Poštnina plačana v gotovini LetO LVIVI.
V Ljubljani, v petek, dne 13. junija 1930 Št. 134 2. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna Izdaja
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 23 Din pollelno 130 Din celolelno 300 Din
za Inozemsivo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MOD

VENEC
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1-30 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, velllfl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večjem □
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
j Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici ši. 6/111 Rokopisi sc ne vračafo, netranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992
ROmuntja pod novim
režimom
Princ Karel se je torej v aeroplanu povrnil v domovino, nasledoval svojega devetletnega sinčka Mihaela v kraljevi časti in postal sam romunski kralj Karel II. Vse se je izvršilo hitro in z neko romantiko, katere je bilo itak zelo bogato prinčevo življenje. Vendar pa je ljudstvo novega kralja sprejelo navdušeno iu inozemski listi splošno odobravajo, da se je na tak način rešilo vprašanje romunskega prestola.
Nobenega dvoma ne more biti, da se je državni udar v Romuniji izvršil s pristankom in v soglasju s šefom narodne kmečke stranke ter predsednikom vlade g. Maniujem. Zato bi bilo najzanimivejše raziskovati, kaj je premišljenega in bistroumnega politika nagnilo, da se je odločil k tako dalekosežnemu koraku.
Kakor znano, sta 4. januarja 1926 oba parlamenta sprejela Karlovo ostavko na pre-stolonasledstvu. Dinastično vprašanje je bilo urejeno ua ta način, da je Karlov sin Mihael postal kralj, med tem ko je bilo do njegove polnoletnosti posebno regentstvo poverjeno z vladanjem. Kdo je bil tedaj merodajen v parlamentu? Liberalna stranka, katere duša in hrbtenica je bila mogočna rodbina Bratianu, a dejanski njen voditelj Jonel Bratianu. Liberalna stranka ni imela nikdar za seboj naroda, vendar pa je znala volitve vedno tako izvesti, da je dobila vselej večino, kadar je ona vodila volitve. Gospodarske razmere v Romuniji so namreč še zelo fevdalne, liberalci pa so gospodarsko močni in zato sila vplivni. Poleg tega razpolagajo z izvrstno šolano inteligenco in so vedno imeli tudi zunanjepolitično za-slombo, zlasti v Franciji. Posebno je moč liberalne stranke narastla pod spretnim in energičnim vodstvom Jonela Bratianua. Na liberalni stranki je pa značilno to, da nima liberalnega ua sebi ničesar razen imena. Mladi prestolonaslednik Karel pa je dovolj očividno podpiral res liberalne elemente v narodu proii liberalni stranki. Zato se je razumljivo zameril liberalcem, ki so toliko časa pritiskali na kralja Ferdinanda I., da je podpisal omenjeni akt od 4. januarja 1926.
Na pritisk liberalne stranke torej in ne romunskega naroda je moral Karel pred leti zapustiti domovino. Tedanja opozicija, ki jo je vodil Maniu, ni bila na teh bojih mnogo inte-resirana in tudi ni mogla odločilno posegati v potek dogodkov. Vendar pa je Maniu že tedaj kot opozicionalec izjavil, da njegova stranka akta od 4. januarja 1926 ne prizna in da zanjo ne obstoja. S to mojstrsko potezo si rje Maniu zasigural predvsem podporo armade, ki je bila vedno karlistično razpoložena. Mogel pa je računati tudi na pomoč drugih manjših strank, ki so bile tudi karlistično usmerjene. Ko je Maniu prišel na oblast, se spočetka za regentsko vprašanje ni veliko brigal, ker jje moral najprej organizirati strankarski in vladni aparat, ako je hotel ostati na oblasti.
Kaj je torej nagnilo Maniua, da je sedaj naenkrat celo pospešil vrnitev Karla? Gotovo nekaj bogate simpatije za Karla, ki so kljub njegovi večletni odsotnosti iz domovine med narodom ostale še vedno žive. Maniu je spreten politik iu je morda s to potezo hotel preprečiti kako poznejše karlistično gibanje, ki bi moglo postati nevarno za državo. Toda še bolj verjetno je, da je Maniu pospešil vrnitev Karla zaradi tega, ker se je mogel ponovno prepričati, da imajo liberalci v regentskem svetu močno roko in da so kljub svojemu malemu številu poslancev v zelo važnih odločitvah znali uveljaviti svojo voljo. S šahovsko potezo, ko je povedel Karla nazaj v domovino, pa je postavil liberalno stranko pred definitiven polom.
Bilo je namreč pričakovati, da bo liberalna stranka k upostavitvi kralja Karla zavzela opozicionalno stališče. To se je tudi zelo točno zgodilo. Liberalci so v manifestu na narod izjavili, da ne soglašajo z aktom od 8. junija 1930. Novi kralj Karel stoji sedaj pred takšno situacijo, da so nasprotniki Maniua nujno tudi njegovi nasprotniki. Ljudstvo je pa zanj navdušeno in ga je radostno sprejelo. Na koga naj poslej liberalna stranica še računa, kje bo v danih okoliščinah še našla opore? Vse kaže, da je Maniu izboruo pogodil politični račun.
Stranka, brez zaslombe med narodom in pri dinastiji je obsojena na smrt. To tudi uvi-devajo mlajši in razboritejši liberalni politiki. Jurij Bratianu, sin znamenitega Jonela Bratianua in profesor na vseučilišču v Jassyju je bil izključen iz stranke, ker je svetoval, da naj stranka opusti dosedanje zadržanje in naj se spravi s kraljem. Iz stranke ga je vrgel njegov stric Vintila Bratianu, ki zaenkrat obvlada položaj v liberalni stranki. Jurij Bratianu pa ni osamljen in je razcep v stranki skoraj gotov.
Ali bo imel Karlov nastop kake zunanje politične posledice, je danes težko prerokovati. Da bi se Romunija oddaljila od sedanje Francozom prijazne linije, ni velike verjetnosti, že zaradi lega ne, ker je finančno Romu nija zelo .odvisna od francoskega kapitala. Verjetno pa je, da se bo izboljšalo razmerje do Madjurske in s tem samonosebi ludi do Italije.
Informativen list za slovenski narod
Uprava te v Kopitarjevi ul.šl.6 - Čekovni račun: LJubljana štev. to.oso ln lO.349 xa lnaerale.SarafevoSt.7S63, Zagreb št. 39.011, Praga ln liunaj št. 24.797
Spomenica 70 miljonov indske brezpravne raje na vse krščanstvo
Huda obtožba proii Gandiju - Parije se obračajo na angleškega kralja in na papeža - „Nedotakljivi" zahtevajo svoje socialno osvobojenje
London. 12. junija. Istočasno s poročilom Simonovo komisije, ki predstavlja najmonumcntalnej-še delo o Indiji in njenih razmerah, kar jih je kdaj izšlo, je izšel oklic 70 milijonov indijskih parij ali
takozvanih .nedotakljivih:, ki so združeni v »Združenju tlačene Indije« (The Depressed India Associ-ation) in se obračajo s svojim oklicem na ves krščanski svet. Oklic je sestavil predsednik Združenja, mirovni sodnik in bivši član postavodajalne skupščine, Ramhandra Sutvajee Nekaijaj, ki sam ni parija, a se jo edini od višjih kast zanje zavzel in jih vodi. Plemeniti mož, ki je predsedoval kongresu »nedotakljivih« 26. aprila t. 1. v Amraoti-ju, sc obrača predvsem na Njegovo svetost, papeža Pija XI., »očeta vseh ponižanih , ki je oklic dal natisniti v službenem »Osservatore Romano«. Zahteve in želje parij so se predložile tudi Njegovemu veličanstvu anglc-škenni kralju. Prinašamo kratek izvleček te v današnjem političnem momentu tako važne spomenice:
Najprej moramo zahvaliti Stvarnika, da je napotil v Indijo narod, kojega kultura se naslanja na načela Božjega očetovstva in bratstva vseh ljudi Indija je videla najrazličnejše vladavine, toda do prihoda Angležev parije niso imeli možnosti, da l)i javno izražali svoje želje. Pred prihodom Angležev so nižjo kaste tisočletja živele Innogo slabše od živine. »Nedotakljivi« niso smeli in ludi še danes ne smejo imeti koščka zemlje, prodajali so jih kot mrtvo blago, posestnik je smel rabiti njihove žene in tudi z njihovimi otroci je smel razpolagati, kakor s psmi iz svoje psarne. Bilo je prepovedano prostemu narodu se učiti pisali in brati. Pa še več. Bra-minci so si izmsilili bogokletni nauk, da je Bog sam, če ga kakšen »nedotakljivi« pogleda in k molitvi steguje k njemu roke, omadeževan, in še danes smo videli, kako so svečeniki, ko so se bili »nedotakljivi« podali v templje, da molijo Boga, božanske kipe »očistili« s kravjimi odpadki, zmešanimi s kravjim urinom... Vsak dan vidimo, da, ko gre parija po cesti, ga noben član višje kaste ne pogleda in da se celo izogne senci, ki jo meče njegovo telo, a stanovati morajo parije izven mesta, da ga ne »okužijo«. »Jaz« — piše Ramhandra Nekaijaj — »sem po nazorih najožjih pristašev mahatme Gandija najmenj desettisočkrat omadeževan, ker sem predsednik njihove organizacije in se družim z njimi.«
Nekateri »nedotakljivi«, da se rešijo svoje sramote, prestopajo v muslimanstvo. Svarim vas pred tem. Muslimani se parijam zdaj dobrikajo, toda ne iz ljubezni do indskega naroda, ki ga prezirajo in sovražijo, ampak zalo, da se dokopljejo zopet do oblasti, ki so jo imeli nad Indijo več stoletij, da
so jo popolnoma izrabili in gospodarsko uničili, dokler niso Angleži storili konec neznosnemu de-spotizmu in neverjetni moralni propalosti pomehkuženih muslimanskih mogulov. Tudi danes njihovi veleposestniki enako kakor indski parijam ne dovolijo lastne zemlje in jemljejo njihove hčere pa tudi njih žene za svoje žene, da jih potem, ko so jih izrabili, vržejo iz harema na cesto, kakor jim to dovoljuje Mohamedova vera.
Žalibog so sc parije kruto prevarili tudi v ina-hatnia Gandiju. On je sicer iz začetka pokazal simpatije ludi do njih, toda njegova svetost ni segala tako daleč, da bi vztrajal in jih zagovarjal dalje, ko je zapazil, da njegova politika ne bi imela uspeha, ako bi se drznil postaviti na svo-j program tudi moralno in socialno odrešenje nedotakljivih«. Ko so mu višje kaste rekle, da so odločno proti kakršnemkoli izboljšanju položaja nedotakljivih«, jih je takoj zatajil in ima sedaj zaprti obe oči za njih strašno bedo. Mi pa vemo, da Gandi, ako se mu ne pridruži 70 milijonov parij, ne bo imel uspeha in da Indija ne bo imela resnične svobode in neodvisnosti, ako bi zmagali njegovi pristaši. Kajti sva-radžisti (avtonomistij, ki se predstavljajo za edine indske rodoljube, so samo prcdstavitelji višjih kast, inteligence in napolinteligence, ki je radi prevelikega števila šol in izpitov, ki jo vsposabljajo za pisarje, brez, posla, in pa velelrgovcev in veleposestnikov, ki hočejo vlado v Indiji zase zato, da bi 70 milijonov poljedelskih sužnjev izrabljali dalje in jih z oderuškimi obrestmi odirali do gole kože, kakor to delajo sedaj.
Pritožiti sc pa moramo tudi proti Angliji, katera nas je sicer deloma rešila pred neomejeno samovoljnostjo naših gospodarjev, pa iz ozira na naše gospodarje ni nastopila za naše popolno osvobojenje in višjim kastam na ljubo prikrajšuje naše politične pravice, tako na primer pri volitvah v posta-vodajlno skupščino in v provincijalne skupščine Tudi sumimo, da angleški uradniki v provincijal-nih skupščinah in upravi, kadar stopijo na našo stran, tega ne delajo iz ljubezni do nas, ampak, da se nas poslužujejo samo kot orodje v borbi zoper svaradžiste. Volivna pravica se je za parije omejila na minimum. Tudi je šolstvo nezadostno, ker ne daje poljedelske in strokovne izobrazbe, ki. jo mali človek predvsem rabi.
In vendar so edini prijatelji Angležev tlačeni sloji. Zahtevamo od vlade Njegovega Veličanstva, da sc imajo h konferencam o novi ustavi Indije pritegniti tudi zastopniki parij. Ima so izvesti agrarna reforma in dosedanjim robovom dodeliti zemlja, ki se danes ne obdeluje, da služi za lovišča inaha-
radžam, dočim deca parij umira od gladu in bolezni, lako da nobena dežela na vsem svetu nima tako visoke številke umrljivosti otrok, ko bajna Indija, v kateri je en sam maharadža tako bogat, ko vsi knezi in bogataši Evrope skupaj.
Komunizem odklanjamo. Komunizem, to so bo-gotajski nauki Evrope, propovedovani z barbarsko divjostjo kočevnikov, dočim krščanstvo, ki ima svojo zibelko v Aziji, odgovarja najplemenitejšim stranem azijske duše, ki vidi v Bogu očeta vseh ljudi! Želimo-, da tudi v novi Indiji ostanejo zasebno krščanske šole, predvsem katoliških misijonarjev, v katerih učitelji ne poznajo razlike med kastami. Želimo, da bi se po Indiji razširili katoliški rodovi, predvsem Karluzijanci, Cistercijanci in Benediktinci, kajti pri nas je'še ogromno zemlje, ki bi jo oni mogli melijorirati in na njih naseliti našo rajo pa jo naučiti človeka dostojnega življenja.
Poziv končuje z besedami:
»Z rokami, povzdignjenimi v goreči molitvi, prosimo od dobrega Boga obile luči, ki naj nas vodi v naših sklepih v teh usodnih urah za Indijo, pa da naj nas, pomagajoč nam, da premagamo naše težave, ohrani skromne in ponižne pred njegovim veličanstvom. O Gospod, vodi nas iz tega navideznega sveta v resnični svet, iz temo k luči, iz časnega življenja k nesmrtnosti.
*
Spomenica parijev je napravila v vsej javnosti silen vtis, tembolj ker tudi Simonovo poročilo izčrpno obravnava položaj indskih kmetskih sužnjev, ki žive v najstrašnejših razmerah. Spomcnira je tudi velik moralen udarec za Gandija in njegovo pristaše. ki pa itak čedaljebolj izgubljajo vpliv. Angleška delavska stranka je sklenila, da bo delala z vso svojo močjo na lo, da bo indska konferenca posvetila poglavitno pažnjo socialni emancipaciji parij, kar bosta podpirali ludi konservativna in liberalna stranka.
Spomenica parij obenem s poročilom Simonove komisije je indske nacionaliste silno razburila, ker je razkrinkala Iažnjiva gesla svaradžistov, ki so varali Evropo, češ da hočejo Indijo osvobodili, dočim je njihov poglavitni namen ta, da bi v bodočem do-ininijonu ohranilo višje kaste oblast nad večino prebivalstva. Indski kapitalisti so pač pozabili, da imajo opraviti z delavsko vlado, ki se ne da od njih dupirali.
Treba pa .je še pomisliti, da poleg vprašanja parij obstoja še vprašanje malih kmetov, ki so sicer formalno svobodni, a žive v približno enakih razmerah ko parije in tvorijo 70% prebivalstva.
Španija dobi še letos parlamentaren režim
Gen. Berenguer vpostavil tudi rabo katalonskega jezika
Madrid, 12. jun. g. Vlada Berenguera je, izdala sledeči komunike o katalonskem vprašanju: »Ministrski svet je v svoji seji 8. t. m. imel priliko konstatirati, da je bivanje Nj. Veličanstva kralja v Barceloni poteklo tako zadovoljivo in v največji harmoniji z lojalnim prebivalstvom te pro-vincije, da je bilo lo dejstvo samo najboljša zavrnitev onih, ki so to potovanje v sedanjem političnem trenutku smatrali za neoportuno.
Vlada se je prepričala, da je večina Katalon-cev avtonomističnega mišljenja in zagovarja svojim tradicijam odgovarjajoče mišljenje, da pa ne odobrava nelegalnih metod in polov, temveč hoče samo na zakonit način doseči in braniti katalonske oso-bine v okvirju španske enote.
Zato je vlada soglasno sklenila, da sc prepo-
ved rabe in izobešanja katalonske zaslave kakor tudi prepoved rabe katalonskega narečja pred vsemi upravnimi, sodnimi in drugimi javnimi uradi in ustanovami razveljavi.«
Istočasno vlada napoveduje, da bo vrnila neomejeno svobodo zborovanja in govorov ier cpnzuro popolnoma odpravila. ;Vlada je odločena, da bo svojo pot nadaljevala, ne da bi se dala motiti od posameznih strastnih izjav in manifestacij, bodisi z leve bodisi z desne strani, ki ne odgovarjajo dejanskemu mišljenju in razpoloženju prebivalstva.«
Vlada jc sklenila, da sc šc letos omogoči izvolitev in zasedanje novega parlamenta.
Zopetno dovoljenje rabe provincijalnih zastav ne velja samo za Katalonijo, ampak tudi za Na-varro in Baske.
Ugoden odmev Briandovega načrta
Dvomljivo je le stališče Anglije in Italije
Pariz, 12. junija. x. »Petit Parisienne« piše danes, očividno inspiriran od Quai d'0rsaya glede uspehov, ki jih je pričakovati o Briandovem niemo-randu glede Panevrope: Velika večina, če nc tsc vprašano države bodo v načelu soglašale. Dvomljivo jia jc stališče Anglije in Italije. Vendar pa bodo večinoma vse evropske vlade stavile več ali manj važne pridržke, ki pa se bodo likali samo podrobnosti, dočim gre Briandov načrt v čistvu samo zatem, da bi vedel, ali je 27 vprašanih vlad pripravljenih obvezati se: na perijodičnih ali rednih sestankih stopiti med seboj v stike, da se skupno proučijo vsa vprašanja, ki se tičejo celotnosti vseh evropskih narodov. Gre torej samo zn to, da evropske vlade pristanejo na osnovno, embriionaluo organizacijo, s katero naj se izrazi samo moralična edinstvenost evropskih narodov.
Zato navedeni list angleškega pridržka (oziroma dominijone) ne smatra za umestnega, ker sc
tiče samo podrobnosti v izvedbi. Ravno tako je neutemeljen ugovor, ki so ga že zdaj prijavili gotovi nemški, italijanski in madjarski krogi, da služi dogovor o Panevropi samo zato, da se ohrani terito-rijalni status quo. Enak ugovor se je stavil svoj čas tudi proti Društvu Narodov.
Briand namerava dati Evropi, razbremenjeni vseh pasiv vojne, sredstva za organizacijo, da bi v miru prišlo do progresivne ureditve vseh problemov, ki že danes bremenijo Evropo. »Petit Parisienne« npa, da bo Briandova anketa že na septcin-berskem zasedanju Društva Narodov kot prvi pozitivni uspeh povzročila ustanovitev zelo enostavnega organizma, ki bo vladam omoggčal. da se bodo v krajših ali daljših razdobjih s polnim zaupanjem lahko razgovarjali o vseh vprašanjih, ki interesirajo evropsko skupnost. Potem bo tudi septenibersko zasedanje Društva Narodov senzacionalen dogodek.
Grško-turška pogodba
Atene 12. jun. x. Turški zunanji minister Ruždi Boj jo izjavil v brzojavki, poslani Venizelosu, da podpisana pogodba med teda dvema državama ne pomeni samo rešitev odškodninskega vprašanja za izmenjano prebivalstvo, temveč tudi trdno podlago za trajen mir na Balkanu ler bo morda tudi ugodno učinkoval na vso Evropo. On upa, da se bo j tudi prijateljska pogodba kmalu lahko podpisala. ; Venizelos je odgovoril v istem duhu. Najbrže bo ! poslanska zbornica že v sobolo začela razpravljati o i pogodbi ter jo bo brez dvoma odobrila, dasi opo-zicijonalni list »Proja« trdi, da večina voditeljev strank ne soglaša s pogoji grško-turške pogodbe. Iz tabora beguncev se čujejo protesti proti pogojem, češ, da v vprašanju odškodnine niso zadostni. Grška in turška vlada sta se dogovorili, da bosla poverili dvema višjima mornariškima častnikoma nalogo, da se domenita glede zmanjšanja oboroževanja na morju.
Spremembe v češki diplomaciji
Pragu, 12. junija, m. Kakor jo Vaš dopisnik izvedel, predstojijo v češki diplomaciji važne spremembe. Med drugim bo ob priliki teh sprememb sedanji odpravnik poslov v Belgradu Vokač imenovan za poslanika v Sofiji ali v Tirani. Sedanji češki poslanik v Sofiji dr. Rejholec pa bo odšel v centralo. lslotako bi imela biti prestavljena dosedanji poslanik v Rimu dr. Maslnv in poslanik v Berlinu dr. Valkovski. Te spremembe bi se imele izvršiti kmalu jio konferenci male antante. Prav lako bo, kakor se govori, dosedanji tiskovni tajnik belgrajskega češkega poslanika dr. Stibor Mole premeščen zn tajnika češkoslovaškega predstavništva v Moskvi, na mesto znanega publicista dr. Šroina, ki je prestavljen na Dunaj. Tem spremembam v češki diplomaciji se v tukajšnjih diplomatskih krogih pripisuje zelo velik značaj.
Belgrad. 12. junija, u. Jutri prispe v Belgrad novo imenovani češki poslanik na našem dvoru dr. Robert Flider.
Evharistični kongres
Zagreb, 12. junija, z, Osrednji odbor m ev-tiurlstični kongres jirejenia vsak dau veliko število vprašanj /a informacije. Zato razglaša, da naj vse župnije označijo natančno v prijavah, od kod se iste pošiljajo, skupno število udeležencev, število moških, število ženskih, ki reflektirajo na skupno prenočišče, na zasebuem stanovanju ali v hotelu. Pri posameznih skupinah je trebil prijaviti po dve osebi, ki bosta skupino vodili. Duhovniki se morajo javiti, da se jim določi kraj za maševa-nje. Legitimacije se bodo v kratkem odposlale. Znaki, ki predstavljajo veliko umetniško delo pro-fosorja Gerdiča, so po 6 Din.
Jugoslovanski izletniki v Romuniji
Bukarešt, 12. jun. AA. Tretja skupina jugoslovanskih izletnikov in turistov, ki jih vodi Stanko Banič, je že tri drii v Romuniji. Jugoslovanski izletniki so prispel v Bukarešt preko Herkulovega kopališča. V Bukarešti so bili na postaji sprejeti od predsedstva romunskega društva za turistiko. Jugoslovanski gostje so povsod predmet prisrčne pozornosti. V parlamentu jih je sprejel predsednik parlamenta Pop Cicio in jih prisrčno pozdravil. Snoči je bil banket, na katerem je govoril tudi naš poslanik na romunskem dvoru Čolak Antič. V svojem pozdravnem govoru je vodja izleta Stanko Banič opozoril na važnost tega izleta, ki zbližuje oba naroda. Izlet je dobro organiziran in naši turisti odpotujejo danes v Sinajo, odtod pa v Constanco. Na obalah Črnega morja ostanejo 5 dni.
Vremenska katastrofa v Hercegovini
Cetiuje. 12. jun. AA. Močno deževje, utrganje ©Makov in hudourniki so povzročili veliko škodo v okrajih Nevesinje in Stolac. Cesta Trebinje—Lu-binje je poškodovana, kor je voda nanosila na cesto na nekaterih krajih jieska v višini pol metra. Cesta Stobič Berkoviči je na več mestih poškodovana. lako da je moral biti |>romel na tej cesti ustavljen. V selu Trušinja je voda uničila tri četrtine posevkov. V vasi Berkoliči je uničenih več kvadratnih kilometrov polja. V vasi Trušinje je udarila strela v zgradbo žandarmerije. Ljudskih žrtev ni, maierijalna škoda pa je velika.
Seja odbora Nar. banke
Belgrad, 12. junija. AA. Na današnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno:
1.	da se kontingent za lombardiranje posojil poviša s 350 na -100 milijonov Din. Od prve vsote je bilo dosedaj neizkoriščeno 230 milijonov, tako da ostane še 120 milijonov Din. To je bilo sklenjeno zato. da se omogoči denarnim zavodom, da neproduktivno gotovino plasirajo v državne obveznice, s čimer je dana možnost, da se obveznice v slučaju ■potrebe lombardirajo v Narodni banki,
2.	da se odobri -Privilegirani delniški družbi za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije« kredit v znesku 50 milijonov Din za štiri odstotne obresti letno, da se čimbolj pospeši izvoz, s i čimer se dobi velika količina deviz, ki služijo Na- i rodni banki za njeno devizno politiko, predvsem za stabilnost valute.
Člana glavnega odbora Gedeon Dundjerski in Toma Popovič sta podala poročila o žetvi. Po poročilu g. Tome Popoviča je letošnja žetev v Vojvodini in Južni Srbiji normalna kot v dobrih letinah. Dalje je poročal g. Popovič o stanju maka ter predlagal gotove spremembe v načinu kreditiranja izvoza opija. Njegovi predlogi so bili sprejeti. Glavnemu odboru Narodne banke so bili predloženi baifkovci po 1000 Din, izdelani v državni tovarni novčanic v Topčideru. Ti bankovci nosijo serijo 2009. Vsi člani upravnega odborua so bili pojx>lnoma zadovoljni z novimi bankovci, toda glede puščanja v promet omenjeni bankovcev ni bil napravljen nikak sklep.
Imenovanja v carinski službi
Belgrad, 12. jun. m. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni:
Za carinike na glavni carinarnici v Belgradu Josip Jevnikar in Franc Otrine. Na carinarnici v Dubrovniku Marcel Sore, na carinarnici v Ljubljani Peter Minor in Aleksander Burmuževič. Na mariborski carinarnici Jagor Lazarevič in Dinko Ljubic. V Sarajevu Veko-slav Rurgar in Ivan Ciregorič. V Subotici Franc Urbas, na Sušaku Viktor Hnbe, v Debru Viktor Kregar, v Ohridu Anton Pozelj, na Rakeku Mihael Feredi, v Strugi Avgust Bernot.
Iz turističnega kongresa
Belgrad, 12. junija, p. Tz Carigrada je pripel 3ef političnega oddelka trgovinskega ministrstva Žižek. On je tam zastopal našo državo na kongresu turističnih društev. Zveza turističnih društev šteje okrog 40 organizacij in ima nad 3 milijone članov. Kongres je trajal od 9. maja do 4. junija. Razpravljalo se je o vprašanju otvoritve avtomobilske ee-sle od Calaisja do Carigrada. Glede Jugoslavije še ni rešeno vprašanje avtomobilskih izkaznic. Novo turistično društvo nosi ime A I. X. T.
Dom gospa na Dedinja
Belgrad, 12. junija. AA. Danes dopoldne so na svečan način položili temeljni kamen za Doni gospa na Dedinju. Temeljni kamen je blagoslovil patrijarh Varnava ob veliki asistenci. Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala dvorna dama Mirka Grujičeva. Svečanosti so prisostvovale mnoge ugledne osebnosti.
Kobiličja nadloga grozi Banatu
Novi Sad, 12. jun. p. Kobiličja nadloga se vedno bolj širi po okrajih od Romunske sem proti Novemu Sadu. Ban donavske banovine je sam odpotoval v ogrožene kraje, dn prouči, kako bi se prišlo nadlogi v okom. Škoda, ki so
kobilice prizadejale, je zelo velika. Knmnr pridejo, uničijo v šestih urah vse posevke. Drsava je izdala obširne ukrepe za boj proti tej silni nadlogi.
Sestava romunske vlade
poverjena generalu Presanu
Radi neizpolnjivih pogojev nekaterih voditeljev strank vrnil mandat
Bukarešt, 12. junija. x, Kralj Karel je danci opoldne sprejel v daljši avdijenci generala Preiana.
Ko je Presan zapuščaj kraljevo palačo, je izjavil časnikarjem, d« mu jc kralj poveril sestavo koncentra.. cijskega kabineta. Dalje jc izjavil, da se hoče prej. preden prevzame naročilo, posvetovati z voditelji strank. General Presan je poteni najprej obiskal generala Avarescua, s katerim je imel večurni razgovor.
Bukarešt, 12. jun. x. General Presan je nadaljeval popoldne razgovore z voditelji strank, ki so izjavili, da so pripravljeni pomagati pri koncentraciji, vendar pa so nekateri slavili take pogoje, ki so neižpolnjivi. Od Vintila Bratianua je dobil general Presan odgovor: Stališče liberalne stranke je zadosti znano. Ce se apelira na izkušnje in avtoriteto liberalcev, morejo liberalci odgovoriti samo to, da niso navajeni na to, da bi se jih postavljalo pred gotova dejstva. Spričo lega je general Presan ivečer zopet Sel b kralju v avdljenco, da mu poroča o rezultatu svojih prizadevanj in vrne mandat. Smatra se. da bo kralj jutri poveril sestavo vlade Mihalaheju ali kakemu drugemu podpredsedniku narodnckinetske stranke.
Princesa Helena kraljica?
Bukarešta, 12. jun. A A. Danes je v službenih novinah izšel ukaz, ki ž njim Nj. Vel. kralj Romunije odreja, da nosi odslej princesa Helena naslov Njenega Veličanstva. S tem ukazom so razveljavljene določbe ukaza z dne Iti. decembra 192ti. Poučeni krogi smatrajo, da je s lem razveljavljena svoječasna ločitev zakonit med tedanjim prestolonaslednikom Karlom in princeso Heleno.
Kraljica vdova se jo vrnila v Romunijo
Bukarešta, 12. jun. AA. Nocoj ob 19.20 je prispela v Bukarešto z Orlent-Elcspresom kraljica mati Marija. Na postaji so jo pričakovali kralj Karel, prestolonaslednik Mihajlo, princesa Helena in bivša kraljica Jelisaveta. mnogi dostojanstveniki in številno občinstvo. Kraljica Marija je po-1 jubila svojega sina in pozdravila ostale Člane kra-
ljevske rodbine, Bila je očividno globoko ganjena nad prisrčnim sprejemom. Z železniške j>osta|e se je odpeljala v dvor. Občinstvo ji je po ulicah j>ri-redilo navdušene nianifentacijo.
Brzojavka kralja Doumergue-u
Pariz. 12. jun. AA. Havas poročit, du ie rn.
munski kralj Karel pu povratku v domovino in po imenovanju za kralja poslal predsedniku francoske republike Gastonu Douinergueu tole brzojavko:
»Čim sem se vrnil v Romunijo, sem mislil na Francijo in na njeno gostoljubnost ler ji ganjen pošiljam svojo toplo zahvalo.
Predsednik francoske republike Doumergue se je zahvalil za to brzojavko in želel romunskemu kralju, naj bi pod njegovo vladavino Romunija, ki je Franciji toli draga, nadaljevala svojo pot k napredku in blagostanju.
Odlikovanja
Bukarešt, 12. jun. Kralj je danes kraljici vdovi Mariji in bivšemu ministrskemu predsedniku Maniu podelil veliko ogrlico za red kralja Ferdinanda, predsedniku skupščine Cičo Popu, bivšemu notranjemu ministru Vajdi Volvodu in ministrskemu predsedniku Mironescu pa veliki križ tega reda. lied kralja Ferdinanda je bil ustanovljen ob velikih slovesnostih v Albi Juliji za zasluge za zeti injenje Erdelja in Banata z Romunijo. Ta red je bil podeljen sedaj prvič.
Bukarešta, 12. junija. AA. General Cidovaki je bil imenovan za vrhovnega komandanta rutnunske armade.
Papeževe čestitke
Bukarešta, 12. junija. AA. Kralj Karel je danes sprejel v avdijenci papeževega nuncija msgr. Angela Delchija, ki mu je pri tej priliki predal tole brzojavko kardinala Paccelija: Nalagam vaši ekscelenci, da izrazite v avdijenci Nj. Vel. kralju Karlu mojo radost ob sprejemu vesti preko ministra Komena glede srečne zasedbe prestola Nj. Vel. kralja Karla. Vaša ekscelenca naj izrazi kralju Karlu veliko radost svetega očeta papeža in njegove želje za srečno vladanje njegovega veličanstva kralja Karla v srečo romunskega naroda.
Švica se ohorožuge
Pariz, 12. jun. Švicarski nacionalni svet je s 117 glasovi proli 47 izglasoval kredit 20 milijonov frankov za nabavo 105 novih vojaških letal z vso opremo.
Proti so glasovali socialni demokrati, dočim so glasovale za ostale združene stranke,
Na ugovore socialnodemokratskih govornikov in nekaterih pacifističnih poslancev drugih strank je zastopnik vlade, zvezni svetovalec Minger. odgovoril, da nabava letal odgovarja mednarodnopravni in vojaškoobrambeni zahtevi. Švica je navdahnjena globoke želje po miru, toda dokler bo
Zveza narodov, na katere se pacifisti sklicujejo, dejansko zavarovala mir, lahko preteče Se par sto let. Zastopnik vlade j« opozarjal na veliki francoski vojaški budžet in na veliko oboroževanje Italije. Švica, ki zavzema prevažen geografski položaj, mora v obrambi svoje svobode, če bi bilo to Ireba, držati opremo in vzgojo svoje armade na višku. K temu spadajo predvsem letala, ki v zvezi z ugodnimi topografskimi razmerami Švice tvorijo zelo pripravno vojno orodje za obrambo pred tujimi bombnimi in plinskimi napadi.
Grandi obišče tudi Dunai in Budimpešto
Varšava. 12. junija. A A. Agencija Pat poroča, da sta Zale.ski in Grandi proučila stanje obče politike in razpravljala o najvažnejših vprašanjih med Italijo in Poljsko. Državnika sta ugotovila, da med obema narodoma ni nikakih interesnih nasprotij.
Dunaj, 12. junija. x. Italijanski zunanji minister 0randi se bo ua povratku iz Varšave ustavil
ineognito tudi na Dunaju In v Budimpešti. Na Dunaju se namreč hoče osebno seznaniti i. zveznim kanclerjem tir. Schobrom. Grandi pa bo jeseni še enkrat, in sicer ofinjclno obiskati Dunnj. In šele ta drugi prihod na Dunaj ho veljal kot oliciielni odgovor ua obisk <lr. Schobra v Ritmi.
Prva finančna operne
• •
t
ol vrnjena
London. 12. junija. AA. Jutri bo pri Angleški banki subskripcijska lisla nemškega vladnega reparaeijskega posojila, ki se obrestuje l>o 5)4%. Subskripcija bo trajala do sobote. Emisija tega posojila, ki je bilo dovoljeno Nemčiji na temelju haaškega sporazuma, je prva finančna operacija mednarodne reparacijske banke. Ta banka je"bila ustanovljena kot osrednja banka državnih bank najvažnejših dežel sveta. Nemško posojilo v višini 12 milijonov funtov je izdala Angleška banka. Pri tej finančni operaciji je udeleženih 22 drugih bančnih zavodov. Za točno plačevanje obresti in povračilo jiosojila jamči nemška vlada.
Polom na ncivyorshi borzi
Nowyork, 12. junija, z. Včerajšnja katastrofalna baisse na newyorški borzi spada med največje od jeseni 1929. Prišlo jo do grozne panike in ogromnih izgub tako, da so krepkejši papirji izgubili do 20 točk, slabejši pa do 5. Vsa izguba se računa ua 4 milijarde dolarjev. Gotovo bi bilo prišlo do popolnega poloma in katastrofe, če bi ne bile banke v poslednjem trenutku intervenirale.
Japonska bo sprejela londonski dogovor
London, 12. junija x. Potem, ko je odstopil japonski admiral Kato, ki je najoslrcjši nasprotnik londonskega mornariškega dogovora, se smatra zagotovo, da bo japonski parlament ratificiral pogodbo. Državni podtajnik japonskega mornariškega ministrstva, admiral Jamanaši, ki se je vedno zavzemal za pogodbo, je radi prevelike zaposlitve odstopil, ravno tako pa tudi iz zdravstvenih razlogov vojni minister general Ugaki.
Učiteljica zgorela
Dunaj, 12. junija. x. V učiteljišču za otroške vrl-narice, je pred očmi učenk zgorela učiteljica Jera I lammerschlag. Pri nekem fizikaličnem |>oskii8ii je eksplodirala steklenica s špiritom ter je plamen naenkrat zajel njeno obleko. Pripeljala je bila v bolnico, kjer je kinalu podlegla hudim poškodbam.
reparacijske banke
Dve tretjini tega posojila bodo ujvorubili za kapitalizacijo dela nekonsolidiranih rejjaracijsldh anuitet. To vsoto bodo izplačali mednarodni reparacij-ski banki in »kreditirali za ta znesek države upnice za odgovarjajoče zneske, ki jih dolguje tem državam Nemčija. Ostanek posojila bo izplačan reparacijski banki v korist nemške vlade.
Nevvvork, 12. junija. A A. Sindikat Morgano-vih bank je danes ponudil občinstvu obveznice mednarodnega posojila nemške vlade v skupnem znesku 98,250.000 dolarjev. Obveznice se oddajajo po 90% in bodo nosile 5'A odstotka.
za razorožitev
Ženeva. 12. juniju. x. Danes se je objavilo, da je bil grški član političnega oddelka v tajništvu Društva Narodov Agnides imenovan za ravnatelja oddelka za razorožitev. Imenovanje bo končno veljavno potrtiil šele Svet Društva Narodov meseca septembra, vendar so ga neoficijelno priznali že vsi glavni člani Sveta Društva Narodov, tako da bo Agnides, ki se je dosedaj izkazal pri madridskih razpravah o manjšinah in v poljsko-litavskih sporih, lahko nastopil svoje mesto začasno že 1. julija, ker dosedanji direktor oddelka za razorožitev Col-ban že dne 7. julija . prevzame svoje novo mesto kot norveški poslanik v Parizu.
Moldenhauer odstopi?
Berlin. 12. junija, p. V gospodarskih krogih sc je snoči razširila vest, da se je državni minister za finance dr. Moldenhauer snoči odločil odstopiti, ker so se v njegovi stranki pokazala nasprotja |>roti uvajanju novih davkov.
Cankajšek vztraja
Pariz. 12. jun. AA. Havas |>oroča iz Nankinga, da se tamkaj uradno demuntira, da bi predsednik nankinške vlade Cankajšek nameraval podali ostavko. Danes jo Cankajšek odpotoval v Naiicheii. kjer bo prevzel vodstvo operacij proti četam generala lloang-Kaja.
Krvava statistika
Pariz, 12. junija. x. Od binkostuih praznikov dalje je bilo v Parizu radi avtomobilskih nesreč 45 mrtvih in skoro 200 ranjenih. Samo včeraj je bilo v Parizu po avtomobilih ubitih 15 oseb, 51 pa ranjenih, Na gorski cesti čez sedlo Lautaret pri Grenoblu je strela zrušila na cesto veliko skalo, ki je zadela velik avtomobil in popolnoma razbila zadnji del. Dva Američana sta bila takoj mrtva. 5 oseb pa ie bilo te/ko ranjenih.
Madiarshi legitimisti so dobili novo upanje
Budimpešta, 12. junija, z. V madjunskih krogih se mnogo govori o odhodu grofa Bethlenn v London. Njegov odhod je bitje v zvesi i restavracijo H« b* bu rgo v cev nu madjarski pre»toI. Značilno je,
da se v Londonu mudi tudi Mihael Karoly, bivši predsednik inudjarske vlade, ki je stopil v zvezo s tomašujimi politiki. V London so odpotovali tudi 3
socialistični poslanci in sicer s tajnikom druge in-ternacionelc Adler jem.
Ciklon prevrnil vlak
London, 12. jun. V okolici Alnnedabada jc divjal silen ciklon, ki je prevrnil neki potniški vlak. Pri tem je bil en Indijec ubit, 20 pa je bilo ranjenih.
Belgrafahe vesti
Belgrud, 12. jun. u. Nemški poslanik v Bol-gvadu g. pl. Ilassell nam je sporočil, da se jc v tekstu njegovega intervjuva, ki ga jc ^Slovenec objavil 8. junija, vtihotapila napaka, ki moti smisel, V objavljenem tekstu v 3. odstavku v izvajanjih g poslanjka se pravi:
Politične ureditve, ki ne upoštevajo jugoslovanskih zahtev in pogojev, ne morejo trajali.«
Pravilno se more la stavek, kakor nam g. poslanik sporoča in kakor je razvidno iz same zveze, glasiti takole:
Politično ureditve, ki ne upoštevajo geografskih zahtev in pogojev, ne morejo trajati.«
Mi s tem radi popravljamo to napako, ki se je zgodila najbrž ob telefonskem prenosu izjave g. poslanika.
Belgrad, 12 jun. z. Gradbeno ministrstvo podrobno proučuje vprašanje zboljšanja in razširitve glavne ceste iz Zagreba v Belgrad, ki bi se imela asfaltirati. Za sedaj se je odobril kredit 20 milijonov, treba bi pa bilo okrog 200 milijonov.
Zagrebške vesti
Zagreb, 12 jun. p. Ves zagrebški tisk se obširno bavi z bivanjem dr. Srkulja v Belgradu. ki je odšel tja, da bi dobil za mestno občino koncesijo avtomobilskega prometa, ki ga je banska uprava podelila zasebni družbi. Mesto in javnost zahtevata, da dobi to koncesijo mesto, do bi /. njo razpolagalo v korist meščanov.
Zagreb, 12 jun. p. Danes so sem prispela prva letala, ki bodo sodelovala na velikem letalskem mitingu v nedeljo. Prispela sla zračna akrobata kapeian Sintič in kapetan Rupfiič. Sodelovala bostp tudi na veliki letalski tekmi male antante in bosta tam pokazala svoje spretnosti.
Bniijaluka, 12 jun. z. V Petričevpm s bo jutri blagoslovil temeljni kamen za novo veliko frančiškansko cerkev. Blagoslovitev bo izvršil sarajevski provincial o. Markušič. Cerkev bo dograjena do jeseni.
Dunaj, 12 jun AA, Pravni odbor nacionalnega svetu je sprejel zakon o civilni razorožitvi.
Dva tragična smrtna slučaja v Ljubljani
Ljubljana, 12. Junija.
Nocoj >la se razvedela po Ljubljani dva žalostna smrtna slučaja. Prvi je bil odkrit okrog t> zvečer na Viču Lastnik bivše Andrettove tovarne mesnih izdelkov g. Klemene je pri obhodu svoje tovarne opazil v gozdičku za tovarno, da leži v jarku truplo mlade, čedno oblečene deklice. Pretresen po grozni najdbi je obvestil takoj nekaj minut oddaljeno policijsko stražnico na Viču. Ta je poklicala dežurno komisijo z ljubljanske policijske direkcije. Okrog 7 se je zbrala na mestu strašnega dogodita policijska komisija, v kateri so bili jiolieijski zdravnik tir. Avramovič, pol. uradnik Kek in pol. nadzornik Gradišč k. Komisija je našla poleg dekleta steklenico, v kateri so se še poznali ostanki tizola. Steklenica je obsegala 2.5 del. Pri truplu je komisija našla kažipot s higi.ienske razstave na ljubljanskem velesejmu in pa brzojavko, s katero jo Bel-grajčan dr. Eisler poživlja, naj se takoj vrne z dopusta. Deklica je bila leta 1913 rojena Marica Baloh, <1011111 iz, Smlednika. Deklica je služila v Belgradu in je imela le dni kratek dopust, ki ga je izrabila, da je obiskala svojo leto v Spodnji šiški. Policijski zdravnik je iz vseh znakov, zlasti pa i/, potez na dekletovem obrazu sklepal, da se je moral samo-umor izvršiti že pred 48 urami, to je v torek zvečer. Le malokdo namreč zaide s ceste v gozdiček za Andrettovo tovarno in je zato prav možno, da do nocoj nihče ni našel dekletovega trupla. Vzrok sa-mouinora ni še znan. Domneva pa se, di< je najbrže živčna bolezen. Truplo je bilo prepeljano v vlško mrtvašnico.
Komaj jo policijska komisija opravila svoje delo, je na viški stražnici vnovič pozvonil lelefon. Trnovska stražnica je namreč lelefonično že klicala |)oprej glavno policijsko direkcijo in od tam so ji odgovorili, da se nahaja policijska komisija trenutno na Viču. Nato je trnovska stražnica sporočila komisiji, da so odkrili
v Trnovem drug tragičen slučaj smrti.
Ljudje so namreč našli v hiši štev. 5, v Vogelni ulici, mrl«*ga 27 letnega trgovskega jiomočnikn Rajkn Kovača. Kovač je ležal, oblečen v spodnje, perilo, v postelji v svojem stanovanju. Njegova smrt je nastopila najbrže že 24 ur preje, vendar pa bo natančni vzrok šc ugotovljen. Domneva se, da je Kovača zadela nn postelji srčna kap. Kovač je bil že poprej zelo bolehen in je komisija našla na njegovi omarici precej različnih zdravil. Komisija je odredila, naj se Kovačevo truplo prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu,
|_____M—_——W
j --
Dunajska vremenska napoved. Lepo. Vroče vre-! me bo trajalo dalje. Nevihte so verjetne.
Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno. I Oblačnost bo čez dan naraščala. Toplo.