ne zanima tudi za prebivalce drugih pokrajin, ki žive v enakih pogojih kot Benečani? V Kgrniji in okoliških krajih prebivalstvu tudi ni z rožami postlano. Ali mogoče ((Messaggero Veneto» čaka, da bo tudi tamkajšnje prebivalstvo, zapuščeno zaradi nezanimanja oblasti, sklenilo izdajati svoje glasilo, ki naj vzbudi pozornost na težke gospodarske prilike njihovih pokrajin, da bodo lahko tamkajšnje ljudstvo obsodili iredentizma, ki naj bi ga to pot podpirali z Dunaja? a. M.
in cMaite
(Ptimoi&lu dmmik l
Policija izsledila v Vidmu ženo v rjavem plašču
Potem ko je ženica srednje postave in srednjih let v rjavem plašču pred časom obiskala več goriških trgovin in s pretvezo, da bo telefonirala, stegnila svoje prste po tujem blagu, je tukajšnja policija takoj stopila na delo. Pri preiskavi je že prve dni zvedela, da gre za Videmčanko in je o tem obvestila policijo iz Vidma. Ze. na je bila res iz bližnjega mesta in ker si je v Gorici tatinska taktika posrečila, se je te hotela poslužiti tudi v Vidmu. Hodila je namreč, kot je to sto. rila v Gorici, iz trgovine v trgovino in vljudno prosila, da bi smela telefonirati. Trgovci so ji vsi ustregli in jo pustili do telefonskega aparata, ki ga običajno imajo v zadnjih prostorih trgovine ali pa v pisarni. V teh prostorih je ženska marsikaj odnesla. Pri nas si je na ta r.ačin v nekaj urah prislužila okoli 170.000 lir, in sicer 160.000 na škodo trgovca Venutija, ki jih je hranil v pre. dalu pisalne mize.
Ko' je te dni spet pričela z delom v Vidmu, jo je tamkajšnja policija po opozorilu gori-ške takoj izsledila. Gre namreč za 38-letno Jolando Braini iz Milj pri Trstu, ki bo morala v kratkem na zagovor pred go-riške sodne oblasti.
Umaknjena Mi proti .M"
Napadalci na Guida Batai-na, ki so si predrznih celo tožiti glasilo DFS «Sočo», češ da jih je žalila, ko je objavila poročilo o dogodku, so tožbo umaknili. Obe stranki sta namreč pretekli teden pred sodnijskim zborom sklenili, da bosta skušali najti skupno pot, da do obsodbe ne bi prišlo. To jima je tudi uspelo. Zaradi tega je bila tožba umaknjena in spor poravnan.
n ii
Jutri 15. t. m. ob 14. uri bo V Sovodnjah balincarska tekma v gostilni pri Franceti. Tekma bo za pokal, ki ga je poklonila tvrdka Cossovel iz Gorice. Tekmovali bodo v parih in po pravilih, ki so v Gorici v navadi. Poleg pokala so na razpolago še druge primerne nagrade. Vpisnina 500 lir za dvojico.
KINO
VERDI, 17: «Milijonarski Neapelj«;
VITTORIA, 17: «NeulovIjivih 12», S. Pampanir.i;
CENTRALE, 17: «Rumena zastava«, P. Douglas;
MODERNO, 17: «Ostroge in svilene nogavice«, D. Morgan;
EDEN, 17: «Mestni roparji«, R. Scott.
Po zamoiani poti izsledili tatu koles
Na sejmu, ki je bil prejšnji teden, so agenti javne varnosti opazili sumljivega moža, ki se je motovilil med stojnicami. Ker jim je bil človek neznan, so mu sledili in opazili, da je zavil v delavnico znanega sleparja Ivana Macorja v Ul. sv. Ivana. Ker so agenti takoj zavohali, da ima ta opravka s sleparskim mehanikom, so stopili za njim in zasačili Macorja pri razdiranju skoraj novega ženskega kolesa znamke Bian-chi. Ker se je agentom razdiranje novega kolesa zdelo sumljivo, so Macorja takoj vpra šali čigavo je kolo. Ker se je Macor obotavljal in ni znal odgovoriti, so ga kar obsuli s vprašanji, dokler jim ni povedal, da je kolo kupil od nekega Ivana Mladovana iz Gorice, Ul. Pri Rdeči hiši 6. Macor je tudi povedal, da je Mladovan kolo ukradel. Mladovana je policija aretirala in ga prijavila sodnim oblastem. Mladovan in Macor sta sedaj oba v zaporu, in sicer prvi zaradi tatvine, drugi pa ker je kupil ukradeno kolo.
Nadaljevanje seje
občinskega upravnega odbora
V četrtek zvečer je občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa nadaljeval s proučevanjem pro-
blemov, ki jih ni utegnil razrešiti na torkovi seji.
Po poročilu ravnateljstva ONAIR (Opera nazionale Italia redenta) o stanju in poslovanju šol v naši občini, ki so pod njenim nadzorstvom, in poročilu o občinski glasbeni šoli so odborniki odobrili celo vrsto sklepov, med katerimi so: popravilo pregrajnega zidu zavoda «Oddone Lansi«; namestitev odtočnih cevi pri hišah za brezdomec na Rojcah s potroškom 360.000 lir; popravna dela v šoli v Ul. Randaccio in v St. Mavru ter popravilo šolske men ze v bivši hiši «Ba!illa» na Cat. tarinijevem trgu.
Nato so odborniki imenovali člane komisije za mestno topo-nomastiko, in sicer odbornike: prof. Digianantonia, dr. Gruso-vina in občinska svetovalca Birsija in Rudolf Carrara. Zadnji del seje so posvetili proučevanju in odobritvi nekaterih problemov rednega upravnega značaja.
Zahvala ob slovesu
Ko se po štiriletnem bivanju med Slovenci na. Goriškem vračam domov, se zahvaljujem vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali p. času bolezni moje žene. Ker mi čas ne dopušča, da bi se osebno poslovil od vseh svojih znancev in prijateljev, se s tem od njih poslavljam in jim želim pri njihovem kulturnem delu čim vež uspehov.
IZPRED SODIŠČA
Petindvajset iei nesreiego zakona
Petindvajset let je minilo odkar ie 53-letni krojač Ernest Armellini prisegel zvestobo in-ljubezen ženi Campetti Bice. Samo nekaj mesecev po poroki je bil par. Armellini srečen. Po nekai mesecih pa se je zakonsko življenje te dvojice na mah spremenilo. Njihovo srečo so skalile vsakdanje skrbi in uničile so jo zlasti ekonomske tež-koče. Armellini, ki je bil takrat trgovec, je baje, ker se je preveč posvetil ljubeči ženi, zanemaril svoje posle in se kaj kmalu znašel s svojo drago na cesti. Ko je v svojem domačem kraju obubožal, je prišel v Gorico z upanjem, da se mu tu žepi popravijo. V našem mestu je odprl krojačnico v Ul. Diaz in polagoma okrepil svoje fi-' r.ance. Toda takrat se je rodil prvi otrok in za njim drugi, ki sta očetove skrbi povečala tako, da mu je družina, zlasti ker so se okrog njega sukale mamljive ženske, postala breme odveč. Odnošaji med njim i*. ženo so se zaostrili, dokler se nista lepega dne pravno ločila. Toda še ločena si nista dala miru.
Zgodilo se je letošnjega maja, ko je Armellini prišel na hodnik svojega stanovanja in hotel pobrati preprogo izpred vrat sobe svoje žene. Toda hčerka Marija mu jo je iztrgala iz rok. Zaradi tega jo je oče pretepel tako, da se je morala zaradi udarcev zdraviti petnajst dni. Ker je Armellini s tem dejanjem baje uničil potrpežljivost žene in otrok, so sklenili, da ga prijavijo sodnim oblastem. Tako je prišel Armellini včeraj pred kazensko sodišče, kjer so
ga lastni otroci pri zasliševanju obdolžili nesramnega preganjanja žene in njih samih.' Obsodili so ga na 2 meseca in 15 dni zapora.
PRETKANI SLEPAR
Leta 1948 je bil 53-letni Ar-mand Graziato iz -Trsta zaposlen kot trgovski zastopnik pri Soriškem trgovcu z manufakturo Settimu Militellu. Ta mu je že takoj ob nastopu službe poveril izterjavo 67 menic v skupni vrednosti 129.925 lir. Poleg tega mu je dal v prodajo še blago v vrednosti 144.550, lir. Graziato je svoje delo vestno opravil; toda sprejeti denar za menice je spravil v svoj žep, a blago je Militellu plačal s ponarejenimi menicami, ki naj bi "mu jih dali namišljeni odjemalci. Cim je Militello opazil, da ni od nikoder denarja in se sam prepričal, da so menice ponarejene, je Graziata prijavil sodnim oblastem. Včeraj so Graziata na goriškem kazenskem sodišču obsodili na skupno 2 leti, 1 mesec in 10 dni zapora ter r.-a 12.000 lir globe.
Razstava usaehov prosvetnega dela
V novourgjenih prostorih Zveze prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli 1, I., bo danes otvorjena razstava kultur-' no-prosvetnega dela naših prosvetnih društev V mestu in na deželi. Vabimo yse naše čita-telje ter vso slovensko demokratično javnost, da si to zanimivo razstavo ogledajo.
Odprta bo več dni od 9. db 12. in od 15. do 18.
ŠEMPETER
Začeli bi graditi zadružni dom
toda čakati moramo na odobritev načrta
Ze lansko leto smo začeli lomiti kamenje za zadružni dom, ki bi ga naj pričeli graditi letos v- juniju, kakor hitro bi odpravili najnujnejše delo na polju. Spomladi smo zopet pripravili nekaj kamenja, da bi po ureditvi temeljev imeli potrebno gradivo za zidanje.
Tega dela se je udeleževala večina domačinov, zavedajoč se, da nam je zadružni dem izredno potreben. Ro drugi strani pa nam podjetja ELTE gradi električno napeljavo, ^medtem ko moramo jame za postavitev električnih drogov napraviti sami. Vse to delo opravljamo radi, ker nam je tudi električna luč zelo potrebna.
Zadružni dom gradimo sami, j le stavbeni material nam bo preskrbela ljudska oblast. Za kritje izdatkov v gotovini nam bo pomagala oblast do 40 odst. vseh izdatkov, ki jih bomo imeli z gradnjo.
Iz opisanega je razvidno, da smo od svoje strani pripravili vse potrebno za pričetek gradnje. Toda ko smo hoteli z gradnjo začeti smo zvedeli, da nam višji gradbeni organi niso odobrili načrtov. Projektivnemu uradu smo predložili kar tri načrte, toda nobeden 'jim ni bil všeč. Naši domačini imajo občutek, kot da nam hoče projektivni urad vsiliti svoj lastni načrt. Pri vsem tem ne moremo pričeti z delom, kar povzroča pr; ljudeh precejšnjo nerazpoloženje. V tem pogledu
pričakujemo skorajšnjo 0^J°či-tev, da bomo že v tej jeseni skopali temelje in pripravil} vse potrebno za nadaljnje zidanje, nakar bomo spomladi pričeli resno s prostovoljnim delom in gledali na to, da bo prišel zadružni dom čimpreje pod streho.
Začetka smo imeli težkoče tudi glede prostora, na katerem naj bi zgradili nov dom. Glede na položaj naše vasi,1 okoli katere so raztreseni za-selki.se nismo mogli dalje časa sporazumeti, kje naj bi zgradili dom, da bi bili vsi zaselki zadovoljni. Končno smo se v tem vprašanju sporazumeli in sklenili, da bomo zgradili zadružni dom v bližini vasi na Zbenci. Prostor -je zelo primeren, nekako v sredini vseh zaselkov in v bližini Šempetra. Stavba bo imela polno luči, takoj zraven na je travnik, na katerem bo imela mladina igrišče za vse vrste športa.
Razume se, da ljudstvo že komaj čaka, da dobimo zadružni dom, kjer bomo imeli prostorno to udobno dvorano za zborovanja in kulturne prireditve, kar nam do sedaj manjka. Pričakujemo tudi, da se bodo odgovorne osebe bolj zanimale za napeljavo električnega toka, kajti električna luč bo zopet sredstvo, ki bo pripomoglo naši vasi in vsem zaselkom h gospodarskemu napredku.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
IFMULI MLiH - IMES BBHMRJ
Na sestanku zadruge so si razdelili pridelke
Zadnjo nedeljo smo člani ] bodo razdeljeni tudi ostali pri-kmečke obdelovalne zadruge
na Krogu imeli sestanek, na katerem smo določili razdelitev pridelkov. Načelo vsake zadruge ie, da da svojim članom pridelke po količini opravljenega dela. Najboljšim zadružnikom pa dajemo tudi nar grade.
Na omenjenem zborovanju smo sklenili, da bodo prejeli člani, ki imajo 150 trudodni, 135 kg bele moke in 2 litra vina na trudodan. Zene, ki za. radi o.trok ne morejo delati, pa piejmejo 135 k-g bele moke in 120 litrov vina za vse leto. Onemogli in stari člani zadruge od 65 leta naprej prejmejo 90 kg bele moke in 15Q litrov vina letno.
Enako je poskrbljeno tudi za otroke: tako so zadrugarji za to leto določili: Za otroke do 3. leta je določenih 30 kg bele moke; otroci od 3. do 6. leta bodo dobili 60 kg bele moke; otroci od 6. do 14_ leta 85 kg bele moke, po 14, letu pa prejme vsakdo živila v razmerju a trudodnevi. V istem razmerju
delki.
Na istem sestanku smo še določili nagrada...za 4 najboljše člane naše zadruge, ki so se zares v vsakem oziru žrtvovali pri zadružnem delu. Tako je prejel Viktor Babič, ki se je izkazal kot najboljši volar in je že do 31. t. 1. opravil 189 delovnih dni, še nagrado v znesku 800 din in posebno hrano. Ivana Rihter je bila izredno marljiva Pri reji prašičev in je opravila do danes 2Q0 delovnih dni. V znak priznanja je predela kot nagrado prašička v vrednosti najmanj 1300 din. Tretji nagrajenec je Ivan, Kapel, hlevski desetar, ki ie bil prav tako vesten pri opravljanju svojega dela in je pomagal povsod, kjer se je izkazala potreba. Ze danes ijna za seboj 210 delovnih dni. Zadružniki so ga nagradili z zneskom 1200 din, s pravico nakupa po vezanih cenah. Končno je hila nagraje. na še 491etna Tončka Gorela, ki je pokazala svojo sposobnost pri sadjarstvu. Prejela je 800 din na vezane cene.
S tem so imenovani zadruž-
niki dobili vsaj delno priznanje za svoj izreden trud.
Končno moram še povedati, da smo nekateri člani naše zadruge odšli na izlet y Kočevje, kjer srno si ogledali ondotne zadruge in spoznali njihovo delo .in življenje. V Ljubljani smo obiskali živinozdravniško šolo, ki nas je izredno zanimala. Želimo si, da bi kaj kmalu napravili podoben poučen izlet.
Tako delamo v zadrugi na Krogu kljub godrnjanju reakcije in blebetanju kominformi-
C. MEDOS
stov,-
V Gažonu Dodo odkrili sDomenm
V nedeljo popoldne bo v Gažonu odkritje spomenika padlim borcem za svobodo. Ob tej priliki bodo imeli lepo kultnr-no prireditev. Vabljeno je vse ljudstvo okolice, predvsem pa borci in aktivisti.
Prijave za vpis v večerno gimnazijo
v Kopru se bodo sprejemale 13., 14. in lt. t. m. v pisarni favna-teljstva slovenske gimnazije v Ko. pru. Interesenti naj prinesejo s seboj prošnjo za vpis, zadnje šolsko spričevalo in tt din. Začetek pouka bo objavljen kasneje v naših listih.
V borbi proti tuberkulozi g Istrskem okrožju
Cepljenje z besežejem, fluoragratski pregledi pljuč, dodatne živilske nakaznice za bolne na pljučih, obnova sanatorija v Ankaranu
Ljudska oblast v Istrskem okrožju posveča borbi zoper tuberkulozo vedno več pažnje. Res je, da je bilo vprašanje splošne zdravstvene' Ofganšzar, cije V prvih povojnih letih spričo nesrečne dediščine, ki jo je tudi na tem področju zapustila Italija v. Istrskem okrožju, prva in pereča naloga zdravstvene oblasti. Vendar ni ljudska oblast niti za trenutek prezrla dejanskega stanja pljučno bolnih in tudi temu vprašanju je posvetila od vsega začetka in v danih razmerah vso skrb, ki jo ta enako socialni kot zdravstveni problem zasluži.
Znano je, da so zlasti istrska obalna mesta izkazovala raz-meroma visoke odstotke obole. losti in umrljivosti za tuberkulozo. Treba je bilo zaradi tega začeti s postopno borbo zoper tuberkulozo. Od vsega začetka je oblast sama in preko socialnega zavarovanja navezala stike s sanatoriji v Sloveniji, z Golnikom in Senožečami in je napotila mnogo bol-
Z istrskimi udarniki v Zagrebu
že popolnejši izdelki kot pohištvo, stoli, mize, omare in podobno. Se naprej spalnice, godbeni inštrumenti in drugo.
Obisk tega paviljona je vša-kemu gledalcu zapustil vtis po-
Borbena, aktivna in revolucionarna parola:
potek predelave lesa iz surave-
učiti sebe in druge velja za nas in za vas
v dneh L, S., 9. in 10. oktobra je bilo večje število udarnikov iz našega okrožja na obisku v Zagrebu in okolici. Obisk je organiziral okrajni odbor ES. izlet je bil za vse udarnike brezplačen, ker je Zavod za socialno zavarovanje v letošnjem proračunu odobril posebno postavko z namenom, da omogoči najboljšim■ delavcem udarnikom, da si ogledajo večje kraje v Jugoslaviji in se na lastne oči prepričajo o uspehih in tudi težavah gradnje socializma.
V naslednjem prinašamo nekaj vtisov s tega izleta.
V JUGOSLAVIJO GREMO...
To je bila glavna misel tovarišev — udarnikov, ki so se zbirali pred avtobusno postajo v Kopru v soboto popoldne. Odhod je bil določen za 14. uro, ki pa se je nekoliko zakasnil, ker so cesto zaprli zaradi kolesarskih tekem. Namesto izpred Taverne so odpotovali iz Semedele, kamor so prišli skoro v
KOLESA JUGOSLOVANSKEGA IZDELKA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU.
teku, da še pravočasno ujamejo vrzovlak v Divači. No, na rižanskem bloku so razumeli nujnost in so kar hitro opravili.
Morje ljudstva se je premikalo po peronu v Zagrebu, ker je bila nedelja določena kot zadnji dan velesejma. Samo trije izmed vse družbe so se našli ob izhodu. Hitro so se zedinili: Tu bomo počakali ostale, ker morejo le tu skozi. Toda ostalih ni bilo od nikjer. Ze so se odločili, da jih bodo šli iskat, ko se je oglasil zvočnik: ((Tovariši iz Kopra, naj se javijo v informacijski pisarni*. No, Zdaj Pa imaš, kot vedno je zmagala večina. Nič ne bi bilo pomagalo, če bi bili dali svoj sveto* — ne gremo. Samo eden je odšel, da pove o ((izgubljenih* tovariših, ostala dva pa sta počakala. Ko se je skupaj z drugimi vrnil, niso več našli ostalih dveh. Kar po svoje sta jo bila urezala naprej. Ura je bila že tri četrt na eno, ko sta se popolnoma mirna pridružila nestrpni skupini ostalih, ki so jih v skrbeh iskali, kam sta jo pobrisala.
Tako so se vendar našli vsi in odšli proti največjemu hotelu v Zagrebu «Esplanade», kjer so jim kljub pozni uri ponudili dober prigrizek. Od tam so odšli v bližnjo hišo, kjer so dobili prenočišče. Tudi tu še ni bilo konca dnevnih doživljajev. Eden izmed tovarišev se je med span jem znašel kar na lepem na tleh, drugi Pa je izgubil — soojo posteljo. Mislite, da ju je to kaj vzneroljilo? Kaj še! Prvi je zaspal kot v protest kar na tleh, drugi pa je našel
prazno posteljo v sosednjem prostoru in kar tam nadaljeval s spanjem. Zakaj pa so udarniki, če se ne bi znali prilagoditi nekaterim okoliščinam.
OBISK VELESEJMA
Drugi dan po zajtrku so odšli v spremstvu tovariša iz Zagreba na ogled velesejma. To je bilo za marsikaterega nekaj izrednega. Ze ob vhodu jih je zajel val ljudstva, tako da so se lahko premikali iz paviljona v paviljon kot je hotela vsa deset in desettisočglava množica obiskovalcev. Saj so potem zvedeli, da je bilo tisti dan nad 50 tisoč obiskovalcev. Dobre tri ure so se tako pomikali iz paviljona V paviljon in dobili komaj bežno sliko °d vsega, kar so razstavljale druge države. Ker so o vsem že obširno pisali časopisi, se ob tem ne bom ustavljal. Kot zadnjega so si v dopoldanskih urah ogledali jugoslovanski paviljon lesne industrije, ki je bil prava posebnost. Z e pred vhodom so vzbujala splošno pozornost mogočna na tleh ležeča orehova debla in tri pokonci postavljena. Ob vstopu v paviljon pa je vsak obstal. Za hodnik je bil postavljen poseben oder, s katerega so obiskovalci videli levo in desno pravi gozd. Tam so bile med drevjem postavljene nagačene gozdne živali, tako da je bil vtis gozda še bolj živ. Ves velikanski večdel-ni paviljon je slonel na mogočnih deblih. Iz prvega dela je peljal hodnik naprej v drugega, kjer so bili razstavljeni prvi surovi izdelki lesa: zaboji, škatle in drugo. Dalje so bili
ga stanja v tiste potrebne stva■ <ri, ki jih človek rabi pri svojem delu vsako uro. Popoldne se je skupina razdelila, prva je šla na obisk drugega dela velesejma, druga pa na športno igrišče, kjer se je igrala tekma
J u goslavija-Avstrija.
Obisk tega dela velesejma je vsakemu zapustil mogočen vtis o velikem napredku, ki so ga jugoslovanski narodi napravili v kratkem času štirih let. Ko 'je obiskovalec šel iz paviljona v paviljon in začuden opazoval vse, kar je bilo tam razstavljenega, je pomislil na vso obre-kovalno gonjo, katere cilj so prav narodi, ki so zmozni kaj takega. V. istrskih udarnikih se je oglasilg tale misel: Prvi nis0 v Jugoslaviji v gradnji težke in lahke industrije — zadnji pa tudi ne. Oh tako odločni volji — ki se je živo in, otipljivo izražala iz vsakega razstavljenega predmeta, od žeblja, velikih blokov, železa, jekla, strojev, tekstilij, rudnega bogastva, vse do mogočnih delov Kaplanove turbine s propelerjem (2.200 konjskih sil), ki jo je izdelal delovni kolektiv Litostroja v Ljubljani, velik ladijski Diesel-motor tovarne «Aleksander Rankovič*, orjaško ohišje Fran-coisove turbine za hidrocentra-lo v Mostah pri Zjrovnici, ki bo imela 7500 konjhkih sil — se razbijajo vse še tako grde laži in obrekovanja vseh starih in novih nevoščljivcev, katerim ni prav, da bi jugoslovanski narodi — iako gradilj svojo boljšo bodočnost.
To je bil vtis, ki so ga istrski udarniki odnesli z obiska jugoslovanskega dela zagrebškega velesejma. Ponosni, da tudi oni prispevajo svoj del k izgrad-
i < I-
SKUPINA ISTRSKIH UDARNIKOV NA IZLETU V GIREBU. PO OBISKU V PARKU MAKSIMIP-
ZA-
nji socializma v našem okrožju, so odhajali z velesejma.
Zvečer so vsi udarniki odšli v zagrebško gledališče, kjer je bila predstava Verdijeve opere ((Otellc*. Tudi tu so občudovali izreden red in vzoren mir občinstva tudi med odmori, Marsikdo je pri tem pomislil, kako veliko je pri tem nerednosti v Kopru, Piranu, Novem gradu in drugje pri podobnih predstavah. Tu žvižgajo, kričijo, zabavljajo in zapuščajo dvorano celo med predstavo, tam pa se ljudje samo pri daljših odmorih mirno oddaljijo na sprehod po hodniku gledališča,
V TOVARNI (RADE KONČAR*
Drugi dan so udarniki v dopoldanskih urah obiskali tovarno «Rade Končar*, ki izdeluje vse vrste generatorjev za proizvajanje elektrike, transformatorje, stilcala, komandne razdelilne plošče in druge aparate.
Ze na velesejmu so udarniki občudovali v paviljonu težke industrije velikanski stator trifaznega generatorja Za hidro-centralo na Uni, oljni transformator za 35.000 voltov, katere izdeluje ta tovarna serijsko v različnih velikostih od 100 do 2500 kilovoltamperov in še druge motorje in aparate. Tu pa so videli sami, kako se vsi ti motorji izdelujejo. Videli so, kako se izdelujejo transformatorji, električni generatorji, stikala, komandne plošče in še polno drugega.
Vse to je naše udarnike presenečalo. Skoro da niso verjeli svojim očem, da je v Jugoslaviji mogla zrasti in sc razviti v razmeroma kratkem času velikanska tovarna, kjer danes dela okoli 5000 mladih in sposobnih delavcev in delavk, ki s svojim delom prispevajo k izgradnji socializma.
(Nadaljevanje sledi)
nih na pljučih v omenjene sanatorije. Pri sprejemanju v oba zdravstvena zavbda je uživalo Istrsko okrožje celo pred-uiosfc; ■'	'	~	ff
Poudariti ^ ge ^ treha, da” so zdravstvene oblasti Slovenije upoštevajoč težke prilike v Istrskem okrožju, pokazale pol. no razumevanja in naklonjenost potrebam naše cone- Pro-tituberkulozni dispanzer y Kopru je obratoval dalje in oblast: je skrbela za to, da je uspešno opravljal svojo visoko človekoljubno nalogo. Tisoče ljudi ie šlo skozi koprski dispanzer in mnogo mladih ljudi. se ima zahvaliti delu dispanzerja za svo. je zdravje. V okviru borbe proti tuberkulozi je bila skrb oblasti ta, da opremi obstoječe bolnišnice z modernimi roentgen-akimi aparati, ki niso imeli izključno nalogo kot pomožno diagnostično sredstvo, na od-dclkih za notranje bolezni in na kirurgičnem oddelku v • Izoli.
Ustanovljeni so bili protitu-berkulozni preventoriji na sedežih bolnic, ki so bile opremljene s 4 modernimi roentgen-skimi aparati iz Jugoslavije. Rreventorij je vodil dr. Pro-1 dan, specialist za tuberkulozo ali specialist fiziolog ob določenih dnevih v tednu. Ni treba poudariti, kako zelo koristi delo, ki ga opravljajo te ustanove. Ravno ta služba je nakazala problem tuberkuloze v Istrskem okrožju v vsej njegovi resnosti in obšimosti. Zajeti je bilo treba vprašanje borbe proti tuberkulozi od vseh strani.
Ze lani je oblast s privoljenjem in z naklonjenostjo Jugo. slavije in zastopnikov danskega Rdečega križa uvedla v Istrskem okrožju cepljenje proti tuberkulozi BCG. Ekipa, ki je sodelovala lani Eri nas, ie zajela visok odstotek mladine, ki ja dosegel ponekod do J00 odst. Da se ugotovi zdravstvom stanje delavstva v produkciji, je zdravstvena oblast poskrbela, da je prišla V naše okrožje iz Slovenije fluorografska ekipa, ki je spomladi tega leta pregledala delavce vseh tovarn živilske industrije, v prvi vrsti Ampeleo in Arrigoni v Izoli. Tedaj je bilo pregledanih okoli 4000 oeeb.
Ravno v teh dneh delujeta na terenu okrožja dve ekipi: ena za cepljenje BCG in ena za fluorografske preglede pljuč Fluorografska ekipa je torej pregledala skoraj 100 odst. vse v programu zajete odrasie in mladino. Tudi cepljenje BCG je imelo po predavanju zdray n‘koy v vseh večjih mestih o-krožja znatno boljši uspeh kot lani, ko je sovražna propaganda skušala odvrniti ljudstvo, zlasti Pa prebivalstvo mest, od tega prekoristnega preventivnega sredstva proti tuberkulozi. Ljudstvo v mestih se je prepričalo o veliki koristi tega o-brambnega postopka in je letošnji uspeh pregledanih in cepljenih v mestih 10 krat večji od lanskega.
•Tudi pri zajamčeni preskrbi ni prezrla ljudska oblast bolnih na pljučih. Uvedla je dodatne
živilske izkaznice z dodatnimi nakazili za bolne na pljučih, ki prejemajo potog navadne preskrbe večje količine mesa, masti, sladkorja in moke.
Da omogoči čimpreje jsv-čtm hitreje zdravljenje bolnih na pljučih y primernem zavodu, je ljudska oblast določila v letošnjem proračunu velike kredite v dinarjih in devizah za obnovo sanatorija v Ankaranu, ki je že svoj čas služil temu namenu. Obnovitvena dela gredo h koncu in v kratkem bo odprt v Ankaranu moderno opremljen sanatorij za pljučno bolne s 100 posteljama. S tem bo ne samo ustanovljen zavod, ki bo v glavnem zadostoval potrebam našega okrožja, temveč imeli bomo ustanovo, ki bo pre. vzela poleg zdravilne tudi vso preventivno — preprečevalno delo v borbi in v organizaciji borbe proti tuberkulozi. V Ankaranu bo poleg bolnišnice tudi osrednji protituberkulozni di. spanzer.
Iz tega površnega pregleda pTotituberkulozne dejavnosti je razvidno, da je ta pereči socialni in zdravstveni problem . tudi v Istrskem okr|žju predmet stalnega prizadevanja oblasti in da je delo v borbi proti tuberkulozi imelo že prve vidne uspehe.	Hlv.
I anganel
Začetek
za
Kot po vseh vaseh našega okraja, smo tudi pri nas začeli z dvomesečnim tekmovanjem. Ker je kraj zelo raztresen, je bilo prvi dan na delu pri popravljanju ceste v Montinjanu 20 tovarišev. Na množičnem sestanku, ki bo v soboto, se bomo pogovorili o sestavi in odobritvi tekmovalnega načrta za vse območje krajevnega LO. Prav gotovo ne bomo zaostajali s prostovoljnim delom za; drugimi kraji.
Odkup grozdja je pri nas potekal zelo dobro. Skupno je bilo odkupljenih okoli 16 va--gonov namiznega in vinskega grozdja.
Pred dnevi smo odprli novo krojačnico, katera se je za začetek namestila v privatni hiši. Sedaj delajo 4 krojači. Zaposlitev pa bi dobilo še več krojačev, če bi imeli primerne prostore. V načrtu je oprema posebnega prostora v novem zadružnem domu.
Nekaj pa ni prav pri nas ,in moramo tudi to povedati. 2e več kot mesec dni stojijo dela pri gradnji vodnega rezervoarja v Centurju. To pa zaradi, tega, ker nam manjka grušča. Vemo, da je bilo prej potrebno za druge in mogoče še važnejše zgradbe. Dela bi bila že končana, če bi bili pravočasno dobili grušč. Ljudje ne bi radi, da bi prihodnje leto morali znova voziti vodo cel kilometer daleč sredi največja dela. Upamo, da bodo tisti, ki to vodijo, upoštevali naše želje.
VASCAN
^vo^llna *rzdsfctfet
niso izdelane,
V FLRJ je bil pred dobrima dvema letoma — 15. marca 1948 — splošen popis prebivalstva, ki je imel nalogo pokazati dalj. r ■ žne družbeno ekonomske spremembe irj ugotoviti posledice vojne glede števila in strukture prebivalstva, hkrati pa dati najrazličnejše podatke, ki so važni za pravilno in realno planiranje v gospodarstvu, v kulturno prosvetnem delu, zdravstvu itd. Zvezni statistični urad je že leta 1948 objavil prve predhodne izide tega popisa. Po obsežni obdelavi zbranega gradiva pa je nedavno izdal »Statistični bilten št. 1». ki vsebuje podrobnejše izide po socialnih skupinah in gospodarski delavnosti, sektorju lastništva, poklicu in velikostnih skupinah posestev, nadalje po narodnosti, šolski izobrazbi, pismenosti in im razporeditvi na gospodinjstva.
Cenitev števila prebivalcev za leto 1950
Na dan popisa je imela Jugoslavija 15,772.000 prebivalcev (za okrog 20 tisoč več. kakor je bilo sprva objavljeno). Ce to število primerjamo s predvojnimi podatki, tedaj dobimo naslednji prikaz: Ob zadnjem popisu leta 1931 je bilo na področju stare Jugoslavije, skupaj z Istro in Slovenskim Primorjem, 14,438.000 prebivalcev, ob izbruhu pa okrog 16,760.000. Ce ne bi bilo velikanskih izgub, ki so jih utrpeli r.arodi Jugoslavije v zadnji vojni In če ne bi bilo nazadovanja porodov v vojnih letih, bi štela Jugoslavija na dan popisa že okrog 18,300.000 prebivalcev. To pomeni, da znaša primanjkljaj zaradi žrtev vojne in nazadovanja porodov v vojnih letih okrog 2 in pol milijona ljudi.
Ob naglem izboljšanju življenjskih in zdravstvenih razmer se je začešo prebivalstvo Jugoslavije po vojni spet naglo dvigati. Upoštevajoč število porodov ir.' umrljivost ter druge spremembe ceni zvezni statistični urad, da je do sredine letošnjega leta skupno število prebivalcev v Jugoslaviji na-
[ Belgija (8.6), pa tudi več kakor Madžarska (9.2), Češkoslovaška (12.5) ali Romunija (15.9).
Sedanje prebivalstvo po republikah
Statistika navaja tudi cer.itev prebivalstva po republikah sredi 1. 1950. Prirastek prebivalstva v primeri z zadnjim popisom seveda ni povsod enak, saj je znano, da je relativno število rojstev v južnih predelih Jugoslavije precej večje kakor n. pr. v Sloveniji. Za posamezne republike so izračunali naslednje število prebivalstva (v tisočih):
15. 3. 1948 sredi prl-1. 1950 rastek v %
Srbija	6,528.000	6,711.000	2^8
Hrvatska 3,757.000 3,829.000 1.9 Slovenija 1,392.000 1,422.000 2.1 Bos. in Herc, 2,565.000 2,679.000 4.5 Makedonija 1,153.000 1,216.000 5.5 Crna gora 377.000	393.000	4.2
skupaj
15,772.000 16,250.000 3.1
Za posamezne pokrajine LR Srbije navaja statistika nasled. njo cenitev za leto 1950: ožja Srbija 4,137.000 preb., avtonomna pokrajina Vojvodina 1 milijon 663.000, avtonomna kosov, skometohijska oblast 728.000.
Šiptarji so najštevilnejša narodna manjšina
Prvič so v biltenu objavljeni tudi izidi popisa po narodnosti. Pripadnikov jugoslovanskih narodov — Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev, Črnogorcev in neopredeljenih muslimanov (muslimani turške narodnosti so šteti posebej) — je bilo ob popisu leta 1948;
V% celotnega števila prebiv
Srbov	6,547.000	41.5
Hrvatov	3,785.000	24.0
Slovencev	1,415.000	9.0
Makedoncev	810.000	5.1
Črnogorcev	426.000	2.7
neopredeljenih		
muslimanov	809.000	5.1
skupaj	13,792.000	87.4
Popis iz leta 1931. izkazuje, da je bilo takrat v Jugoslaviji 82.9% pripadnikov »jugoslovanskega naroda«. O narodnih manjšinah pa daje popis naslednji prikaz:
Siptarjev	število v% celotnega števila preb. 750.000 4.77	
Madžarov	496.000	3.15
Vlahov	103.000	0.65
Turkov	98.000	0.62
Slovakov	84.000	0.53
Italijanov	80.000	0.51
ciganov	73.000	0.46
Romunov	64.000	0.41
Bolgarov	61.000	0.38
Nemcev	55.000	0.35
Cehov	39.000	0.25
Ukrajincev	37.000	0.23
Rusov	20.000	0.13
2idov	7.000	0.05
Le po nekaj tisoč zaznamuje statistika Poljakov, Avstrijcev, Grkov in Francozov. Pred vojno so bili Nemci največja narodna manjšina v Jugoslaviji. Njih število pa se je zmanjšalo od 580.900 (leta 1931) na 55.000. Glede števila Siptarjev so podatki iz popisa leta 1931 netočni. Siptarji so bili v stari Jugoslaviji najbolj zatirana narodna manjšina, v novi Jugoslaviji pa so dobili vse pravice. Ob popisu leta 1931 so mnoge Siptarje vpisali
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET * FINANCE_J
PRIMANJKLJAJ OKROG 2 IN POL MILIJONA LJUDI V FLRJ GOSPODARSTVO
JTOOSLAVm IMA 1(
in četrt milijona prebivale
KARAKTERISTIČNE NARODNE NOSE BOSANSKIH DEKLET
kot pripadnike »jugoslovanskega naroda«. Le tako si lahko tolmačimo, da je število Siptarjev od zadnjega popisa naraslo od 510.000 na 750.000, oziroma od 3.67 na 4.77% vsega prebivalstva. Madžarov so leta 1931 našteli okrog 540.000, sedaj pa jih je blizu pol milijona. Vlahov, ki so sedaj med narodnimi manjšinami na tretjem mestu, pa pri popisu v stari Jugoslaviji sploh niso poznali.
Narodnosti
biji 21.000.
V Srbiji živi poleg 4,824.000 Srbov, 170.000 Hrvatov in
131.000 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, ki vsi skupaj predstavljajo 78.6% celotnega prebivalstva Srbije, še
532.000 Siptarjev (predvsem na Kosmetu), 434.000 Madžarov, 93.400 Vlahov, 73.000 Slovakov,
63.000 Romunov, 52.000 ciganov, 41.500 Nemcev in 59.500 Bolgarov.
Razmeroma malo narodnih , manjšin ima Hrvatska. Poleg
po posameznih republikah i2 975 000 Hrvat°v. 544.000 sr-
• bov in 44.000 drugih Jugoslovanov je 193.000 pripadnikov
Med vsemi ljudskimi republikami je Slovenija glede narodne pripadnosti prebivalstva najbolj homogena. Od skupnega števila prebivalcev je na dan popisa odpadlo na Slovence 1,350.000, na ostale narode pa le 42.000 ali 3%. (16.1000 Hrvatov, 10.600 Madžarov, 7000 Srbov, 1800 Nemcev, 1450 Italijanov itd.) Omeniti je še, da živi v drugih ljudskih republikah 65.300 Slovencev, od tega na Hrvatskem 39.000 in v Sr-
drugih narodov (5.1%), med njimi največ Italijanov (76 tisoč) in Madžarov (51.000).
Narodnostno najbolj pomešano je prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Tu živi 1,136.000 Srbov (44% vseh prebivalcev republike), nadalje 788.000 neopredeljenih muslimanov (31 odst.) in 614.000 Hrvatov (24 odst.), razen tega pa je še 26.600 pripadnikov drugih narodov (1%).
Mednarodni tekmi v košarki samo v nedeljo Enotnost ■ Reprez. Trž. ozemlja in Inter-Polet
Precej narodnih manjšin ima Makedonija, Pripadniki makedonskega naroda, ki jih je 789.000, predstavljajo 69% vseh prebivalcev te republike. Srbov je le 31.000, med narodnimi manjšinami pa so najmočnejši Siptarji, ki jih je 197.400 (17%), medtem ko je Turkov 96.000 (8.5%).
Od celotnega števila prebivalcev Crne gore odpade 91% ali 342.000 na Črnogorce, a pomembnejša narodna manjšina v tej republiki so le Siptarji, ki jih je 19.400.
Po poročilih francoskih listov
so pogajanja o Schumannovem planu medi Francijo, Zap. Nemčijo, Belgijo, Luksemburgom in Italijo bližajo koncu. Načelno so se sporazumeli glede ustanovitve (tmeolnarodne oblasti«, ki bi vodila gospodarstvo s premogovi in jeklom držav-udele-ženk. Zaradi ključne vlage, k] jo tmaJta premog in jeklo v modernem gospodarstvu-, bi potemtakem vplivala »mednarodna oblast« tudi na splošno gospodarsko politiko glede cen in mezd', zunanje trgovine, investicij, transporta in državnih financ.
«Le Monde« piše, da bo s pomočjo Schumanovega plana »integrirano« vse gospodarstvo šestih omenjenih zaipadno-evropskih držav v smislu potreb in smernic ZDA. Načrt sam predvideva, da bodo manjši, »neučinkoviti« producenti izpadli iz proizvodnje, kar bo prineslo brezposelnost mnogim tisočem delavcem in slabilo napore industrijsko manj razvitih držav za razvoj lastne težke industrije. Seveda bodo zaradi tega postale tudi bol j odvisne od industrijsko močnejših držav. Dogajanja y Italiji z odpusti delavstva, zapiranjem važnih tvomiic itd. so nedvomno v skladu s temi recepti.
Nemcj so to y ožjem krogu
IWDEK§
industrijsSie proizvodnje Zapadne Hlemčije (193G -190)
SIPTARJI
raslo na 16,250.000, to je za skoraj pol milijona ali za 3.1% več kakor ob popisu. V zadnjih 3 desetletjih se je skupno število prebivalcev Jugoslavije gibalo takole:
skupaj na področju z Istro In stare Jugosl. Slov. Prim. popis 1948	11,985.000
13.934.000	14,438.000
16.220.000 16,760.000
popis 1921 popis 1931 cenitev 1941 cenitev 1900
15.772.000
16.250.000
Jugoslavija ima danes približno toliko prebivalcev, kakor jih je imela pred vojno v starih mejah; v primeri s predvojnim številom prebivalcev na današnjem področju (skupaj z Istro in Slovenskim Primorjem) pa imajo še vedno primanjkljaj okrog pol milijona ljudi.
Navzlic tem izgubam lahko Jugoslavijo prištevamo med srednje velike države v Evropi. Za primerjavo lahko navedemo, da ima Jugoslavija danes skoraj štirikrat toliko prebivalcev kakor n. pr. Finska (4 milijone), (Danska 4.2) ali Švica (4.6), približno dvakrat toliko kakor Švedska (6.9), Bolgarija (7.1), Grčija (7.8) ali
V soboto torej, kakor je bilo prvotno objavljeno, bi morala biti mednarodna tekma v košarki, ki je pa žal ne bo iz tehničnih razlogov.
Zaradi tega bomo v nedeljo videli dve nadvse zanimivi tekmi in sicer med ženskima ekipama mariborskega Poleta ter med moškima ekipama reprezentance Tržaškega ozemlja in ljubljanske Enotnosti.
Vsekakor sta ti dve tekmi v središču zanimanja naših športnikov in ljubiteljev košarke. Po dolgem času bomo zopet lahko prisostvovali Cin t0 gre predvsem zasluga delavnemu košarkarskemu odseku naše Zveze društev za telesno vzgojo) dvema mednarodnima tekmama slovenskih moštev z našimi. Naši igralci in igralke košarke so sicer večkrat nastopile izven doma seveda in so takih tekem precej vajeni. Toda redkokdaj smo prisostvovali takim nastopom in smo zato prav hvaležni ZDTV, da je znala rešiti to vprašanje, ki gre predvsem v prid našim ekipam in tudi v prid ljubiteljem košarke, ki si žele pogostejših gostovanj slovenskih ali pa tudi drugih ekip.
Košarkarice Inter-ja bodo nastopile proti močni ekipi mariborskega Poleta. Težko je postaviti prognozo, vendar je favorit vsekakor domača ženska ekipa, ki igra na svojem igrišču ob podpori domačih navijačev. Toda borba bo izredno huda, ker se Mariborčanke ne bodo hotele ukloniti pred hitrostjo svojih tržaških nasprotnic.
Reprezentanca Tržaškega o. zemlja pa bo morala garati, če bo hotela premagati ekipo ljubljanske Enotnosti. Kakor je znano, sodeluje Enotnost na Jugoslovanskem državnem prvenstvu; je izredno tennieno moštvo ter je sestavljeno iz dobrih in hitrih igralcev, ki po. gosto in z neverjetno hitrostjo menjavajo svoje položaje in ostanejo tako nekriti. Naša reprezentanca bo morala zelo paziti na to dobro lastnost gostov, to Je na kritje igralca po igralcu ter ne bo smela dopuščati vrzeli v svojem moštvu. Pozor torej, ker Enotnost lahko preseneti in gorje tedaj.
Toda naše moštvo trenira in igralci trde, da Enotnost ne bo mogla preveč razvijati svoje taktike, kajti naši igralci so v zadnjem času uvedli tehniko skrajno hitrega in prodornega napada in razvijalno tehniko obrambe.
Toliko smo zvedeli in več nam ni hotel izdati nihče. Za ta nastop se naši igralci vestno
pripravljajo in hočejo svojemu občinstvu pripraviti prijetno presenečenje.
Spored nedeljskih mednarodnih tekem je sledeč:
Ob 18.30 INTER-(TRST)-PO-LET (Maribor).
Ob 19.30 TR2ASKA REPREZENTANCA - ENOTNOST (Liubljana).
Opozarjamo ljubitelje košarke, da bosta tekmi na stadionu »Prvi maja in da se bosta začeli točno ob napovedani uri.
Triestina v Genovi proti Sampdorii
Po nedeljski sijajni zmagi Trieslizie nad Torinom se sedaj nabirajo na našejn nebu oblaki. Triestina bo morala zapustiti Trst in. odpotovati v Genovo, kjer se bo srečala s Sampdorio. Ekipa Sgmpdorie sicer ni ravno najboljša, vendar je vseeno prav nevarna, posebno pa še na lastnem igrišču.
Triestina se je za to tekmo dobro pripravila in verjetno
bodo zastopali Triestino vsi igralci, ki so z Juventuscm igrali neodločno. Ciccarelli je ozdravel in tudi Boscolo bo v nedeljo popolnoma na mestu s svojim kolenom in z nogo. Toda ‘bolje bi bilo, da bi pustili Pedrozzi-ja, ki je zadnje čase pokazal, da je nekoliko prepočasen (jnorda zaradi preutrujenosti), nekoliko počivati in bi na njegovo mesto postavili Iapira.
Triestin® bo že danes odpotovala iz Trsta na željo trenerja, da Se ne bi igralci preveč u-trudiii med' vožnjo.
Hruške
Sest češkoslovaških hokejskih reprezentantov je bilo pred sodiščem v Pragi obsojenih od 4 do 15 let prisilnega dela, ker so marca letos v neki praški kavarni protestirali proti sklepu Češkoslovaških oblasti, ki niso do, volile odhoda reprezentance na svetovno prvenstvo v Londonu, pri Čemer so izjav. Ijali, da bodo ilegalno zapustili državo.
* * »
100 m je na slavnostnem mitingu v poCastitev ekva-dorskega narodnega hi roja Bolivarja pretekel panamski atlet La Beach v novem rekordnem Casu 10,2 sekunde.
V nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo skupine A, kjer sodelujejo istrska moštva. Prvotno bi se moralo prvenstvo začeti šele 29. t. m. vendar je nogometni odsek sklenil začeti prvenstvo istočasno za A in B skupini.
Spored nedeljskih tekem je sledeč:
V Strunjanu ob 15 STRU-NJAN-PIRAN.
V Brtonigli ob 15 BRTONI-GLA-UMAG.
V Bujah ob 15 BUJE-ARRI-GONI.
V Novem gradu ob 15 NOVI-GRAD-MEDUZA.
Počiva Aurora.
Šahovski dvoboj Koper - Pulj
Jugoslovanski šahisti Fuderer, Ivkov, Milič, Matano-vic in morda Pirc, Puc in Vidmar ml prisotni v Kopru
3 F M A M J 3 A 194-9
j
-L-I- I I M l-.l I I I ll
0 N D 3 F M A M J J*A S I 1950
AVGUSTA SO DOSEGLI S 114 ODSTOTKOV MESEČNEGA POVPREČJA PROIZVODNJE IZ 1936 NOVO NAJVISJE STANJE PO VOJNI. SEPTEMBRSKA ŠTEVILA POVIŠUJEJO SKUPNI INDEKS INDUSTRIJE PROTI 120.
čisto odkrito napovedali. Tako je na pr. na nedavnem' letnem zasedanju Export-Kluba v Muenčhenu imel dr. Lehr iz Duesseldcrfa referat O »Pomenu jeklarske industrije za e-vropsko gospodarsko unijo«, v katerem je v glavnem zahteval, da je treba razširjati in izgrajevati ibodtočo proizvodnjo jekla na «združenem evropskem gospodarskem področju« le na posebej primernih točkah odn deželah in dodal «torej n. pr. ne v Italiji, ki ji manjkajo ležišča železa in premoga«. Jasneje ni mogoče govoriti.
Nemški viri pišejo V zvezi z konferenc^ za Schumanov plan, ki na-j bS db 15. t. m. dokončala svčje delo, d‘a verjetno dotlej ne bodo dokončali vsega. Tkiv. »montanunian« bi v končni obliki obsegala štiri u-stanove: 1, Visoko oblast, 2. mednarodini parlament, 3. svet ministrov. 4. sodišče. Meje med pristojnostjo posameznih naštetih organov še niso jasno začrtane. Visoka oblast bi imela šest do devet članov, ki bi jih sklupn-o določile zainteresirane vlade. Izdajala bi odobritve, priporočila in tudi obvezne sklepe. V določenih primerih bo vezana na pristanek odbora ministrov. Njene naloge: zbiranje informacij, odprava diskriminacijskih in restriktivnih u-krepov, ki ovirajo svobodno tekmo. Doseči mora izravnavo cen med posameznimi področji in industrijami, usfnerj&ti proizvodne programe v skupno smer. Določa dolgoročno investicijsko politiko, toda posega tudi v kratko — in srednjeročno politiko. Potrjuje investicijske načrte posameznih dežel in j'ih pospešuje s krediti ali poroštvi. Lahko se jo tudi pooblaisti za carinska pogajanja z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami, pač v ipaenu njenih šestih članic. Sankcijtska moč obstaja y denarnih kaznih, ki jih lahko naloži podjetjem.
Mednarodni parlament naj bi tvorilo 30 do 40 zastopnikov šestih parlamentov. Sestajal naj bi se enkrat letno. Po Momne-tovam predlogu naj bi sklepal le o letnem poročilu »visoke oblasti« in z nezaupnico izzval odstop njenih članov.
Ministrski oditor tvorijo po eden minister vsake države.
Pristojnosti še m80	'''■
posebno važnih, vprašanj* j-aj bi imel vsak član Pravl..
Naloga sodišča nal h » nadzorovati smotrno izv pogodbe zlasti v zlorabe oblasti. Lahko -i glasilo sklepe visoke 'obla!‘ine nične, če bi povzročali piotnje y plačilni bllan<-v ^ rodnem dohodku ali sti posamezne države-čla« •
■ uijravljajo enolne mednaroijfio veljavne	šoferske izkazu®
Evropska g<»PodarskaJiM sija, ustanova OZN, s v 2enevi pripravi® no konvencijo za PR ^ oblike izkaznic za vozače mobilov, na -podlagi	■
naj bi jnilo
vsakih formalnosti s°f , vozil tudi v inozemstvu. ^ izkaz bi služila Yoz?s^amnr je nica, izdana v državi, ka vozač pristojen. Nekatere ^ žave, n. pr. Francija, Svwa Italija so že izjavile, da se njajo z načrtom-.
Nove določb®
ilalijansko-madžarsHB
trgovinske pofloafi*
Na zasedanju mešanj 1 ^ jansko-madžarske ,tonllslAlhra je bilo od 10. do K. septeffl^ v Rimu so določili P , kontingentov V okviru skega sporazuma m«» noVe državama ter vnesli - ^ postavke V listi 1TL g je kljiučeini protokolu z an<t ^ost bruarja t. L. ki in« velja'^ do 8.2.1951. izpreniembe.1" g) slednje: 1. Madžarsko uvoz na carino: klavna y (3000 glav 'preko carin ■ Rontablj-u in Vidmu, z n	v[.
jo izmenjave, prošnje	^
dirati Zavod za zunam	a
vino - ICE); mrtva	(40o
(800 ton), zaklana	yvaz
i -	mfinn ton). 01
Živahnejša delavnost pri Trgovinski zbornici
Dne 13. t. m. so se sestali pri Tržaški trgovinski zbornici na zelo važno zasedanje krajevnih špediterjev. Na seji so razpravljali o povišanju kavcij, da bi se s tem prilagodili položaju, ki velja V italijanski republiki.
Za isti dan je bil sklican tudi sestanek zastopnikov hišnih posestnikov anglo-ameriškega področja, na katerem so razpravljali o novih zahtevah glede povišanja najemnin.
MODERNIZACIJA
škedenjskih plavže« pokopana?
V sredo bodo prispeli v Koper jugoslovanski šahovski mojstri Fuderer, Ivkov, Milič, Matanovič in morda tudi Pirc,
Puc ter Vidmar ml. ter bo istega dne otvorjena šahovska razstava v mestnem muzeju. Šahovska tekmovanja v Istrskem okrožju se bodo pričela po koncu blejskega turnirja, ki je je v teku in so udeleženci istega tudi mojstri, ki bodo obiskali Istro.
Naslednji dan, 19, bo v Kopru dvoboj med tržaškimi in beograjskimi šahisti na 4 deskah. Istočasno bo reprezentanca Šahovskega društva Koper odigrala na 8 deskah dvoboj proti reprezentanci Šahovskega društva «PuIa», Oba dvoboja bosta v mestnem gledališču.
Najnovejši šahist, bivajoč v Istrskem okrožju, tov. dr. Berginc Vlado, ki je za celo kategorijo močnejši od najboljših ostalih, bo igral kot Tržačan proti Beogradu, tako da bo Koper igral proti Pulju brez njega.
V korpski reprezentanci bo igral na 1. deski tov. Vogrič Ernest, uradnik iz Kopra, ki je bil prvak Šahovskega društva Koper v letih 1947 in 1948 ter je eden najsolidnejših in naj-
zanesljivejših igralcev koprske, ga društva. Ne spušča se v ri-skantne koncepcije in bi, oko bi imel več prostega časa, go-tovo dosegel lepe uspehe na šahovskem polju. Na 2. deski bo igral predsednik Šahovske zveze Istrskega okrožja sodnije tov. Kermavner Boris, ki je tudi kapetan moštva. V poslednjem času je znatno popravil svojo formo in sedaj vodi v kvalifikacijskem turnirju, ki je v polnem teku v prostorih kavarne «Li>ggias. Na 3. deski bo nastopil zobozdravnik tov. Klobučar Egon iz Kopra, ki je bil prvak zadnjega hitropoteznega turnir, ja zn časa gospodarske razstave■ Klobučar je brez dvoma nabošj rutiniran koprski šahist, ima zrel stil igre in nagel pregled ter je že večkrat terral v koprski reprezentanci. Na 4. deski bo igral tov. Žerjal Marjan telovadni učitelj in tajnik ZDTV, večkratni prvak brzo-turnirjev, ki v srednji igri izkazuje veliko lahkotnost in iznajdljivost, pa tudi ostrost in udarnost. Na 5. deski bo igral tov. Dolher Alfonz, -prvak kvalifikacijskega turnirja v maju letošnjega leta, ki malo igra in so njegovi uspehi posledica izredne talentiranosti Za šah. Je tudi izboren taktičar.. Na 6. de-
ski bo nastopil tov. Kalčič Ru-dolf, že več let član koprske reprezentance, ki se znajde pidi v najtežjih situacijah in nikoli ne klone. Tudi kadar je kazalo, da je popolnoma izgubljen, je često rešil še celo ali vsaj pol točke. Na 7. deski bo igral tov. Suša Karlo, ki ga odlikuje zrela in globoka strategija in ki je v zadnjem času pokazal zelo dobro igralno kondicijo. Na 8. deski pa bo igral edini Hrvat v moštvu, tov. Fidler Rudolf, ki je zlasti, odkar je posetil olimpiado v Dubrov. niku, pokazal razmeroma zrelo igro. ki Se odlikuje po izvirnem stilu.
V zadnjem času koprski šahisti pridno trenirajo. Toda vsem manjka temeljito poznavanje otvoritev. Šibki so tudi v končnicah, ker niso sistematično proučevali problemov. V srednji igri pa se nekateri dobro znajdejo. Ali bo uspelo njihovi reprezentanci premagati moštvo iz Pulja je težko predvideti. Razveseljivo jz, da so se vpostavili prvi šahovski stiki med jugoslovansko Istro in STO-jem. Pozimi bodo šahisti iz Kopra vrniu obisk puljskim šahistom in odigrali revanžni match v Pulju,
’	K.	Bi
Poročilo VU o položaju našega področja za, čas od 1. aprila do 30. junija t. I. sestavljeno za upravo Marshallovega plana ECA poudarja, kakor smo že ponovno omenili, da nič ne kaže m, večje investicije v indu-strijslce naniene na našem področju. Razen tega je tam zapisano tudi, da dolgoročne načrte, kakor n, pr. modernizacija jeklarne ILVA, sedaj ne smatrajo za «ekonomične», ker obrat ILVE ne razpolaga z domačimi surovinami in obstajajo seda j možnosti nadproizvodnjo zeleza in jekla v Evropi za dobo prihodnjih 2 let. Razen tega so proizvodni stroški ILVE ako ne bi bile modernizirane njene naprave, tako visoki, da bi bilo za obrat neekonomično ostati še nadalje na trgu.
Z drugimi besedami napoveduje uradno poročilo VU likvidacijo proizvodnje škedenjskih plavžev. T.ega ne zanika niti anketa, ki jo je o poročilu o-pravila med tržaškimi indu-strijci «Astra«. V svojem poročilu z dne 5: t. m. namreč omenja razne iniciative glede za-veljake industrijske eone (tvor-nica žarnic, cementa, čevljev in predelovalnica nikotina), o-menja nadalje še razširjenje
med lisllia in Hemtlio?
Po poročilih italijanskih in nemških gospodarskih listov naj hi Ibii namen nemške vlade, čimprej popolnoma sprostiti blagovni promet z Italljd. Dq tegg naj bi prišlo po podpisu nove trgovinske pogodbe med obema državama, ki bi obenem tudi zavrnila dosedanji sistem blagovnih kontingentov in bi poznala le še uvoz in izvoa proti carinjenju .(a dogana).
naprav prečiščevalnice «Agui-la» ter izgradnjo pivovarne Dreher in izboljšanje opreme tvornice jute. O škedenjskih plavžih in llvi ne omenja niti besede in je torej treba sklepati, da bo mnenje VU glede usode tržaških plavžev držalo. Seveda bi to pomenilo velik padec luškega prometa, splošne
delavnosti in posebej brezposelnost vsega v ILVI zaposlenega delabstva. Ako ne danes pač jutri, bolj ali manj orokavičeno. Javnost in tisk bi seveda morala vstati v obrambo interesov našega gospodarstva, v katerem pripada šlcedenjskim plavžem stara in zelo pomembna vloga.
KO UV LUMIJ,	c«	U
ton), jajca (260°	svi-
z ministrskim dovoljenj ^	^
nje (3000 glav. «!.tega-ivjačin» «začasni» uvoz), nva (15.000 lir).	8)
2) Italijansko bIag^v3ini Uvoz na carino:	in
in česani «fiocco», org. p. sintetične barve (Potre # trdilo urada za izro^5 .Ln«? larske industrije), b) . sko dovoljenje: kemični i žveplena kislina. in silicijevo železo, jjo-
palice (10.000.000 hf>
izolacijski material, to ^ tamobili, avtomobilski
mestni deli.	.	da
Preklicana je	jas®'
dovolijo carinarnice^ *i_vo sle' presoji izvoz na M&aZ**Z0, * dečega blaga: živo ® stavne dele Za av^ : frjčn° Diesel motorje, cle 0pSA°’
3. Splošne določbe. ^ ne. Pravilnik o izmeni^* k
iclk
*	■ — 	ooy*j
izpremenjen, le ta se
napreji s pomočjo c ^
čuna generalne kor (kliring), ki se	^
sirih lirah pri Ital« Uožoe viznem uranu tUC). - v sifli privatne kompeh7-3 \f- jj.lS’8' slu sporazuma 7 df.e„rediti r5i Nujno je treba ciprocitetne Pkostjo potrjeni pred veljavni men jenih sporazum^.	t(r
4. Določbe za vla®, prOJbJf šenj za uvoz in	K	i’
je mogoče napra^Uajni prednost imajo "b^SaSne niki, potrebne «° 7 -nslcih P1 ture ali prepisi W^lienje vC' sem-. Ministrsko dtovoi^
Ha 6 mesečev.
Na morju	ob sonzafoojjf
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, ITI. nad. — Telefon Stev. S3-S08 tn §4-63*. — Poštni predal 512. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20. — Telefonska st 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, ftnančno-* upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STAmsi.AV HKNKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco l-II., Tel. 11-32 • Koper# Ul. Battlsti 30U-I, Tei. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, I^jKega tis*^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. —. Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,n°zeyZy.Z, ' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, —• Izdaja Založništvo tr2aškega tURa