GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENI H'PAPIRNIC LIUB LIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Na referendumu 21. novembra bomo rekli da! VEVČE, OKTOBRA — Otrokom našega kraja in našega mesta moramo zagotoviti pogoje za vzgojo, varstvo in normalno učenje. Občani Ljubljane se bodo 21. novembra odločili za uvedbo samoprispevka, da bi z zbranimi dodatnimi sredstvi v razdobju petih let, od 1. januarja 1972 pa do konca 1976. leta pomagali uresničiti vsaj minimalni program izgradnje novih vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol. Pri oddanem glasu in reševanju tega vprašanja nas mora spodbujati osnovna misel, da se v otroku prav v zgodnji mladosti oblikuje osebnost, kjer ne moremo več govoriti o solidarnosti, ampak o odgovornosti do razvoja naše mlade generacije. Zato morajo tudi tisti sodelovati, ki imajo že urejeno otroško varstvo. Pred tremi leti je že bil ustanovljen sklad za otroško varstvo, kamor se stekajo sredstva za gradnjo otroških vrtcev. S temi in ostalimi sredstvi je bilo v zadnjih letih pridobljeno v Ljubljani 2.000 mest v vzgojnovarstvenih zavodih, za sprejem v varstvo pa še vedno čaka nad 3.400 pred- ga popisa pa nas je 256.000. Upoštevati pa je še 30.000 začasno prijavljenih prebivalcev. Od tega je 39.866 zaposlenih mater, ki nujno potrebujejo varstveni prostor za svoje malčke, oziroma prostor v šolski klopi za dorašča-joče otroke. Že ta številčni podatek nam nakazuje napore ljubljanskih občin, ki so vložile velika sredstva v izgradnjo novih šolskih objektov in vrtcev vse od let po vojni pa do danes. Kljub temu naporu pa se problemi novih zadevnih gradenj iz leta v leto kopičijo. Preobširno bi bilo, če bi objavljali celoten plan gradnje v letih 1972—76. Zato se bomo omejili samo na del, ki obeležuje občino Moste-Polje, oziroma naš ožji okoliš. skupnosti Papirnice, prenekateri-krat postavili za zgled. Prav tako je bilo večkrat postavljeno za zgled tisto, kar smo imeli za samoumevno dolžnost, ko smo zaradi popoldanske izmene mater organizirali tudi v vrtcu izmeno za varstvo njihovih otrok. Zavod je torej vsak drugi teden odprt od 5. do 20. ure, sicer pa od 5. do 16. ure. Tukaj smo na varnem. Tudi otroci drugih mamic želijo biti z nami, pa ni prostora šolskih otrok. Rešitev tega pa je možno doseči le s povečanimi sredstvi, tj. z dodatkom v obliki samoprispevka občanov. Višina prispevka vsakega občana naj bi bila 1 %» od neto osebnega dohodka skozi 5 let, od leta 1972 do konca leta 1976. Če bo samoprispevek z referendumom izglasovan, na kar je trdno upati, potem bomo v ta namen Ljubljančani zbrali 240 milijonov dinarjev. Od tega je 150 milijonov namenjenega za potrebe osnovnega šolstva, ostalo pa za otroško varstvo. Seveda bodo tega prispevka oproščeni tisti občani, oziroma člani kolektiva, ki zaslužijo mesečno manj kot 900 din in tisti, ki zaslužijo več, pa dohodek na družinskega člana ne presega 300 dinarjev. Malo časa nam še ostaja do referenduma, ki bo odločil ali bomo Ljubljančani s samoprispevkom podprli petletni načrt gradnje otroških varstvenih ustanov in šol na področju Ljubljane, kar so mnoge občine širom Slovenije že napravile. Od nas vseh je odvisno, ali bomo spoznali to veliko potrebo in zavestno, humano in odgovorno izrekli »da« v prid samoprispevka. Spomniti se moramo, da je imela Ljubljana leta 1948 le 155.000 prebivalcev, po podatkih letošnje- Vrednost Leto Sole n din 1972 Osnovna šola Zalog, prizidek za 8—10 oddelkov in telovadnica....................................... 5,000.000 1973 Novo Polje, nova šola z 10 oddelki in telovadnico....................................... 5,000.000 1974 Osnovna šola Sostro, 8—10 oddelkov s telovadnico........................................ 5,000.000 1976 Novo Kodeljevo, nova šola s 16—18 oddelki in telovadnico....................................... 10,000.000 Vzgojno varstveni zavodi 1972 Vevče, 70 novih mest, adaptacija..................... 1,200.000 1972 Zadvor, 70 novih mest, adaptacija..................... 1,300.000 1973 Nove Jarše, novi vrtec za 200 otrok .................. 5,000.000 1974 Novo Kodeljevo, nov vrtec za 200 otrok .... 5,000.000 1975 Selo Moste, prizidek za 80 otrok...................... 2,000.000 1976 Polje, novi vrtec za 120 otrok........................ 3,000.000 pravili, da smo ustregli prosečim materam. Imeli smo že vse polno, toda ko nam je npr. mati pripovedovala, kako z možem vsako jutro peljeta vsak po enega otroka na kolesih za Bežigrad, nismo mogli drugega, kot da smo ju sprejeli. Še manj smo oklevali, ko smo zvedeli, da mati priveže otroka k postelji, preden gre v službo. Toda kakorkoli so vzgojiteljice še lahko povečale svoje skupine in kakorkoli so sploh še lahko delale s tolikimi otroki — čeprav je včasih že presegalo njihove moči — je šlo. Zdaj ne gre več! V začetku letošnjega leta se je tudi pri nas pojavila lista čakajočih. Danes je na tej listi že 70 otrok. Ker je vrtec na Vevčah ustanovila vevška papirnica ter odstopila zanj svojo stavbo in ker je vseskozi v danih možnostih skrbela zanj, je tudi prenekatero težavo kolektiv vrtca lažje premagal. Lahko trdimo, da povsod ni tako in so prav to povezanost in skrb tovarne za vrtec, v katerem niso samo otroci članov delovne teh nekaj skopih po-tisto, kar smo že in Vsebina datkov in bomo v najkrajšem času še slišali na sestankih in zborih volivcev, nam bodi dovolj tehten razlog, da bomo na glasovnici ob referendumu zaokrožili besedo »da« in ne »proti«. Tovarišica Milica Jurc, upravnica VVZ, je napisala nekaj dobrih besed o stanju vrtca na Vevčah. Ker je podobno stanje tudi drugod v vrtcih in šolah, objavljamo v celoti tudi njene misli: Vrtec na Vevčah je poln otroškega vrišča že dobrih 22 let. V njem se je že skoraj docela izmenjala nova generacija, saj število prvih gojencev, ki zdaj že vodijo svoje otroke v varstvo, hitro raste. Za vrtec preurejena stanovanjska stavba je lahko dolgo sprejemala pod streho vse otroke, potrebne varstva. V začetku je bilo le 30 otrok, v petih letih je število naraslo na 70. Ko smo slavili 10-letnico, so bili prostori primerno polno zasedeni z 90 gojenci. Vsako leto je seveda dalo svoje, a do leta 1969 smo lahko ustregli vsaj najnujnejšim prosilcem. V prostorih, ki bi po veljavnih normah za uspešno vzgojno delo smelo biti 90—100 gojencev, jih je zdaj nič manj kot 257! Nekaj let že kličemo na pomoč. Karkoli se je dalo narediti — in čeprav včasih težko — smo na- 2e nekaj let sem smo priče poskusom vodstva in organov upravljanja Papirnice, da bi pereč problem prenapolnjenosti vrtca kako rešili. Z velikim razumevanjem so prispevali polovico sredstev za pridobitev novih prostorov v bloku, kamor bo moč sprejeti približno 80 predšolskih otrok. Ti prostori bodo vseljivi spomladi. Ostalo pa je nerešeno vprašanje prehrane tako velikega števila otrok. V kuhinji, ki meri 25 kvadratnih metrov, pripravljamo kosila in malice za 257, pa še večerje za 36 otrok: Spomladi se bo število povečalo še za 80 in če povemo še to, da je kuhinja čisto navadna kuhinja brez strojev, je lahko vsakomur jasno, da je potrebna preureditev. Ker vrtec ob Rjavi cesti sodi v sklop vrtca na Vevčah in ker obetajo, da se mu bo priključil tudi bodoči vrtec v Zadvoru, kuhinja pa naj bi pripravljala 'obroke za, vse tri enote, bo po predvidevanjih morala hraniti 600 otrok. Treba bo hitro ukrepati in dobiti sredstva za adaptacijo. Načrti so pripravljeni, predračunska vrednost vseh del pa znaša 1,075.258 dinarjev. K vevškemu vrtcu sodi tudi vrtec na Studencu, ki je začasno v enem izmed blokov, kmalu pa se Mojca zna najbolje bo preselil v novozgrajeno stavbo ob Rjavi cesti. Zdaj je v vrtcu 71 gojencev, na sprejem pa čaka 40 otrok. Z novimi prostori, ki bodo najverjetneje dani v uporabo 29. novembra, bo morda za leto dni ustreženo vsem prosilcem, saj bo v njem prostora za 120 otrok. Govorimo o gojencih v vrtcih, govorimo kvečjemu še o čakajočih, toda to nam ne daje prave slike. Varstva je potrebno precej več otrok, kot jih je napisanih na listah čakajočih. Ko bomo pričakovali od slehernega občana, da se bo odločil za samoprispevek, namenjen napredku varstva in šolstva, mu bomo morali šele dopovedati, kaj pomeni varstvo. Premnogi mislijo, da je to samo varovanje otrok, morda kvečjemu igranje z njimi. Toda v resnici je dosti več. Od prvega dne, ko je otrok v varstvu, ko prehaja iz nižje starostne skupine v višjo, ko prehaja od igre k delu, bde nad njim strokovno usposobljene vzgojiteljice. Od izgovorjave besed, do učenja prvih pesmic, od urjenja prstov, od osebne čistoče, lepega vedenja, tovariškega odnosa, od utrjevanja ljubezni do staršev, pa vse do pravilnega odnosa do domovine, do spoznavanja potrebe po delu, razvijanja potrebne samostojnosti in vztrajnosti, do zbujanja veselega pričakovanja vstopa v šolo, vse z enim ciljem — formirati človeka: dobrega, poštenega, delavnega! Naši najmlajši so ob dnevu mrtvih prižgali sveče pred spomenikom padlim papirničarjem, ki so žrtvovali svoja življenja za njihovo lepšo bodočnost ZDRU2ENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU 1971 Plan Doseženo Izkoriščanje zmogljivosti L—IX. 1971 0 1. 1970 Klasični papirji 100 98,4 92,1 90,5 Premazani papirji 100 138,8 46,3 27,0 Skupaj 100 105,8 Lesovina 100 42,1 61,3 85,3 Proizvodnja papirja je bila v mesecu septembru izredno visoka, ker nam je uspelo znižati zaloge nedokončane proizvodnje za ca. 400 ton. Od klasičnih vrst smo izdelali tretjino ofset papirjev, precej tudi ciklostila, pigmentiranih ter biblijskih papirjev, minimalna pa je bila proizvodnja srednjefinih papirjev. Zastoji na PS so bili nekoliko višji od preteklih obdobij (v septembru 6,1 °/ci, v 1. 1970 5,2,0/o), izmeta pa smo ugotovili kar za 3 ®/o več kot običajno. Temu so v glavnem vzrok izredno visoke zaloge nedokončane proizvodnje v zadnjih dveh mesecih in se je zato veliko papirja spričo utesnjenosti poškodovalo. Plan za proizvodnjo premazanih papirjev smo presegli za 39 °/o, dobro polovico papirjev smo premazali obojestransko. Izmeta in zastojev smo ugotovili znatno manj kot v preteklih obdobjih. Proizvodnja lesovine je bila v septembru izredno nizka, ker je spričo majhne proizvodnje srednjefinih papirjev nismo veliko rabili. Tako smo obratovali le z enim brusilnikom, 10 dni pa brusilnica sploh ni obratovala. PAPIRNICA KOLIČEVO GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE za september 1971 Količinsko v ®/o September 71 Jan.—sept. 71 September 71 Jan.—sept. 71 Plan september 71 Plan 71 September 70 Jan.—sept. 70 Papir 88,5 85,5 89,9 92,8 Karton 107,3 101,4 111,5 90,9 Lepenka 109,0 97,8 138,7 120,9 Skupno 103,8 98,1 109,0 98,1 Lesovina proizv. 80,6 78,5 95,8 84,9 Vrednostno v '%> Papir 93,8 96,0 88,8 111,6 Karton 120,0 107,1 128,2 109,3 Lepenka 110,8 99,7 136,6 125,9 Skupno 113,4 104,1 119,7 111,3 IZVOZ Količinsko v «/o Papir 71,7 62,5 98,0 85,5 Karton 7,2 37,2 13,5 48,3 Lepenka — — — — Skupno 37,0 48,6 59,2 64,4 Vrednostno v % Papir 72,6 61,8 96,8 106,2 Karton 7,5 44,2 21,1 68,1 Lepenka — — — — Skupno 37,2 52,0 69,5 84,0 ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI STROJEV za september 1971 Stroj Koled. čas Prazniki Remont. Zastoj Izkor. Proiz. ure ure °/o ure % ure »/o str. "/o ton PS I 720 — — — — 26 3,6 96,4 88,7 PS II 720 — — — — 34 4,7 95,3 343,3 KS I 720 — — 144 20,0 13 1.8 78,2 486,7 KS II 720 — 24 3,3 96,7 1.212,9 LS 720 — 66 9,2 90,8 202,3 Skupno 720 — — 29 4,0 33 4,6 91,4 2.333,9 Lesobrus. 720 — — 13 1,8 2 0,3 97,9 470,3 NETO PROIZVODNJA NA Zaposleno ZAPOSLENEGA •/o Proiz. na zaposl. Povprečje v letu 1970 702 100,0 100,0 September 1971 702 100,0 100,4 Povprečje jan.—sept. 1971 701 99.90 100,2 Skoraj nič vode ni pod janezijskim mostom, zato pa tem več stroškov za energijo v mesecu septembru in oktobru Pomembnejši sklepi poslovnega odbora KOLIČEVO, OKTOBRA — Poslovni odbor podjetja je na rednih sestankih, ki so bili na začetku vsakega meseca, obravnaval na zadnjih 3 sejah dosežene poslovne rezultate ter sprejemal mesečne plane proizvodnje in realizacije. Pri tem vali na slabše rezultate kot so bili da se stanje popravi. Tako je Poslovni odbor razpravljal o problematiki dela v sušilni dvorani ter imenoval komisijo, ki je imela nalogo, da preuči stanje in predlaga razne izboljšave, da bi se delo poenostavilo in produktivnost povečala. Komisija, ki so jo sestavljali Marjan Černe, predsednik ter člani ing. Miha Svetlin, Jakob Zanoškar in Jože Vidmar je po preučitvi stanja izdelala poročilo, v katerem je predlagala razne rešitve. Ukrepi predvidevajo nabavo mehanizacije (strojčkov za lepljenje, kulije strojčkov za signiranje, premično rampo za nakladanje in podobno) in izboljšave pri organizaciji dela (organiziranje dodelave v spodnjem prostoru, prodajanje na paletah brez zavijanja in podobno). Poslovni odbor je odobril izvedbo gornjih ukrepov ter za realizacijo zadolžil direktorja podjetja in strokovne službe. Precej časa je poslovni odbor namenil obravnavanju vprašanja kvalitete naših proizvodov in problematiki pogostih reklamacij, ki jih dobimo od kupcev. Ugotovil je, da je bilo v zadnjem času več primerov nekvalitetno izdelanega blaga in da so zato krivi tako objektivni kakor tudi subjektivni vzroki. Odbor je sklenil, da se mora vsaka reklamacija skrbno preučiti ter na to ukrepati. V primerih, ko je izkazana velika malomarnost pri delu ali da je škoda celo naklepno povzročena, je potrebno začeti proti storilcu disciplinski ter odškodninski postopek. Poleg opisanega pa je nujno potrebno začeti tudi z izvajanjem pravilnika o normah, ki predvideva, da se norma ne izplačuje oziroma ne priznava, če delo ni bilo opravljeno tako, kot ga predpisi zahtevajo. Na podlagi določil zakona o knjigovodstvu v delovnih organizacijah je poslovni odbor odločil, da se izvede inventura vseh sredstev v Papirnici Količevo po stanju na dan 31. 10. 1971, razen popisa terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, ki se opravi po stanju na dan 30. 9. 1971. je ugotavljal vzroke, ki so vpli-planirani ter sprejemal ukrepe. Že vrsto let povzroča v proizvodnji velike težave fabrikacij-ska voda, ki je zaradi zamaščenosti in splošne umazanosti večkrat neprimerna za obratovanje ter zato povzroča daljše in krajše zastoje na strojih. Stanje je najslabše ob nizkem vodostaju, ko je gostota odpadnih snovi naj-večja. Škoda zaradi zastojev se kaže predvsem v zmanjšani pro- vprašanju. Ugotovljeno je bilo predvsem to, da stanje pri skladiščenju papirnih odpadkov in lesa ni zadovoljujoče ter da že predstavlja resne ovire pri delu. Vzrokov je več. Brez dvoma je poglavitni vzrok v tem, da podjetje nima ustrezne mehanizacije (preše za baliranje papirnih odpadkov, viličarjev in podobno) in da nabavljene količine odpadkov kakor tudi lesa, ki so zelo velike, povzročajo pomanjkanje prostora in onemogočajo primerno skladiščenje. Poslovni odbor je sicer sprejel nekatere rešitve, npr. naj se začasno omeji dobava, vendar vprašanje še zdaleč ni rešeno in se bo moral poslovni odbor s to problematiko še ukvarjati. Po- Med sejo poslovnega odbora Za izvedbo inventure je bila imenovana centralna popisna komisija, ki jo sestavljajo: Stane Skok, dipl iur. predsednik ter člana Janez Praprotnik in Jakob Zanoškar. Poleg navedene komisije je odbor imenoval tudi več drugih komisij in podkomisij za izvedbo inventure, ki jim predsedujejo: komisiji za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, Milan Korošec, podkomisija za popis osnovnih sredstev v I. enoti —• Jože Osolin, v II. enoti Srečo Hribar, v III. enoti Marjan Grilj, v IV. enoti Lado Korošec, v V. enoti Marjan Trobec, podkomisiji za popis sredstev skupne porabe — Milan Deisinger, podkomisiji za popis nedokončanih investicij — Stane Laznik, komisiji za popis upnikov in dolžnikov — Marica Hribar, komisiji za popis ostalih obveznosti, terjatev in denarnih sredstev — Ljubo Milič, komisiji za popis zalog surovin in goriva — Marjan Černe, komisiji za popis pomožnega materiala — Janez Pleško, komisiji za popis embalažnega in ostalega materiala — Jože Vidmar, komisiji za popis drobnega inventarja in av-togum — Franc Brinovec, komisiji za popis zalog blaga — Slavko Pelan, komisiji za podpis nedovršene proizvodnje in polproizvodov — Cilka Ukmar in komisiji za popis vrednosti v bifeju — Vide Vavpetič. Vsi člani komisij, posebno pa predsedniki, morajo inventuro opraviti v določenih rokih, ki jih predvideva plan inventurnih del ter so za točnost popisa odgovorni po zakonu o knjigovodstvu v delovnih organizacijah. izvodnji, večji porabi energije, v predčasnem uničenju sit, porabi čistilnih sredstev itd. Navedeni problematiki je poslovni odbor namenil vso pozornost ter po obsežni razpravi prišel do zaključka, da bo potrebno v podjetju narediti take vodoči-stilne naprave, ki bodo zagotavljale primerno vodo za uporabo. Podjetje ima sicer možnost, da sodno ukrepa proti tistim, ki vodo onesnažujejo. Toda problem je v tem, ker Kamniško Bistrico onesnažujejo več ali manj vsa podjetja kamniškega industrijskega področja ter nekateri privatniki in bi bilo zato izredno težko dokazati, v kaki meri posamezniki vodo onesnažujejo, in za kolikšen del škode so odgovorni. Tako dokazovanje, ki je za izvedbo sodnega postopka nujno in bi zahtevalo sodelovanje tujih izvedencev, bi trajalo gotovo nekaj let, kako pa bi se zadeva iztekla, pa se sedaj ne da predvidevati. Zato je nedvomno umestneje, da podjetje še naprej skuša vplivati na tista podjetja, ki vodo največ onesnažujejo, da tako stanje popravijo, predvsem pa, da naše podjetje doma napravi take naprave, ki bodo zagotavljale uporabno vodo. V tem smislu je sprejel sklep tudi poslovni odbor in za ukrepanje pooblastil direktorja podjetja. Problematika transportne službe je bila že večkrat na dnevnem redu seje poslovnega odbora. Tudi na zadnji seji je bil dobršen del razprave namenjen temu sebno bi bilo potrebno enkrat že dokončno rešiti vprašanje, kaj je z odkupom papirnih odpadkov? Ali ohraniti in še izboljšati lasten odkup le-teh in v ta namen nabaviti prešo za baliranje in tehtnico, ali pa se omejiti le na dobavo od podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo? Prvi izračuni gredo nedvomno v prid prvotno navedeni rešitvi, saj so papirni odpadki, ki jih zbiramo v lastni režiji, občutno cenejši od odpadkov, ki nam jih dostavijo omenjena podjetja. Seveda pa bi morali papirne odpadke, ki bi jih potrebovali in jih sami ne bi mogli zbrati, odkupiti na domačem in tujem tržišču. Ni nobenega dvoma, da je rešitev gornjega vprašanja nujna, ter da bodo morale strokovne službe in organi upravljanja zadevo v najkrajšem času dokončno urediti. Pri razpravljanju o vprašanju nadurnega dela, ki ga poslovni odbor vsak mesec planira, so člani prišli do ugotovitev, da delavci, ki opravljajo nadurno delo, zato delo ne marajo plačila, ampak raje ostanejo doma, ker jim vsaka nadura zagotovi uro in pol prostega časa. Tako stanje večkrat povzroča po mnenju poslovnega odbora pomanjkanje delovne sile in to ponavadi v času, ko bi bila prisotnost delavcev najbolj nujna, npr. pri vzdrževalnih delih in podobno. Nadalje po mnenju poslovnega odbora tudi način odobritve nadur, ki se zamenjujejo s prostim časom, ni ustrezno rešen ter je poslovni od- (Nadaljevanje na 4. strani) Aktivnost kolektivnih izvršilnih organov MEDVODE, OKTOBRA — Tudi v našem podjetju so bila uresničena določila XV. ustavnega amandmaja s sprejetjem novega statuta in izvolitvijo kolektivnih izvršilnih organov. Določene izvršilne funkcije so bile na podlagi določil novosprejetega statuta zaupane dvem kolektivnim izvršilnim organom — poslovnemu odboru in odboru za medsebojna razmerja. V prejšnji številki »Našega dela« smo objavili imena članov kolektivnih izvršilnih organov in pomožnih organov delavskega sveta. V naslednjem sestavku pa želimo poudariti, da so novoizvoljeni organi polno zaživeli ter pokazali precejšnjo aktivnost. Poslovni odbor podjetja se je sestal od izvolitve v mesecu juliju štirikrat. Za predsednika PO je bil izvoljen Henrik Rejc, dipl. oec., vodja komercialnega sektorja, za namestnika pa Janez Primožič, dipl. ing., vodja vzdrževanja in energetike. Na svojih sejah je poslovni odbor obravnaval naslednja vprašanja: vprašanje onesnaženja vode v reki Sori, kakor tudi ozračja ter za to področje imenoval tudi posebno strokovno komisijo. Na tretji in četrti seji odbora pa so bila v ospredju vprašanja poslovanja podjetja. Tako je odbor med drugim obravnaval finančne rezultate za osem mesecev, vprašanje izvoza, probleme v zvezi z nabavo lesa ter organizacijska vprašanja nabave lesa. Posebno pozornost so novoizvoljeni člani odbora posvetili vprašanju kvalitete dela samega odbora ter v zvezi s tem sprejeli določena stališča. Odbor je obravnaval tudi poročila o službenih potovanjih v inozemstvo ter vprašanje uslug in prevozov za člane kolektiva. Odbor za medsebojna razmerja je izvolil za predsednika tov. Andreja Rozmana — vodjo priprave lesa, za namestnika tov. Nika Dimca — kuharja celuloze. Odbor se je sestal trikrat in obravnaval naslednja vprašanja: dodelitev kreditov članom kolektiva za stanovanjsko gradnjo, predlog za vodjo finančnega sektorja, ker je bilo delovno mesto razpisano zaradi odpovedi. Nadalje je zaradi reelekcije razpisal ostala vodilna delovna mesta ter obravnaval predloge za delavski svet, ki imenuje vodilne delavce. Odbor za medsebojna razmerja je nadalje obravnaval predloge za premestitve in vloge za zasedbo izpraznjenih delovnih mest, kakor tudi druge vloge članov kolektiva, ki se nanašajo na stanovanjska vprašanja, osebne dohodke in drugo. Tudi pomožni organi delavskega sveta se sestajajo in obravnavajo zadeve s področja njihovih pristojnosti. Tako je odbor za informiranje ugotavljal pomanjkljivosti v raznih oblikah informiranja. Kljub temu, da imamo precej možnosti za posredno informiranje prek medtovamiškega časopisa »Naše delo« in internih »Informacij«, se teh oblik vse premalo poslužujemo. JE POPRAVEK MEDVODE, OKTOBRA — V 8.—9. številki »Našega dela« sta se v članku »Seja DS tovarne celuloze Medvode« vrinili dve napaki: — Za namestnika člana komisije za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti je bil izvoljen STANE Kozamernik in ne Franc Kozamernik kot je bilo pomotoma objavljeno. — Odbor za medsebojna razmerja ima sedem članov. Sedmi član odbora je Jože Lejko. JL Medvode — Deponija leša in drugega odpadnega materiala se nezadržno širi proti strugi reke Sore. In kam potem? Stopetdeset let papirnice na Reki Letošnje leto proslavja kolektiv reške papirnice stopetdeset let svojega začetka. To obletnico proslavlja tudi mesto Reka, ki je bila v dneh praznovanja vsa v znaku tega praznika. Po krizah, ki so jo povzročile napoleonske vojne, se je v tretjem desetletju prejšnjega stoletja začel rahel gospodarski vzpon Reke. Med drugim je k temu pripomogel gradbeni inženir in podjetnik A. L. Adamič, ki je poleg drugih podjetij, z nakupom starega mlina ob Rečini pod Tr-satom, začel v letu 1821 s proizvodnjo papirja. Proizvodnja je slonela na uporabi lanenih in ko-nopnenih krp, za katerih nakup je bilo potrebno posebno odobre-nje dunajskih oblasti. Ta papirni mlin je v začetnih letih zaposloval 20 delavcev, na kar so Rečani zelo ponosni, glede na to, da je v teh letih Krupp v Essenu zaposloval samo 11 delavcev. Obrat na Rečini je že v letu 1827 menjal lastnika, Adamič je papirni plin prodal Angležu Smithu, ki je še konec istega leta postavil Foudrinierjev papirni stroj, ki je bil tedaj najmodernejši v avstrijskem cesarstvu. Smith je k sodelovanju v podjetju pritegnil tudi Francoza Meyniera. V letu 1845 so obratovali že trije papirni stroji, katerih dimenzije pa se ne morejo primerjati z današnjimi stroji. Že tedaj pa so reški papirničarji svojo proizvodnjo v glavnem izvažali. Poseben procvit je reška papirnica doživela v letih 1848—1867, ko se je proizvodnja povzpela že na 1300 ton letno. Po krizi v devetdesetih letih devetnajstega stoletja so v tovarni začeli programsko izdelovati cigaretni papir. Leta 1896 je skupna proizvodnja znašala 2400 ton, od tega 200 ton cigaretnega papirja, 1500 ton pisalnega papirja in 500 ton zavijalnih papirjev. Okrog leta 1900 je podjetje preživljalo veliko krizo, kar je bilo razlog, da se je družinsko podjetje Smith & Meynier presnova-lo v delniško družbo pod isto firmo, v kateri pa so si pridobili znaten vpliv Madžari. Kot ma-džarizirana delniška družba je podjetje lepo napredovalo, v proizvodnji se je izvršila preorienta-cija na cigaretni in svilasti papir. Vsa leta prve svetovne vojne so se izkoristila za modernizacijo obratov, tako da je bila leta 1919 opremljena z najsodobnejšimi stroji. Po tej vojni pa je prišlo do nacionalizacije kapitala. Kljub temu pa so Madžari zadržali vpliv pri upravljanju podjetja prek Švice, sicer pa je prišlo podjetje pod pretežni vpliv zagrebških bank. V letih splošne gospodarske krize 1930—1933 je tudi reška papirnica preživljala žalostne čase. Zaradi odpuščanja delavcev in znižanja mezd so bila velika stavkovna gibanja delavcev. Po letu 1935 pa je prišlo do ponovnega procvita podjetja. V letih pred drugo svetovno vojno je proizvodnja cigaretnega papirja znašala že 70 % od skupne proizvodnje, ki se je izvažal v 40 dežel Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Ob tedanji konjunkturi so rasli dobički, ki so ob izplačevanju znatnih dividend dopuščali tudi nadaljnji razvoj tovarne z moderno opremo. Nesluten razvoj pa je podjetje doseglo v letih po osvoboditvi, posebno pa leta 1950, ko je upravljanje prevzel v svoje roke delovni kolektiv, še preden je izšel zakon o delavskih svetih. V teh letih je bila Papirnica Reka nenehno in skoraj v vseh pogledih vzor ostalim kolektivom naše industrijske veje. V tem kratkem kronološkem pregledu razvoja reške papirnice skozi stopetdeset let nismo omenjali težav, ki jih je preživljal reški papirničar skozi pet generacij. Odpuščanja delavcev zaradi gospodarskih kriz so se vrstila skozi vsa desetletja, temu nasproti in pa zaradi uveljavitve delavskih pravic je bilo v stopet-desetletni zgodovini nekaj štraj-kov. Ta odpor proti družbenim redom pa ni bil ovira, da so reški papirničarji čutili svojo navezanosti na cartiero, še preden so Papirnico prevzeli v svoje upravljanje. Ta navezanost se je posebno čutila ob preizkušnjah za tovarno ob elementarnih nezgodah — Papirnica je preživela nekaj poplav in še več požarov — posebno pa v težkih preizkušnjah naših narodov v zadnji vojni. Papirničarji so se tudi v teh časih pokazali ne samo z visoko zavestjo, marveč tudi z ljubeznijo do svoje cartiere. Ob sabotažah, s katerimi so skušali škodovati okupatorjem, so vseeno pazili, da niso uničili strojev. V letu 1943 se je z intervencijo političnega vodstva preprečila ustavitev obratovanja, do katere bi prišli, če bi se dopustil množični odhod delavcev v borbo proti Nemcem. Leta samoupravljanja v reški papirnici dokazujejo zrelost samoupravnih organov in vsega kolektiva, ki se kaže v neprestanem rastu tovarne in v proizvodnji, ki se je po vojni štirikrat povečala. Ob tako imenitnem dogodku, kakor je stopetdesetletnica ustanovitve Papirnice Reke, čestitamo delovnemu kolektivu k uspehom, ki jih je ta papirnica v svoji zgodovini dosegla in ki jih v še večji meri dosega v zadnjih dvajsetih letih, ko je prevzel upravljanje podjetja v svoje roke delovni človek. Tem čestitkam pridružujemo tudi naše želje za nadaljnjo uspešnost podjetja in za zadovoljstvo vseh članov reškega kolektiva. Dušan Kosmina Za zdrave »bolnike« bo potrebna kontrola VEVČE, OKTOBRA — Evidenca izostankov zaradi bolezni je zadnje čase ugotovila precej porazne številke. Te številke pa niso največje v času prehladov in grip, ko gre za resnične bolezni, pač pa v najlepših, najtoplejših mesecih, v času košenj, borovnic, gob in podobno. Do 30 dni bolniškega staleža plačuje boleznine podjetje. To pa še ni edini izdatek. Tedaj je treba odsotne ljudi na delovnih mestih nadomestiti z drugimi delavci, bodisi s povečanim staležem, ali pa z nadurnim delom dela voljnih. To pa so novi stroški, ki povečujejo ceno izdelkov, kar pa se ponovno vrača na nas same. Zlasti pa je to velika obremenitev ljudi v poletnih mesecih. Glede na te ugotovitve je komisija za kadrovska vprašanja predlagala delavskemu svetu podjetja, naj zavzame sklep o ponovni uvedbi kontrole bolnikov na domu. Kontrolirali bodo za to pooblaščeni člani kolektiva, brž ko bo o tem izdelan pravilnik, po katerem se bodo morali ravnati kontrolorji in prizadeti. Delavski svet je bil mnenja, da bo slika stanja bolnikov realnejša, ne glede na pomisleke nekaterih, češ da tak ukrep ne spada v naš čas. Nadomestne volitve Drago Štrukelj, novi član DS Jaka Zanoškar, novi član poslovnega odbora KOLIČEVO, OKTOBRA — V preteklem letu so člani podjetja opravili splošne volitve organov upravljanja, katerih mandatna doba znaša 4 leta. Ker je prenehalo delovno razmerje ing. Marjanu Bukovcu, ki je bil v delavskem svetu voljeni predstavnik kalorične centrale in hi-drocentrale ter obenem tudi član poslovnega odbora, je bilo potrebno opraviti nadomestne volitve in na njegovo mesto izvoliti novega člana. Delavci kalorične centrale in hidrocentrale so nadomestne volitve opravili 7. oktobra 1971. Od 44 vpisanih volivcev v volilnem imeniku se je volitev udeležilo 39 članov, za kar gre pohvala vsem volivcem kakor tudi tistim, ki so poskrbeli za organizacijo volitev. Največ glasov je na volitvah dobil Drago Štrukelj ter je tako postal novi član delavskega sveta. O izvolitvi novega člana poslovnega odbora je delavski svet odločal na dveh sejah in to zato, ker sta ob prvih volitvah, ki so bile še ponovljene, dobila kandidata tov. Srečko Hribar in tov. Jaka Zanoškar enako število glasov. Šele na naslednji seji delavskega sveta, ko so bile volitve ponovljene, je dobil več glasov Jaka Zanoškar, ki je tako postal novi član poslovnega odbora. Izvoljenima članoma organov upravljanja za izvolitev iskreno čestitamo, obenem pa jima želimo, da bi v teh organih aktivno in plodno delovala. Stane Skok Na volitvah ČESTITAMO! Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito je za zasluge in uspehe pri delu, ki ima pomen za socialistično graditev države, v mesecu septembru 1971 odlikoval tovariša IVA SONCA, direktorja Papirnice Količevo, z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. K tako visokemu odlikovanju, ki je veliko priznanje dosedanjemu direktorjevemu delu, mu iskreno čestitamo. Zapis ob članku: Nagrajevanje in strokovni kader KOLIČEVO, OKTOBRA — V zadnji številki »Našega dela« je avtor članka »Nagrajevanje in strokovni kader« tov. Milič opisal svoje mišljenje o problemih nagrajevanja in vzrokih nezadovoljstva posameznih strokovnih ljudi v podjetju. Ker se je lotil zadeve, ki ima letos v podjetju primaren značaj na sejah samoupravnih organov, bom skušal bežno prikazati še nekaj dejstev, ki jih avtor v svojem članku ni zajel. Za dosledno obravnavanje nekega problema je potrebno sam problem vsebinsko omejiti oziroma definirati ga. Prav v uporabi izraza strokovnjaki oziroma strokovni ljudje pa pride v našem podjetju pogosto do nesporazumov, ker nekateri pojmujejo pod »strokovnjak« ozek krog vodilnih delavcev, nekateri pa pojmujejo ta izraz širše in vanj vključujejo mnogo širši krog delavcev, vse do tistih, ki vključujejo v ta izraz tiste delavce, ki jim je bilo za opravljanje dela na delovnem mestu opraviti tudi formalen preizkus teoretičnega znanja. ker v tem članku ni moj namen definirati pojem strokovnjaka, naj navedem samo misel iz knjige M. Ka-mušica — UVOD V ORGANIZACIJO PODJETJA: »S strokovnjaki mislimo predvsem na tiste visoko in višje izobražene delavce v podjetjih, ki delajo kot strokovnjaki — štipendisti in ne obenem kot vodilne osebe. Cilji strokovnjakov specialistov so predvsem profesionalni, cilji vodilnih pa so predvsem podjetniški.« To misel navajam kot pomoč pri našem eventualnem bodočem razpravljanju o strokovnjakih. V članku omenja avtor tudi analizo osebnih dohodkov, ki je bila opravljena v 11 sorodnih in sosednih podjetjih in iz katere sledi, da so v našem podjetju osebni dohodki »višjih« kategorij delavcev najnižji. Ce predpostavim, da je analiza objektivna, tudi ni tako težko najti odgovora na ta pojav. Ker je delitev osebnega dohodka v podjetjih s slabše definirano organizacijsko strukturo in ne povsem jasnimi razmerji med delovnimi mesti (mislim, da je Papirnica Količevo pripadala tej vrsti podjetij) bolj rezultat občasnega merjenja moči in vplivov interesnih skupnosti v samoupravnih organih, kot pa delitve po delu, lahko ugotovimo, zakaj so rezultati analize takšni. Če se spomnimo, da del današnjega vodilnega kadra, ki se je letos »odlikoval« po zahtevah za zvišanje svojih osebnih dohodkov, pred okoli tremi leti še ni imel te izobrazbe kot jo ima danes, torej tudi ni imel objektivne osnove za uveljavitev morda že takrat skritih želja po zvišanju osebnih dohodkov in s tem zvišanju postavk osebnih dohodkov za »višje« kategorije delavcev. Relativno nizka izobrazba dela vodilnega kadar pa je posredno vplivala tudi na dohodke nekaterih »strokovnih ljudi« iz podjetja (npr. dveh ekonomistov), ker imenovani del vodilnega kadra ni kazal Pomembnejši sklepi poslovnega odbora (Nadaljevanje z 2. strani) bor zato sklenil, da se morajo v bodoče tudi te nadure planirati in v vseh evidencah točno prikazati ter, da jih mora odobriti pristojen organ po enakem postopku, kot se odobri nadurno delo, ki se ga plača. Poslovni odbor je bil mnenja, da je nadurno delo, ki je odrejeno v primerih, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih, nujno potrebno in za podjetje koristno ter da ga je zato treba tako stimulirati, da bodo zaposleni imeli interes do takega dela. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se bodo od 1. 10. 1971 dalje obračunavale vse nadure v podjetju enako ne glede pri katerih delih bodo storjene in to skupno z normo, kot se že dalj časa obračunavajo nadure pri proizvodnih strojih. visokega interesa, da »strokovni ljudje« ostanejo v podjetju, ker bi neprestano predstavljali neposredno objektivno konkurenco pri razpisih za delovna mesta. To je privedlo do dokaj tragične situacije, da v našem podjetju sploh nimamo zaposlenega ekonomista. Avtor nadalje ugotavlja, da je delavski svet najbolj odgovoren za politiko nagrajevanja v podjetju. Postavljam, da so člani delavskega sveta odgovorni svojim sodelavcem oziroma delovni skupnosti, ki jih je izvolila. In prav zato je najosnovnejša naloga članov delavskega sveta, da zastopajo interese delovne skupnosti. Interese delovne skupnosti pa lahko uveljavijo člani delavskega sveta samo s pomočjo nekaterih trdnih kriterijev in osnov, ki jih je delovna skupnost sprejela za svoje. Lahko pa ugotovim, da teh trdnih osnov in kriterijev do sedaj nismo imeli, saj šele v zadnjem času (samoupravni sporazum, stabilizacija organizacijske strukture, analitična ocena delovnih mest) prihajamo do njih. In moja želja je, da bi naj te osnove in kriteriji končno izrinili licitacije na sejah samoupravnih organov, kot je bila npr. zadnja za osnovo za izračun osebnega dohodka za »vodjo oddelka za ekonomiko in pripravo dela«, ki je bila precej neodgovorna, v kolektivu pa je pustila mnogo neugodnih posledic. Delo odbora za medsebojne odnose KOLIČEVO, OKTOBRA — Odbor za medsebojne odnose, ki opravlja odgovorno delo urejanja medsebojnih pravic in dolžnosti zaposlenih, je na zadnjih sejah reševal več perečih kadrovskih in drugih vprašanj. Največ časa in napora je nedvomno namenil obravnavanju predloga sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Razprava o tej tematiki, ki je že po navadi zelo živa in povzroča precej hude krvi, tudi tokrat ni bila drugačna. Upamo, da bo konec koncev le rodila nekatere pozitivne rezultate, kar bi bilo za nadaljnji razvoj podjetja nedvomno velikega pomena. V delovno razmerje za določen čas je odbor za medsebojne odnose sprejel naslednje delavce, ki so se pred tem v podjetju izučili in kot.vajenci..uspešno, končali, šolanje: Janeza Cerarja, Franca Dimca in Marcela Gerčarja. Vsi so strojni ključavničarji. Za nedoločen čas pa je odbor sprejel za delo v lepenkovem oddelku 2 delavca. V komisijo, ki bo sodelovala pri izvedbi analitične ocene delovnih mest, o čemer smo v našem listu že poročali, so bili imenovani: Milan Deisinger — predsednik, člani pa so: Karol Dimc, ing. Miha Svetlin, Ivan Jeretina, Milan Korošec in Marjan Trobec. Za izdelavo organizacijske sheme podjetja, ki je tesno povezana z analitično oceno delovnih mest, je odbor imenoval posebno komisijo, ki ji je predsedoval Ljubiša Milič, člani pa so bili: ing. Avgust Pavlin, Marjan Černe in Stane Laznik. Posebno pozornost in skrb je odbor za medsebojne odnose posvetil zavarovanju članov kolektiva ter sklenil, da se obnovi kolektivno nezgodno zavarovanje, na novo pa se sklene zavarovanje odgovornosti podjetja. Podrobneje bomo o obeh zavarovanjih poročali v eni izmed prihodnjih številk. Pri razpravljanju o oddaji frizerskega lokala, ki ga je zapustila dosedanja najemnica in za katerega se je priglasilo več interesentov, je bil odbor soglasnega mnenja, da se lokala, -glede~na stroške, ki bi bili potrebni za obnovitev in glede na predvideno razširitev poslovanja podjetja, ne odda v najem, ampak da se prostor uporabi za lastne namene. Odbor je odobril šolanje in sredstva za udeležbo na natečaju, ki ga organizira Delavska univerza iz Domžal za pridobitev visoke kvalifikacije naslednjim električarjem, ki izpolnjujejo pogoje: Francu Bernotu, Mateju Jeretini in Marjanu Gorjupu. Karel Dimc Tokrat ima besedo IV. enota KOLIČEVO, OKTOBRA — V prejšnji številki Našega dela je tov. ing. Bogdan Lampič obiskal pripravljavce snovi in nam opisal njihovo življenje in delo, tokrat pa smo za sodelovanje naprosili mladega delovodjo Janeza Majheniča, ki se je našemu vabilu odzval ter nam poslal naslednji razgovor, ki ga je opravil z delavci in delavkami, zaposlenimi v lepenkovem oddelku. Na svojem obhodu se je najprej ustavil pri delavcu VITO-MIRU CICICU in mu zastavil vprašanja, na katera mu je vprašani rad odgovoril. »Kdaj si prišel v tovarna in kakšno delo opravljaš?« »V tovarno sem prišel leta 1964 ter sem snemalec lepenke, delal pa sem tudi že na drugih delovnih mestih.« »Ti si prišel na Količevo iz Stragarija. Ali si kdaj občutil, da bi se delala razlika med delavci, ki so Slovenci in delavci drugih narodnosti? To je eno vprašanje, drugo pa je, kar me zanima, z družino stanuješ v papirniškem naselju ali misliš, da je s tem dobro rešeno stanovanjsko vprašanje vas delavcev iz naselja?« »Zdi se mi, da je to vprašanje malce provokativno, vendar bom nanj vseeno odgovoril. Mislim, in trdim, da se narodnostnih razlik ne dela, vsaj jaz jih nisem še občutil in se v tem okolju zelo dobro počutim. Mislim, da so stanovanja, ki jih imamo v naselju, začasna in ne ustrezajo kot trajna rešitev stanovanjskega vprašanja, saj v stanovanjih ni zadoščeno niti osnovnim higienskim potrebam. Mnenja sem, da bodo morali pristojni organi in službe v podjetju čimprej pristopiti k rešitvi tega problema.« Rozka Kvas pri zlaganju lepenke Vito Cicič, snemalec lepenke »Kako si zadovoljen z delom in osebnim dohodkom?« »Z delom sem zelo zadovoljen in rad delam na tem delovnem mestu. Z osebnim dohodkom pa nisem zadovoljen in to zato, ker se življenjski stroški hitro zvišujejo, mislim pa, da zviševanje osebnih dohodkov ne gre vzporedno s povišanjem cen.« IVAN LINDIČ pa je na postavljena vprašanja takole odgovarjal: »Kdaj si prišel na delo v podjetje?« »Na delo sem prišel 1954. leta, prej pa sem delal na Duplici.« »Do nedavnega si bil rezerva, najprej v lepenki, nato v brusil-nici, sedaj pa si dobil stalno delovno mesto. Kako se počutiš na tem delovnem mestu?« »Tu se počutim dobro, vsekakor mnogo bolje kot takrat, ko sem bil rezerva in sploh nisem vedel, kdaj bom delal in kdaj bom prost.« »Tvoj konjiček je, kakor je znano, harmonika. Kako usklajuješ delo v tovarni in razvedrilo ob harmoniki?« »Glede na to, da delam v izmenah in torej tudi ob nedeljah, mi za igranje ostaja zelo malo časa, menjati službe pa se zaradi tega ne da. Sploh pa je sedaj že dosti .muzikantov’, ki se s tem ukvarjajo sistematično, tako da nam .amaterjem’ ostaja harmonika res le za razvedrilo.« »Kaj bi se po tvojem mnenju dalo v lepenki izboljšati?« »Vsekakor bi se moral čimprej rešiti problem priprave snovi, saj je na holandcih še vedno glavna vnosna naprava .zaboj in šafla’. Občutek imam, da je lepenkov oddelek, kar se tiče izboljšav, kot neko peto kolo. Mislim, da se preveč spuščamo v obnovo in popravila zastarelih naprav, premalo pa smo odločni pri nabavi novih. Glede na to, da je naročil dovolj, sem mnenja, da bi morali izdelovati le tako lepenko, ki je za tovarno čimbolj rentabilna, ne pa da izdelujemo celo tako, ki povzroča izgubo. Pripombe imam tudi na vestnost in zavzetost pri popravilih naprav, predvsem črpalk za hidravlične stiskalnice. Z bolj premišljeno proizvodnjo in boljšimi napravami bi se dalo dosegati še boljše delovne rezultate in s tem tudi boljše osebne dohodke, ki sicer niso slabi, vendar smo navajeni večjih v primerjavi z drugimi podjetji v občini.« MARIJA OREHEK pa je povedala naslednje: »V tovarno sem prišla že leta 1949. V začetku sem bila pri močenju lepenke, v lepenkovem lepenku in v brusilni-ci, sedaj pa sem že 10 let pri hidravličnem satinerju.« »Vi ste vodja hidravličnega gladilnika, kako ste zadovoljni s svojim delom in osebnim dohodkom?« »Z delom sem zadovoljna, posebno sedaj, odkar obratuje novi sušilni kanal in to zaradi tega, ker je lepenka veliko bolj ravna. Tudi z osebnim dohodkom sem še kar zadovoljna, čeprav ne popolnoma, ker je treba le precej fizično delati in to še posebno pri debelejših lepenkah in pri večjih formatih.« »Kaj bi se po vašem mnenju dalo izboljšati na tem delovnem mestu?« »Satinerji, na katerih delamo sedaj, so že zelo stari in so že izrabljeni. Zato bi bilo nujno potrebno dobiti nekje toliko denarja, da bi kupili vsaj en sodoben satiner, s čimer bi odpadlo nočno delo ženk, ki je sedaj nujno potrebno če hočemo, da je v dnevnem času dovolj dela za vse.« »Kaj pričakujete od analitične ocene delovnih mest, ki je prav sedaj v teku?« »Pričakujem, da se bo z analitično oceno delovnih mest pokazalo, kaj kdo dela in koliko dela ter da se bo na to osebni dohodek bolj pravično delil kot do sedaj.« Tudi IVICA KAPLJA in HELENA MIHELJ sta se radi odzvali vabilu in dali naslednje odgovore na postavljena vprašanja: »Kdaj ste prišli v Papirnico Količevo?« Ivica: »V tovarno sem prišla leta 1957 in delam vseh 14 let v sušilnici.« Helena: »V podjetje sem prišla leta 1959; najprej sem bila 2 leti v zračni sušilnici, zadnjih 10 let pa v dodelavi.« »Kako gledata na to, da sta pogostokrat premeščeni v sušilni kanal glede na to, da navadno delata v sušilnici, in kje raje delata?« Ivica: »Delati je sicer treba na vsakem delovnem mestu s ,polno paro’, vendar je delo v sušilnem kanalu precej težje, ker je tu huda vročina ter se niti za trenutek ne moreš premakniti od mreže.« Helena: »Strinjam se s tem, kar je povedala Ivica. Osebno delam raje v sušilnici, vendar se človek navadi tudi, da ga premeščajo iz enega delovnega mesta na drugo.« »Kaj ste pričakovali od novega sušilnega kanala in kaj ste po vašem mnenju tudi pridobili?« Ivica: »Pričakovala sem, da bo potem dovolj dela, ker ga je zaradi majhne kapacitete starih sušilnih naprav že primanjkovalo. Marija Orehek, vodja hidravličnega gradilnika To se je tudi uresničilo. Vsi pa smo pričakovali, da bo delo v novem sušilnem kanalu precej lažje, kot pa dejansko je. Podjetje pa je mnogo pridobilo na količini in kvaliteti lepenke.« Helena: »Mislim, da je Ivica vse povedala.« »Ali ste zadovoljni z medsebojnimi odnosi v tovarni in še posebej v sušilnici?« Ivica: »Z medsebojnimi odnosi sem zadovoljna, še zdaleč pa ne z osebnimi dohodki, ki so občutno prenizki za delo, ki ga opravljam in za staž na delovnem mestu.« Helena: »Z medsebojnimi odnosi sem zadovoljna, do manjših nesoglasij pa kot povsod pride tudi pri nas.« Tov. ROZKA KVAS nam je povedala, da je prišla v tovarno 8. avgusta 1950. Najprej je eno leto delala v sušilnici, nato pa 6 let snemala lepenko v starem lepen- Ivan Lindič, stiskalec lepenke Ivanka Rosulnik pri mikrometriranju kovem oddelku, kasneje pa je prišla v sušilnico in delala skoraj na vseh delovnih mestih. »Ti si vodja gladilnika, pa te že nekaj mesecev vidim delati v kanalu. Kako to?« »Sem sem šla delati zaradi pomanjkanja delovne sile na tem delovnem mestu. Tukaj se zahteva tudi nočno delo, vendar sem morala tudi že prej od časa do časa delati ponoči, le bolj poredko kot sedaj.« »Ali misliš, da je novi sušilni kanal izpolnil pričakovanja?« »Mislim, da je novi sušilni kanal povsem izpolnil pričakovanja glede kvalitete in kapacitete su- Ivica Kaplja in Helena Mihelj pri delu v sušilnem kanalu šenja, ne pa tudi glede pogojev dela, saj je .posebno poleti v novem sušilnem kanalu neprimerno bolj vroče, kot pa je bilo v starem.« IVANKA ROSULNIK nam je povedala, da je prišla v tovarno pravzaprav že v letu 1936 in sicer v kuhinjo. V sušilnico je prišla leta 1942 in sicer le za določeno dobo v zračno sušilnico, nato pa v dodelavo, sedaj pa že kakih 15 let dela pri mikrometiranju. »Kako ste zadovoljni z delom in osebnimi dohodki?« »Z delom sem zadovoljna, ne pa tudi z osebnimi dohodki. Prej smo bile mikrometrirke v osebnih dohodkih izenačene s pakaricami in vodji I. in II. satinerja, sedaj pa je naša postavka nižja.« »Kaj predlagate mladim, ki se šele zaposlujejo ali pa so se zaposlili pred kratkim?« »Mlajšim predlagam večjo medsebojno povezanost ter da bi si med seboj pomagali, treba pa bi bilo izboljšati tudi odnose do nas ,ta malih’. Želela bi, da bi bili mladi ko bodo že svoje prispevali skupnosti in odšli v pokoj, na čemer sem zdaj jaz, deležni večje pozornosti in priznanja svojega dela.« Cepljenje in gripa VEVČE, OKTOBRA — Zdravstveni strokovnjaki tudi za letošnjo zimo napovedujejo večjo epidemijo gripe. Zaradi te bolezni se vedno občutno veča bolezenski stalež, bolezen sama pa tudi na ljudeh rada pušča neprijetne sledi in slabi človeški organizem. Da bi se izognili tegobam in preprečili izostanke in s tem izpad proizvodnje ali povečane stroške, bo obratna ambulanta oskrbela cepljenje proti gripi. Cepili bodo v mesecu novembru in decembru. Točen datum in razpored bo objavljen na oglasnih deskah in po oddelkih. Izobraževanje Široke možnosti šolanja KOLIČEVO, OKTOBRA — Skrb za kadre se zrcali v kadrovski politiki in tudi v tem, kako je poskrbljeno za organizirano in učinkovito izobraževanje vseh zaposlenih. V našem podjetju dosedanje izkušnje kažejo, da se kadri od drugod težko dobijo, zato se je kadrovska služba usmerila na izobraževanje lastnih kadrov. V preteklem in letošnjem letu so bile organizirane razne oblike izobraževanja, tako v podjetju kot tudi izven njega. Najbolj razveseljivo dejstvo je, da se odnos do izobraževanja bistveno spreminja. Vedno je več delavcev, zlasti mlajših, ki se želijo izobraževati. V veliki meri se je spremenil odnos do izobraževanja med delavci prav v osnovni proizvodnji. Medtem ko smo v prejšnjih letih imeli težave, ter smo ljudi kar silili in nagovarjali v šolo za odrasle, so se sedaj pri organiziranju I. letnika za pridobitev poklica papirničarjev prijavljali delavci kar sami. Najbolj razveseljivo dejstvo je, nos do' izobraževanja vplivala naslednja dejavnika. Prvi, da se je v osnovni proizvodnji spremenil način nagrajevanja (po kategorijah) in drugi, da imamo v podjetju vedno več delavcev s končano poklicno šolo, pri tem pa tisti, ki nimajo poklicne šole, ne morejo napredovati. Pri delavcih, ki so že končali poklicno papirniško šolo, pa se kažejo močne težnje po nadaljnjem izobraževanju. Sodim, da moramo glede na bodoči razvoj podjetja ta hotenja podpirati, saj je že dolgo znano, da lahko neko perspektivnost podjetja vodimo le z načrtno kadrovsko politiko. Nedvomno je tudi to, da se skrb za spremembo kadrovske strukture v naj večji meri odraža skozi podpiranje izobraževanja kadrov. Če hočemo doseči še boljše poslovne rezultate, je ta skrb razumljiva, saj daje izobraževanje v podjetju in izven njega tudi konkretne rezultate. Kadrovska služba se zaveda, da se delovni procesi neprestano izpopolnjujejo in da morajo izobraževalni načrti temeljiti na analizi problemov, ki nastajajo pri delu, zato te vrzeli lahko odpravljamo le z organiziranim izobraževanjem. V letošnjem letu so bile razpisane štipendije za šolanje na elektro fakulteti, srednji tehnični in ekonomski šoli. Odziv na razpis je bil dober. Tako imamo v šolskem letu 1971/72 naslednje štipendiste: elektro fakulteta enega (1), TSŠ-elektro enega (1), TSS strojna dva (2), ESS tri (3) in upravna admi-nistratvna srednja šola enega (1), na poklicni papirniški šoli dvanajst (12). Poleg rednih šol, izredno obiskuje razne šole naslednje število delavcev: Visoka komercialna šola eden (1), Visoka industrijska pedagoška šola dva (2), Višjo komercialno šolo štirje (4), TSŠ — papirni oddelek eden (1), TSS ekonomski oddelek dva (2), TSŠ kemijski oddelek trije (3), TSŠ elektro oddelek eden (1) in poklicno papirniško šolo osemindvajset (28). Najbrž velja za področje izobraževanja še stara resnica, da v delovni orga>nizaciji ni ničesar bolj pomembnega in dragocenega, kakor so dobri strokovni kadri in delovna organizacija, ki temu vprašanju ne posveča dovolj pozornosti, ne more napredovati. Milan Deisinger Če za delovno mesto, ki ga zasedate ali ga želite pridobiti, nimate zahtevane izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM PRI DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani, Parmova 39, telefon 312-141 Na voljo so vam naslednje šole: tehniška srednja šola strojne elekt riške lesne kemijske stroke delovodska šola za strojno stroko poklicna šola za kovinarsko stroko administrativna šola (dveletna) osnovna šola (5., 6., 7. in 8. razred) ekonomska srednja šola in tečaji: tečaj nemškega ježika tečaj italijanskega jezika tečaj tehniškega risanja (osnove tehniškega risanja) tečaj za skladiščnike tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki tečaj za varnost pri delu tečaj za letno preverjanje znanja in varstva pri delu KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE Učenec ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — učnih knjigah in skriptih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča učencu samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptom dodajamo še posebna vodila, ki učenca usmerjajo k smotrnejšemu učenju, približajo predmet in mu pamagajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj dodatno, vendar neogibno potrebno za razumevanje predmeta. Vodila vsebujejo tudi ponavljalna vprašanja in teste s pravilnimi rešitvami, da z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel. Učenec izdeluje tudi domače naloge. Le-te pošilja v korekturo določenim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo. Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opozarjajo, kaj mora ponovno predelati, da si pridobi popolnejše znanje. Učenec lahko ob nalogah postavlja korektorju konkretna individualna vprašanja in dobi nanje ustrezna pojasnila. Za posamezne predmete, kjer je samostojno učenje težje in dol- gotrajnejše, dajemo učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posvetovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi izbor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obremenjujejo učenca več kot dvakrat tedensko. Ko učenec v celoti preštudira snov posameznega predmeta za določeni razred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci — dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah). Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto. To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih. Vse šole delajo po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrti, ki upoštevajo potrebe posameznih strok. Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tako da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje. Novosti iz strokovne knjižnice — Vevče VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Jahrbuch der Papier- und Zellstoff-industrie. Ed. by W. Brecht. Darmstadt, Eduard Roether Verlag 1570. Sg.: CP-00229 F. Mesaroš: Grafička enciklopedija. Zagreb, Tehnička knjiga (1970). Sg.: LE-00028 William J. Priče: Nuclear Radiation Detection. Sec. ed. New York, Mc-Graw-Hill Book Co. 1964. Sg.: F-00017 M. Neškovič: Elementi biofizike. Beograd, Medicinska knjiga 1971. Sg.: F-00016 S. Stefanovič: Bolesti jetre. Beograd, Medicinska knjiga 1964. Sg.: ME-00059 Dokumentacijski elaborat: Troškovi kvalitete — Sto i kako? Zagreb, Zavod za produktivnost 1970. Sg.: PE-00341 Roman Obraz: Planiranje, razvoj d lansiranje proizvoda za tržište. Zbirka OEP: 12-13/71. Zagreb, Informator 1971. Sg.: IPK/OEP-00140 Sl. Marjanovič: Donošenje odluka u pni vrednim organizacijama. Zbirka OEP: 3—4 /71. Zagreb, Informator 1971. Sg.: IPK/OEP-00141 Braut-Krajčevič: Funkcionalna analiza vrijednosti. Zbirka OEP: 5—6/71. Zagreb, Informator 1971. Sg.: 00142 Joseph Harward: Bilingual guide to business and Professional correspon-dence English-German. Oxford, Per-gamon Press (1965). Sg.: RA-00065 Grad, Škerlj, Vitorovdč: Angleško-slovenski slovar. Ljubljana DZS 1967. Sg.: SL-00142 Analitična ocena se je začela KOLIČEVO, OKTOBRA — Že v zadnji 8.—9. številki Našega dela je bil objavljen članek z naslovom Analitična ocena delovnih mest v Papirnici Količevo. V tem sestavku je točno prikazana izvedba analitične ocene delovnih mest po posameznih fazah in roki trajanja posameznih del, ki se jih bo potrebno držati, če hočemo, da bo analitična ocena opravljena v 6 mesecih kot to predvideva pogodba, ki smo jo sklenili z Zavodom za produktivnost dela iz Zagreba. Zaradi preglednosti vam posredujemo tabelo osnovnega plana analitične ocene v podjetju s prikazom opravil oziroma nalog, ki jih bo potrebno izvesti, kdo jih bo izvedel in do katerega roka. Predlagamo, da si tabelo temeljito ogleda vsak član našega kolektiva, da bo z roki posameznih del točno seznanjen, kajti če hočemo, da bo delo v redu potekalo in da bo pravočasno opravljeno, je potrebno roke poznati OSNOVNI PUN mDBC ANALITIČNE OCENE DELOVNIH MEST v Papirnici Količevo DEJAVNOST (FAZA) CAS 1. 2. 5. 7. 8. Informiranje kolektiva o osnovnih principih in postopku ocene delovnih mest. Snemanje obstoječe organizacije in delovnih mest podjetja z zahtevami in pogoji dela. Revizija in dopolnitev anketnega gradiva ter ugotovljenih zahtev in pogojev dela. izdelava metodologije kataloga definicij zahtev in sistema analitične ocene delovnih mest. Sprejemanje rnetodologjjejcatalogajiefinicij Ocenjevanje .stopnjevanje in točkovanje del, zahtev in pogojev dela na delovnih mestih. izdelava tabelarnega pregleda inrangiranja delovnih mest. Sprejemanje predložene analize in analitične ocene delovnih mest. 4 c$' in jih tudi brezpogojno upoštevati. Prva faza informiranja kolektiva je zajela nad 80% vseh zaposlenih delavcev, kar kaže na zanimanje za potek analitične ocene. Vzporedno z novo ocenitvijo delovnih mest pa tečejo razprave o problemu nagrajevanja. Iz pripomb, ki jih je dobila komisija za nagrajevanje.in..razponov pri informiranju kolektiva o izvedbi analitične ocene delovnih mest, je razvidno, da nekateri člani kolektiva vidijo ozko le svoje delovno mesto. Med njimi prevladujejo taki, ki menijo, da imajo v primerjavi z drugimi delavci prenizke osebne dohodke, oziroma da je njihovo delovno mesto nasproti drugim nepravilno ocenjeno. Verjetno nekateri delavci upravičeno in utemeljeno opozarjajo, da posamezna delovna mesta niso ustrezno ocenjena. Zato pa bo morala analitična ocena upoštevati vse spremembe, ki so nastale v minulih letih in se bo to moralo seveda končno odraziti tudi v sistemu nagrajevanja. Najbrž je že iz teh kratkih misli dovolj jasno, da mora biti opravljena analitična ocena delovnih mest, če hočemo dobiti čimbolj objektivno sliko razmerij nad posameznimi delovnimi mesti. Prav je, da vemo, da se bo verjetno po izvedbi analitične ocene in z uveljavitvijo doslednejšega nagrajevanja razmerje med delovnimi mesti spremenilo. Nekateri bodo imeli višje ocenjeno delovno mesto, nekateri pa nižje, kot doslej. Še misel o organizaciji podjetja. Osnova izvedbe analitične ocene delovnih mest je tudi dobra organizacija v podjetju, kajti vedno znova se pojavlja vprašanje, kako določiti najbolj smotrno organizacijo, kako deliti delo, da bo organizacija enostavna in racionalna, pri tem je tudi važno vprašanje, kaho delo med seboj usklajati, usmerjati in ga kontrolirati. Da bi zadostili tem zahtevam, je bila imenovana posebna komi-sijai, ki je imela nalogo odpraviti osnovne pomanjkljivosti pri dosedanji organizaciji, saj so službe preveč razdeljene in nepovezane med seboj. In končno bo analitična ocena in podatki, ki bodo s tem pridobljeni, v veliko oporo delavcem na delovnem mestu ter tudi kadrovski službi pri reševanju kadrovskih problemov s tega področja, Milan Deisinger Poslovanje združenih papirnic Ljubljana v prvih devetih mesecih 1971 VEVČE, OKTOBRA — Obračun proizvodnje v prvih devetih mesecih leta 1971 kaže, da je ta na enaki ravni kot v lanskem letu. Ta vtis dobimo, če primerjamo le izdelane količine. Znotraj te količine pa so nastopile znatne strukturne spremembe. Vedno večji poudarek je na proizvodnji bolj kakovostnih papirjev. Vloga premazanih papirjev narašča in s tem tudi njihov delež v celotni proizvodnji. V proizvodnji klasičnih papirjev je pa opaziti strukturni premik — v letošnjem letu je večji delež brezlesnih papirjev s srednjefinimi papirji kot v preteklem letu. Proizvodnja klasičnih papirjev je v primerjavi s preteklim letom manjša za 80/o. Zmanjšanje je nastalo predvsem zaradi manjše proizvodnje srednjefinih papirjev, katerih se je v letu 1971 izdelalo 25,7 «/o manj kot v letu 1970 ali TABELA I. Doseženo Vrsta proizvodov v 9 mes. 1971 Ofset papirji 7.581 Peresno lahki 551 Ciklostil 684 Mehanografski 952 Bankpost 832 Pigmentirani 309 Pelure 396 Ostali brezi. tis. pap. 1.485 Ostali brezi. pis. pap. 3.875 Brezlesni papirji 16.665 Kulerji 2.022 Ostali sred. pis. pap. 1.286 Ostali sred. tis. pap. 746 Srednje fini papirji 4.054 Skupaj klasični pap. 20.719 Slavija 2.507 Avala 1.506 Emona 1.519 Skupaj prem. pap. 5.532 Klasični in premazni — . papirji skupaj 26.283 V izdelavi CMC celuloze smo imeli večjo proizvodnjo za 14,1 “/o. Manjša je tudi količina proizvedene električne energije. Vzrok za 1399 ton. Zmanjšanje izdelave srednjefinih papirjev vpliva na uspeh brusilnice, saj le-ta ni mogla delati s polnim izkoriščanjem kapacitet. Med brezlesnimi papirji je naj-večje povečanje dosegel mehano-grafski papir za 17,5 o/o ali za 142 ton. Ofsetni papirji imajo največjo težo med klasičnimi papirji, njih izdelava je dosegla količino 7581 ton, v primerjavi z lanskim tričetrtletjem je večja za 9,8®/«. Najbolj je upadla izdelava bank-post papirja, za 47,8 o/o ali za 752 ton. V izdelavi premaznih papirjev smo dosegli pomembno povečanje za 48,2 o/o ali 1799 ton. Med premazanimi papirji se največ proizvede Slavije, najvišji porast proizvodnje pa je dosegel papir vrste Avala in sicer za 76,9 o/o v primerjavi s prvimi 9 meseci preteklega leta. Doseženo Struktura v v 9 mes. Indeks 9 mes. 1970 1971 1970 6.903 109,8 639 86,2 909 75,2 810 117,5 1.584 52,2 288 107,3 540 73,2 1.377 107,8 4.021 96,4 17.071 97,6 80,4 75,5 2.960 68,3 1.296 99,2 1.197 62,3 5.453 74,3 19,6 24,5 22.524 92,0 100 100 1.850 135,5 851 176,9 1.032 147,2 3.733 148,2 26.257 100,1 temu je suša v poletnih mesecih in večja poraba v proizvodnji papirja, s tem nastane pomanj- kanje pare za parno turbino. TABELA II. Doseženo Vrsta proizvodov v 9 mes. 1971 Lesovina .... CMC............... Hidr.-elek. energija Termo-elek. energija Skupaj el. energija V prvih devetih mesecih letos« njega leta je stopnja izkoriščanja papirnih strojev 92,l®/o, v istem obdobju lanskega leta pa je bilo izkoriščanje 90,4 °/o razpoložljivega fonda ur. Dosegli smo boljše izkoriščanje kapacitet papirnih strojev. To pa le navidezno, saj v letošnjem letu še ni bil izvršen remont na strojih, medtem ko so v lanskem letu bili. Koledarski fond ur na papirnih strojih znaša 26.208 ur, opravljenih je bilo 24.138 strojnih ur. Brusilnica obratuje s slabšo izrabo kapacitet. Vzrok temu je manjša potreba po lesovini, zaradi zmanjšanja izdelave srednjefinih papirjev. Izkoriščanje njenih kapacitet nam kaže naslednja tabela: Koledarski fond ur na 1971 1970 brusilnikih Opravljene 13.104 13.104 strojne ure Stopnja izkoriščanja 8.032 11.899 brusil. 61,3 ®/o 90,8 «/o Premazni stroj je opravil več strojnih ur kot v tričetrtletju lanskega leta in zato je tudi stopnja izkoriščanja kapacitet višja. Premazanih papirjev proizvajamo vedno več. Pregled izkoriščanja kapacitet na vse možne ure tj. na koledarski fond: Doseženo v 9 mes. Indeks 1970 2.246 3.214 69,9 113 99 114,1 8.009 8.339 96,0 2.006 3.297 60,8 10.015 11.636 86,1 Koledarski 1971 1970 fond ur Opravljene 6552 6552 strojne ure Izkoriščanje 3036 1892 kapacitet 46,3 °/o 28,9 «/o Zanimivo je še pogledati izkoriščanje premaznega stroja glede na obratne ure; stroj obratuje v treh izmenah in nam ta pokazatelj bolj približa izkoriščanje kapacitet za primerjavo s papirnimi stroji. 1971 1970 Obratne ure 4704 3480 Opravljene strojne ure 3036 1892 Izkoriščanje kapacitet 64,5 54,4 Dodelavni izmet se iz leta v leto zmanjšuje. To se vidi tako na klasičnih papirjih, kot na premazanih papirjih. Z zmanjšanjem izmeta dosežemo posredno tudi boljše izkoriščanje kapacitet, saj gre v izgubo manj strojnih ur, vsebovanih v izmetu. Oglejmo si procent dodelavnega izmeta klasičnih papirjev: 1968 8,3«/» 1969 8,0 %> 1970 7,17®/» 9 mes. 1971 7,13»/» Ravno tako je manjši izmet tudi pri premaznih papirjih: 1970 18,12 %> 9 mes. 1971 13,79 “/o V prodaji papirja je opazno povečanje vrednosti prodaje za 15,00 ®/», količine pa samo za 1,3 ®/o'. Zvišale so se povprečne cene papirjev. To je posledica spremembe strukture proizvodnje. Bolj kvalitetni papirji imajo višjo ceno na trgu. Prodaja papirja nam pokaže naslednja preglednica: Klasični papirji Domači 9 mes. 1971 tone 9 mes. 1970 tone Indeks trg 17.479 16.054 108,9 Izvoz Premazani papirji Domači 3.299 6.482 50,9 trg 5.436 2.970 183,0 Izvoz 181 553 32,7 Skupaj 26.395 26.059 101,3 V preglednici opazimo povečanje prodaje na domačem trgu pri klasičnih papirjih in pri premazanih papirjih — pri tem kar za 83 »/». Na zunanjem tržišču je viden znaten upad prodaje. Zmanjšanje izvozne količine papirja znaša pri klasičnih papirjih 49,1 ®/o, pri premazanih pa celo 67,3 ®/». Klasični papirji Domači trg . . Izvoz .......... Premazani papirji Domači trg . . Izvoz .......... Skupaj .... Povprečne cene papirjev so se dvignile od 4,39 din/kg na 4,98 din/kg, zato nam da vrednost prodaje papirjev boljše rezultate kot količinska prodaja. Še enkrat bi poudaril, da je višja povprečna cena papirjev posledica boljšega proizvodnega programa. Pregled prodaje po vrednosti 9 mes. 1971 9 mes. 1970 Indeks 80,977.696 70,761.683 114,4 14,306.730 22,094.588 64,8 35,132.458 19,122.944 183,7 1,035.068 2,304.111 44,9 131,451.952 114,283.326 115,0 A. N. Tehnične izboljšave - umsko delo VEVČE, OKTOBRA — Komisija za tehnične izboljšave je v drugi polovici letošnjega leta obravnavala devet uspešnih predlogov tehničnih izboljšav. Posameznikom, članom našega kolektiva je uspelo znižati stroške proizvodnje v posameznih proizvodnih fazah. Žal so nekatere realizacije neugotovljive vrednosti, preostale pa dajejo letni pri- hranek 197.260 dinarjev. Del tega prihranka je bil izplačan predlagateljem kot nagrada in sicer v skupni višini 14.247 din. Preostanek 183.013 dinarjev je čisti prihranek v letošnjem letu. Če ne bi izvedli obravnavanih izboljšav, bi še nadalje letno izgubljali celotno vsoto 197.260 din in to toliko časa, da ne bi nekdo izvedel teh izboljšav, kot smo jih izvedli sedaj na predlog tov. Draga Tatiča, tov. Jožeta Ziberta, tov. Cirila Zupančiča, tov. Franca Frasa in tov. Franca Grabnarja. Na račun teh predlogov je naš kolektiv letno bogatejši za. 197.260 din, ne glede na to, kam jih razporedimo, lahko jih tudi damo na OD, investicije ali v druge sklade. Nagrajevanje tehničnih izboljšav po obstoječem pravilniku je najbolj konkretna oblika nagrajevanja po delu in je v skladu z našimi večletnimi prizadevanji, da bi čim dosledneje nagrajevali po delu. Teh nekaj tehničnih izboljšav je čudovit primer, koliko lahko dosežemo z umskim delom. Fizično delo je v bistvu zelo omejeno, človek lahko naredi pač za enega človeka. Pri umskem delu so ti proporci povsem drugačni. Rezultati umskega dela so praktično neomejeni. Z umskim delom lahko posameznik ustvarja rezultate, ki jih sicer lahko dosega le več marljivih delavcev. Perspektiva našega razvoja in blaginja je v umskem delu. Seveda tudi brez fizičnega dela ne gre in je tudi fizično delo nujno po- trebno in koristno, tem bolj, če se primerno dopolnjuje z umskim delom. Zato človek ne sme biti le delavec izvrševalec, temveč mora biti tudi oblikovalec svojega dela — umski delavec, predlagatelj izboljšav. Vsi moramo biti usmerjeni v umsko delo poleg svojega rednega rutinskega dela, to je porok nadaljnjih uspehov. Nekateri med nami v našem delovnem kolektivu so žal ogorčeni nad višino izplačevanih nagrad predlagateljem izboljšav, češ da so opravljali le svoje delovne dolžnosti in so zanje že plačani z redno plačo. Temu ni tako. Res je to, da vsi prejemamo dohodek zato, da opravljamo delo na delovnem mestu, toda kljub temu na vseh delovnih mestih najdemo neko vrsto stimulacije, bodisi, da je to norma za delo, ki ga po gornji logiki itak na delovnem mestu moramo opravljati in ga že nagrajujemo z OD. Pri nagrajevanju tehničnih izboljšav pa gre resnično prav tako le za eno iz- med oblik stimulativnega nagrajevanja, ki nagrajuje rezultate umskega dela drugih, ki dajo lahko večkratne rezultate predlagateljevega rednega dela. Pri tehničnih izboljšavah gre potemtakem za stimulativno nagrajevanje, toda za bolj konkretno stimulativno nagrajevanje umskega (ustvarjalnega) dela, ki ponavadi ni delovna dolžnost v okviru obstoječih nalog delovnega mesta predlagatelja, ker je problem predlagatelj šele sam odkril ali izluščil kot pomembnega iz množice drugih, ter mu nakazal rešitev. Večina delovnih mest je v moderni procesni industriji oblikovana tako, da jih posameznik tam zaposlen ne sme samovoljno spreminjati, ker mora delo izvrševati tako, kakor zahteva organizacijski sistem dela. Vse spremembe pa lahko le predlaga (in jih je dolžan predlagati). In prav zaradi tega, da ne bi moderni organizacijski sistemi zavirali lastnega razvoja s tem, da dušijo iniciativo pri delu organiziranih množic (ker jo dejansko dušijo), so v vseh industrijsko razvitih deželah že zdavnaj začeli nagrajevati pobude za izboljšave. To velja za vzhodne in zahodne države. Vse kaže na to, da moramo tudi mi z zadovoljstvom izreči vse priznanje uspešnim predlagate-.Ijem. S tem bomo prav gotovo prispevali k temu, da bomo v prihodnje na ta način še povečali dobiček. Druge možnosti tudi nimamo. Zato, ker vsi boljši v svetu delajo tako, moramo tudi mi, sicer jih ne bomo dosegli in bomo najmanj za komponento tehničnih izboljšav revnejši. PREDLOGI IZBOLJŠAV Tovariš Drago TATIC je pred tremi leti prijavil komisiji za tehnične izboljšave predlog za poenostavitev menjave sit na II. in III. papirnem stroju. (Nadaljevanje na 8. strani) Strojevodja Dečman ob prsnem valju pri PS I Na voziček gredo vsi register valji naenkrat, potem pa jih odpeljejo, da je dosti prostora okoli stroja ob menjavi sita Tehnične izboljšave - umsko delo Na cestah vedno bolj nevarno (Nadaljevanje s 7. strani) Svoj predlog je utemeljil približno takole: »Pri menjavi sit pri II. in III. papirnem stroju se med ostalim demontira in montira 32 register valjev sitove skupine. Letno je približno 21 do 23 menjav na enem in drugem stroju, vsak register pa je težak 62 kg. Te valje se pri demontaži in montaži posamično odnaša od stroja in nazaj k stroju 22 metrov daleč. Delo je povsem ročno' in poteka na mokrem in spolzkem delu. Poraba časa za prenos enega valja pri eni menjavi znaša 30 sekund plus 25 sekund za povratek. Za montažo in demontažo znese to pri dveh delavcih 22 sekund za 1 valj in 1,95 ljudske ure za 32 valjev. Prehojena pot preračunana na enega delavca in valj znese skupno 5,64 km, od tega 2,82 km z obremenitvijo 31 kg teže v eni roki (na menjavo sita). Potrebni čas za prenos register valjev izražen v obratovalnem času stroja znaša 10 minut. Z uporabo vozička, ki ga lahko vidite na sliki, delo, oziroma čas za prenos register valjev odpade. Na račun tega časa se pri izboljšani varnosti in pri manjših fizičnih naporih lahko še prihrani na delovni sili ali pa doseže krajši čas menjave sita. Skrajšan čas menjave je še posebno zanimiv izven reparatur (letno: II. PS 15, III. PS 17 sit). Če odpadli čas za prenos register valjev izrazimo v skrajšani menjavi sita, dobimo v enem letu na obeh strojih proizvodnjo ca. 20.000 din realizacije. Voziček za odlaganje in prevoz register valjev je možno konstrukcijsko prilagoditi, da je pred menjavo in po menjavi sita uporaben tudi za dovoz in odvoz orodja in pripomočkov, ki so pri menjavi potrebni. Komisija je ta predlog številka 5, tovariša Draga Tatiča temeljito proučila in dve leti preizkušala v praksi ter ga končno potrdila v celoti. Predvidevanja avtorja so bila pravilna, predlog je uspešen, avtor pa je prejel 751 din nagrade. Tovariš Ciril ZUPANČIČ je v letošnjem letu predlagal kar devet bolj ali manj obsežnih tehničnih in organizacijskih izboljšav. Predlagal je, da naj se odlagajo' zvitki v strojni dodelavi po takem vrstnem redu kot bodo šli v obdelavo. Predlagal je izboljšavo vozička za prevoz izmeta in odpadnega papirja in sicer tako, da se bo ena stranica vozička lahko odpirala, zaradi česar bo lažje praznjenje takega voza. Nadalje je predlagal poseben voziček za prevoz in obračanje tamburjev in zvitkov. Predlaga signalizacije za sporočanje napak II. pomočniku pri strojnem prebiranju na rezalnem stroju. Predlaga odpihavanje odrezka od rezalnih strojev v palper. Predlaga sortiranje večbarvnega izmeta v sanitaži. Predlaga navodila, oziroma priporočila za bolj pravilno obratovanje in negovanje palperja. Predlaga ureditev problematike odlaganja rezervnih papirnih in jeklenih valjev gladilnih strojev v strojni dodelavi. In končno predlaga še rekonstrukcijo dvigala pri IV. rezalnem stroju, da se veriga za prečni pomik ne bi zapletala in zalagala med zvitke. Tu smo nanizali vrsto predlogov tovariša Cirila Zupančiča. Nekateri so že realizirani, drugi še bodo, nekaj pa je takih, da jih iz objektivnih razlogov ne bo mogoče rešiti. Za uspešne predloge in veliko prizadevanje je avtor prejel 400 din nagrade. Tako je v prijavo predloga za izboljšavo zapisal predlagatelj tovariš Jože ŽIBERT: »Stojala nosilnih tirov korita za prestrezanje sitove vode stoje na takem mestu, da se morajo ob menjavi sita zaradi izvlačenja prsnega valja odstraniti in nato ponovno namestiti. Na njihovo mesto se nastavijo tračnice za iz-vlačenje prsnega valja. Za odstra- njevanje, ter ponovno nameščanje stojal se porabi od 15 do 20 minut časa (kar velja le za dobro posadko). Za odpravo te zamude je potrebno stojali namestili na tako mesto, kjer pri menjavi sita ne bi ovirali izvlačenja prsnega valja. Predlog: Pri stojalih se odvzame podaljšek, oziroma nosilec strugala prsnega valja ter se tako skrajšana pomaknejo za ca. 35 centimetrov bliže k natoku. Nosilca strugala se montirata na nosilni element robnikov. Prečna nosilca nosilnih tirov korita za prestrezanje sitove vode pa se podaljšata za toliko, da bosta dosegla do stojala na novem mestu. Po izvedbi te izboljšave stojala lahko ostanejo v stroju tudi ob menjavi sita in tako odpade zamuda z demontažo in montažo stojal. Predlog je izveden in daje pričakovane rezultate. Predlagatelj je bil zanj nagrajen z enkratno nagrado 200 din. Za našo delovno organizacijo pa pomeni to trajni prihranek, ki se ponovi pri vsaki menjavi sita na papirnem stroju. Tovariš Franc FRAS je predlagal, naj se faza klasičnega prebiranja prenese v strojno dodelavo na rezalni stroj (strojno prebiranje) in do neke mere poostri dosedanje delovne faze (za ofset I. + IV. in III. PS od 100 g/m2 navzgor). S tem načinom (strojno prebiranje) odpadejo naslednje faze: — dovoz iz satinaže do prebi-ralke — dviganje papirja iz palete na prebiralno mizo — prebiranje papirja — ponovno skladanje na paleto ■—■ zavijanje v rise in — ročno štetje. Dodatna obremenitev ali dodatne delovne faze pa so: — označevanje napak z opozorilnimi listki — počasnejše rezanje za ca. 50 «/o ■—• štetje s števnim strojem — ovijanje palet z ovojnim papirjem —- uvedene so kontrolne številke za vsakega rezalca (prebiralca). Na osnovi omenjenih sprememb smo prihranili letno 71.564,76 din na stroških, predlagatelju pa je bila izplačana nagrada po takrat veljavnem pravilniku v višini 8587,77 din. Tovariš Drago TATIC je predvidel možnost prihrankai na embalaži. Navedel je vrsto predlogov za spremembe palet in pokrovov ter načine vezave. Uvedeni so bili le nekateri, ostale pa je komisija na osnovi ustreznih mnenj strokovnih služb zavrnila. Predlog daje naslednje prihranke: a) prihranek na lesu zaradi opuščene prečke na pokrovu. 1. pri nabavljenih paletah 16,7 m3 2. pri domačih paletah 6,3 m3 Prihranek (domače palete) 63 X 605 = 3812 din. Prihranka od nabavljenih palet nismo upoštevali, ker dobavitelj ni ustrezno znižal cene. b) Prihranek pri vezavi palet. Pri povprečni višini sklada paketov na paleti 150 cm ima ena vez 4 m tračnega železa. To znese letno 11.799 kg tračnega železa ali 61.709 din prihranka. c) Prihranek na delovni sili. Z novim načinom vezave je za 20 %> manj dela. Za toliko je tudi zvišana norma za vezavo, kar znese 26.727,15 din prihranka. Skupni prihranek pod a, b, c je 106.830,49 din. Predlagatelj pa je dobil 5089,00 din nagrade. Med racionalizatorji je tudi tov. Franc GRABNAR. Izdelal je re-ducir ventil za paro na I. PS, kjer je potrebno reducirati pritisk od 24 atm na tlak 1—3 atm, odvisno od proizvodnega programa. Dosedanji ventil je služil le kot nastavitveni organ, ne pa kot regulator. To je povzročalo velike težave pri stroju in možnost izmeta zaradi neenakomernega sušenja. Obravnavani ventil brezhibno deluje, odkar je bil montiran. Predlagatelj pa je š tem prihranil ca. 16.000 din. Za toliko bi bil namreč uvožen ventil dražji. Predlagatelj je prejel za to nagrado 1500 dinarjev. Vsem uspešnim predlagateljem iskreno čestitamo in jih še vabimo k sodelovanju. V. Š. za komisijo za tehnične izboljšave VEVČE, OKTOBRA — Za preskrbo strojev v proizvodnji in ostalo ogrevanje na Vevčah služijo štirje kotli, od katerih imajo trije že kar častitljivo starost. Lokomotivski kotel je bil izdelan najkasneje 1906. leta, ker so le do tja ohranjeni zapiski. Babco-ckova poševnocevna sekcionalna pa sta bila postavljena leta 1928 in 1929. Medtem ko je bil lokomotivski kotel obnovljen leta 1960 v Tovarni železniških vozil v Mariboru, pa sekcionalna kotla ne le, da nista doživela pomladitve, še celo del opreme, ki je nujen za varen pogon, je izginil neznano kdaj, najbolj verjetno med vojno. Stalno naraščanje potreb po pari zaradi povečanja proizvodnje in postavljanja novih kapacitet je sililo o forsirano obratovanje kotlov, tako da opažamo stalno naraščanje produkcije pare. Ko smo leta 1967 postavili blok kotel za 5 t pare na uro, je bilo nekaj časa čutiti, da imamo dovolj pare. Vendar je ta uteha trajala le dobro leto. S postavitvijo klej ne stiskalnice na III. PS in boljšim izkoriščanjem premaznega stroja pa smo izrabili še to rezervo. Postalo je jasno, da bo prav toplarna ozko grlo cele tovarne in da bo onemogočala vsako, tudi najmanjšo razširitev, če hitro ne povečamo proizvodnih zmog- Sedanji čas je zopet eden izmed takih, ki vpliva na spremembo prometnih razmer. Te pa zopet naprej na prometno varnost, cd katere je sploh odvisno koliko in kakšne nezgode bodo prizadevale ljudi na poti v službo, domov, po opravkih ali kamorkoli. Načeli smo zopet vprašanje, ki je vsak dan prisotno, ko ne mine dneva, da se o> tem tudi v službi ne bi pogovarjali, saj je prav v teh nezgodah dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 30 ljudi. Teh ta dan ni v službo, tudi naslednji dan jih ni, ker so potrebni skrbnega zdravljenja. Se več, poprečno skoraj za dva na dan pa ni več pomoči. Takšen je promet danes. Toliko je prometnih nezgod. Ko tako razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozijo s kolesi, da je nevarnost prometnih nezgod mnogo večja, kot je bila pred nekaj leti. Res dve, tiri leta ni veliko. Vendar pogled na naše ceste pove svoje. Samo od lani do letos se je povečalo število motornih vozil za toliko npr. kot jih je bilo vseh v Sloveniji leta 1958. Tako. In če smo že tedaj svarili pred nevarnostjo prometnih nesreč, moramo danes to storiti z desetkratnim poudarkom. Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spremenile. Res je, spremenile so se. Poglejmo na primer, danes ni več lastnika avtomobila, ki bi pustil zaradi slabega vremena avtomobil v garaži. Velika večina ga uporablja za potovanje v službo, vsi pa še po zasebnih opravkih izven službe. Skratka, avtomobil je v uporabi. Drugo. Zelo veliko ljudi se v službo ne vozi več z avtobusi, ampak s kolesi. Saj vemo zakaj? Ceneje je. In tudi takih je veliko, kd se ob slabem vremenu odpravijo v službo peš. Tako smo prišli do tega, da so ceste mnogo bolj polne, v času prometnih konic celo zatrpane z vozili, kolesarji in pešci. Znano je, da se prav v času najhujše prometne gneče tudi vsem najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilistom, kar pomeni, da mnogi v tej časovni stiski »po- Ijivosti kotlarne. Da smo se tako hitro odločili za nov blok kotel, je še več prav tako važnih razlogov. Že dalj časa opažamo različne defekte na sekcionalnih kotlih, ki imajo karakter izrazite starostne bolezni. To so predvsem korozije v območju grelnika vode in komor pregrevalnikov pare. Te so neodvisne od tega, s kakšno zmogljivostjo kotel obratuje, torej neodvisne od forsiranja, so pa lahko tako kritične, da moramo enostavno za dalj ustaviti. Prav razpoke na pregrevalniku pare so bile povod za naročilo novega kotla. Ob tem, ko smo računali škodo, ki bi nastala v času popravila tega kotla in izpad proizvodnje, ki nastane zaradi pomanjkanja pare le za eno zimo, se je ugotovilo, da je nabava novega kotla rentabilnejša. Že v času poskusnega obratovanja pa se je pokazalo, kako važen je tretji razlog, to je pomanjkanje premoga. Z zapiranjem posameznih rudnikov je čedalje težje dobiti premog ustrezne granulacije. Skoro z gotovostjo lahko trdimo, da bi zaradi tega občasno stali z delom zabijo« paziti na sebe ali še bolj pozabijo paziti na drugega. Prav zaradi tega so prometne nesreče ob času odhoda oziroma prihoda ljudi na delo oziroma z dela tako pogoste. Tudi v največji časovni stiski, ko smo na cestah, si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer nas bo skoraj za gotovo pobralo. Prometna nesreča je tako nepričakovan, nepredviden dogodek, da zanjo zadostuje le trenutek raztresenosti, nepazljivosti ali karkoli, kar ni povezano s previdnim dn s premišljenim ravnanjem na cesti. Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ — peščem in kolesarjem. V interesu lastne varnosti je prav, da dosledno upoštevajo cestno prometne predpise. Pešči! Prečkajte cesto le prek označenih prehodov za pešce. Prečkajte jo v skupinah, ne stopite na prehod, ko so motorna vozila že blizu prehoda. Po cesti hodite po skrajni strani, če ni pločnikov samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj veste, kako ozke so naše ceste in kaj se zato lahko zgodi. Kolesarji! Uporabljajte skrajni desni del vozišča in ne vozite vštric. Imejte kolo vedno popolnoma tehnično v redu s popolno in predpisano opremo, zlasti naj bodo v redu zavore, odbojna stekla in luč. To so le osnovni skromni napotki, ki jih upoštevajte, da vas bodo obvarovali pred usodno napako in prometno nezgodo. Marjan Metljak Urad za promet Ljubljana Izreki in misli Bedak zna več vprašati, kakor deset modrijanov odgovoriti. Bolje je z modrim jokati, kot z norcem peti. Molčati ni nobena umetnost, pa vendar je težko. Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. Mirna vest je najboljše vzglav- je. Najstrožje sodišče je vaša vest. Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeče. Stare resnice ličino 101 pare na uro pa velikost sedanjih kotlov in konstrukcijski pomisleki. Kot gorivo pa se že itak v zadnjih treh letih uporablja skoro izključno mazut. Pri izbiri firme nam je najbolj ustrezala firma Djuro Djakovič, tako glede cene kot zaradi lastnosti njihovih kotlov. Blok kotel S-1000 Optimal je sodobna konstrukcija kotla na mazut. Nabavljen je na skupnem podstavku z vsemi pomožnimi agregati in napravami. Je popolnoma avtomatiziran. To zagotavlja boljši in stalno enak izkoristek, bolj varno obratovanje kotla in manjše zahteve za poslu-ževanje. Firma Djuro Djakovič je dobavni rok, zaradi težav, ki so nastopile v teku montaže, precej podaljšala, tako da smo kotel, namesto konec aprila dobili šele konec avgusta. Samo montažo je oddelek za vzdrževanje končal v zelo kratkem času, le v dvanajstih dneh, tako da smo lahko predčasno začeli s poskusnim pogonom. Po enomesečnem obratovanju in produkcijo na papirnih in osta- ■ kotla sicer opažamo določene lih strojih. L&manjše pomanjkljivosti, vendar , ,, , upamo, da bomo s tem kotlom Za osnovne podatke Jcotla se^lUSpegno premostili čas do celotne nam ni bilo težko odločiti. Tlak»areiC0ns^ruj5Cjje toplarne, kotla je diktirala zahteva premaz-Snj nega stroja po 12 atm pari. Ko-®^ Iz energ. oddelka Tudi zavijalci papirja pravijo, da je zavijanje s tremi vezmi boljše in prikladnejše, zlasti pa bolj racionalno Nov blok kotel S-1000 Optimal na Vevčah Pri BASF, Ludwigshafen obratuje nov poskusni premazovaini stroj Na premazovaini Vibracijsko sito 100p mešance stroj' Vibracijsko Sl'r' H Zbiralni . mešalnik O-Dehteur 600t 10001 r Filter z režami 150 p Delovni mešalnik 1501 KUHINJA ZA PRIPRAVO PREMAZNE MEŠANCE VEVČE, OKTOBRA — Pri današnjem stanju premazovalne tehnike je komaj še možno samo v laboratoriju priti do zadovoljivega vpogleda v lastnosti neke premazne mešanice v odvisnosti od njene sestave. Samo laboratorijske preiskave nam lahko zelo malo povedo o obnašanju pri samem nanašanju na površino papirja in o doseženi kakovosti premazanega papirja. Prav iz tega razloga postavljajo vsi veliki proizvajalci predvsem naravnih in sintetičnih vezil kot tudi veliki raziskovalni inštituti v svojih laboratorijih polindustrijske premazovalne naprave, ki so v stanju obratovati z velikimi br-zinami in s tem nuditi praktičen vpogled v reologijo neke premazne mešanice pri podanih tehnoloških pogojih premazovanja. Stalen porast kakovostnih zahtev s strani tiskarn in predelovalcev premazanih papirjev in kartonov sili tako proizvajalca premazanih papirjev na eni strani kot proizvajalce vezil — bodisi naravnih ali sintetičnih — na drugi strani v to, da svoje recepture stalno razvijajo, da iščejo stalno nova sredstva, ki bodo njihov produkt izboljšala in tudi pocenila. Ako pregledamo kakovostne zahteve posameznih vrst premazanih papirjev, vidimo, da imajo pri tem sintetična vezila važno vlogo. Pri proizvodnji papirjev za umetniški tisk pomeni danes nadomestitev kazeina s sintetičnimi vezili znaten prihranek. Pri tem gre trend v smeri sintetičnih vezil z bolj trdim filmom. Če so na eni strani podane zelo široke možnosti, ki nam jih nudi polimerna kemija s svojo izredno široko paleto produktov, pa so na drugi strani podane zelo ozke meje za uporabnost vseh teh produktov, zlasti kar zadeva trdoto filma. Z rastočo trdoto namreč zelo hitro upada vezilna sposobnost, kar pomeni, da moramo uporabiti večje količine vezil, ki pa zopet znižajo ekonomično prednost, ki jo hočemo doseči. Tu je treba iskati smiselne kompromise. Eden takšnih je vezilo na bazi akrilat-stirolnih mešanih polimerov. Ker podeli kazein kot vezilo premazanemu papirju določeno togost, bo šel brez dvoma bodoč razvoj v smeri, najti ustrezajoče sintetično vezilo, ki bo dalo papirju enake lastnosti. Poleg teh lastnosti pa mora izpolnjevati neko sintetično vezilo še vrsto drugih, ki jih ima kazein. Ta namreč ne učinkuje samo kot vezilo, ampak vpliva že v relativno nizki količini tudi na viskoznost premazne mešanice, poveča vodno retenzijo, stabilizira viskoznost premazne mešanice, če ta vsebuje satin belo ter aktivira učinek optičnih belilnih sredstev. Nasprotno pa je pri strojno premazanih papirjih danes v Evropi zamenjava naravnih vezil s sintetičnimi že dosegla takšno stopnjo, da igrajo naravna vezila samo še vlogo pomožnih sredstev. Na trgu so sintetična vezila, ki izpolnjujejo osnovne zahteve glede uravnavanja viskozitete in vodne retenzije, pri čemer je dosežena kakovost premazanih papirjev zadovoljiva in enakovredna, kot če bi uporabljali naravna vezilna sredstva. Za dosego določenih lastnosti pa je tudi pri teh papirjih še vedno potreben dodatek naravnih vezil. Pri premazovanju t. i. LWC papirjev (papirji z lahkim premazom 8—10 g/m2 in stran) je uporaba samo sintetičnih vezil že dolgo možna. Težava, ki se tu pojavlja, je predvsem v tem, kako kompenzirati često močno nihanje reoloških lastnosti pigmentov. Pri izdelavi LWC papirjev obstaja želja po zniževanju gramske teže, kar je danes otežkočeno, ker se z nižjim nanosom poslabšajo v znatni meri tudi tiskarske sposobnosti. Razvoj gre v smeri iska- nja ustrezajočega sintetičnega vezila, ki bo kljub znižanju nanosa v stanju kompenzirati poslabšanje tiskarskih lastnosti papirja. Pri L/WC papirjih za ofsetni papir v zvitkih gre tendenca v smeri zniževanja vezil v premazni mešanici, pri čemer nudijo prav sintetična vezila znatne prednosti. Bodoč razvoj bo šel v smeri iskanja takšnega sintetičnega vezila, ki bo imel dovolj trd film in bo dovolj porozen, tako da bo pojav mehurjev kar najbolj omejen. Posebno vprašanje predstavlja opaciteta papirja, ki z zniževanjem gramske teže zelo upada. Uporaba samo sintetičnih vezil vpliva v večji meri na padec opacitete, kot če uporabljamo kombinacijo sintetičnih vezil z naravnimi. Vsekakor igrajo pri tem tudi uporabljeni pigmenti določeno vlogo, zaradi česar to vprašanje treba kompleksno reševati. Vsi navedeni problemi veljajo v glavnem tudi za kartone. Vendar nastopa tu še dodaten specifičen problem: čim manjša izguba volumna pri istočasno visokem sijaju in gladkosti. Tako nam High gloss postopek prinaša, sicer pri relativno nizki izgubi volumna, dobro gladkost, vendar dosežen sijaj v večini primera ni zadovoljiv. Tu bo mogoč napredek samo v novem sintetičnem vezilu. Sledeč navedenim tendencam v razvoju premazanih papirjev je BASF v Ludwigshafnu kot eden največjih proizvajalcev sintetičnih vezil v Evropi, povečal svoje raziskovalne polindustrijske zmogljivosti s postavitvijo poskusnega premazovalnega stroja delovne širine 80 cm in maksimalne delovne hitrosti 1000 m/min. Stroj je dobavila firma J. M. Voith, Heidenheim. Stroj sestoji iz odvijalnega aparata ter flying splice naprave za tekoče zleplje-nje papirnega traku, premazoval- ne naprave s strgalom firme Voith ter sušilne naprave. Ta sestoji iz štirih sekcij: v prvi se papir suši s pomočjo infra rdečih žarkov, v drugi teče skozi sušilni kanal, kjer se suši z vročim zrakom temp. 35011 C. V prvem delu tega sušilnega kanala je hitrost zraka 30 m/sek. Papir leži na klobučevini, s čimer se preprečuje različna migracija vezil. V tretji sekciji teče papir prek sušilnega valja, ki ga obdaja kapa za hitro izparevanje. Temperatura zraka je tu prav tako 350° C, hitrost pa 100 m/sek. Četrto sekcijo sestavljajo trije sušilni valji, obdani s sušilno klobučevino, kjer se papir prvenstveno klimatizira. Sledi navijalni aparat. Shematsko je stroj razviden s slike 1. Glede na konstrukcijo stroja je možno poljubno menjati sušilne pogoje in s tem raziskovati vplive na kakovost premaza. Kot navedeno, je premazovaini aparat firme Voith, Heidenheim. Njegova konstrukcija je razvidna iz slike 2. Premazna mešanica doteka po razdelilni cevi in skozi posebno oblikovano šobo na papir. Del mešanice jemlje papir s seboj, višek pa odteka v prekotok na vstopni strani papirja. Količino premazne mešanice, ki ostane na papirju, ko ta zapušča šobo, uravnamo posebno pred dozirno strgalo, nameščeno na prednji strani šobe. Papir teče nato prek premazovalnega strgala s fino nastavitvijo, ki uravnava količino nanosa. Z uravnavanjem pritiska in kota naleganja se uravnava količina nanosa, z uravnavanjem pritiska prek cele širine pa enakomernost nanosa. Shema strgala je razvidna iz slike 3. S pomočjo tega strgala je možno nanašati na papir premaz v količini od 5—20 g/m2. Premazovaini stroj je daljnosežno avtomatiziran. Merjenje vlage se vrši s pomočjo infra rdečih žarkov, merjenje gramske teže pa z beta žarki, na principu razlike med v papirju absorbirano in reflektivno količino. Dejansko nanesena količina je registrirana kot razlika med gramsko težo nepremazanega in premazanega papirja. Elektronski računalnik odšteva istočasno izmerjene vrednosti za vlažnost papirja tako, da se registrira vedno nanos samo v absolutni suhi teži. Kuhinja premaza je dokaj enostavna in je razvidna iz slike 4. Sestoji iz deliteurja, vsebine 6001, zbiralnika vsebine 1000 1 in delovnega zbiralnika, vsebine 1001. Iz deliteurja prehaja premazna mešanica prek vibracijskega sita s sitom 100 mi. v zbi- ralni mešalnik, vsebine 1000 1, od tu pa v delovni zbiralnik vsebine 1001, v katerega priteka tudi od premaznega stroja se vračajoča premazna mešanica. Za filtriranje premazne mešanice služi Ro-taclean filter z režami 150 mi. Slovesen začetek obratovanja stroja je bil dne 1. 10. t. L ob prisotnosti 95 povabljencev iz industrije papirja. Vsekakor nudi novi stroj široke možnosti aplikativnih raziskav, ki bodo služile tako proizvajalcu kot porabniku. Piše: Božo Iglič Simpoziji, tečaji, predavanja, razgovori, seminarji... VEVČE, OKTOBRA — Vsak mesec beremo v zapiskih o sklepih enega ali drugega organa samoupravljanja, da se je ta ali oni vodilni ali strokovni sodelavec udeležil nekega seminarja, tečaja, simpozija itd. ali, da je bil na službenem potovanju bodisi zaradi urejevanja tehničnih, komercialnih ali upravnih poslov. O vsebini teh dejavnosti sliši le ozek krog ljudi, to je tistih, ki so neposredno prisotni pri poročanju in še nekaj tistih, ki preberejo kratek izvleček vsebine poročanja, oziroma sklep o tem. Nas pa je 900 na Vevčah, čez 700 na Količevem in nad 300 v Medvodah. Stanje pa je povsem verjetno povsod isto. Vsako znanje ni ničesar vredno, dokler o njem in njegovih rezultatih ne vedo tudi drugi. Šele tedaj dobi znanje svojo vrednost, svoj smoter in cilj. Kaj velja tistega, ki se je vrnil s službenega potovanja ali izobraževalne akcije, če se usede za uro ali dve in na poljuden način prek glasila kolektiva posreduje snov, ki jo je sprejel, da bi povečal svoje obzorje, pa čeprav je bila vsebina strogo strokovna in funkcionalno usmerjena? Napačno je v sebi ohranjati vse novosti, ne glede na motiv, ki ovira udeleženca, da bi obelodanil svoja dognanja. Čeprav so taki članki in vrstice v našem časopisu honorirani, je to drugotnega pomena. Primarna je moralna dolžnost do dviganja strokovne ravni svojih sodelavcev iz iste stroke, ki se zanimajo za nove dosežke, četudi samo na nivoju svojih zmožnosti in svojega znanja. Pa ne samo to. Udeleženec neke izobraževalne akcije bi po vrnitvi v podjetje prav lahko prek izobraževalne službe podjetja organiziral kratko, morda enourno predavanje, združeno z razgovorom z udeleženci. To se je sicer že zgodilo, vendar so taki primeri zelo redki. Seveda je tudi tu nujno, da je predavanje, kot prej članek, razumljivo. Kaj pomaga, če je informacija aktualna, popolna, celovita, pravočasna in objektivna, če pa zaradi nerazumljivosti ne more sprožiti miselnega procesa pri tistih, ki jim je namenjena. Morda bi bilo prav, če bi o tem sprejel primeren sklep tudi IO podjetja. S. R. 10500 P REMAZOVALNI STROJ Si Delova nj e l Uravnavanje pritiska strgala Czračnica) 2. Uravnavanje razdalje strgala od papirnega traku 3. Nastavitev kota strgala 4. Držalo strgala 5. Dvig strgala 6. Brušenje strgala Cpod različnim kotom) P R E M A Z 0 VAL NA GLAVA Zlata plaketa za papirniški pihalni orkester Vevče VEVČE, OKTOBRA — Na občnem zboru pihalnega orkestra 26. 9. 1970 smo sklenili, da se udeležimo tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije, ki je bilo junija 1971 v Kopru. S čim boljšim izvajanjem tekmovalnega programa naj bi dokazali, da nas priznanja, ki so ob proslavi 70-letnice orkestra deževala od vsepovsod, niso uspavala. Dokazali naj bi, da naša volja do dela in kvaliteta orkestra še vedno raste. To je orkestru tudi v celoti uspelo. Letošnje tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije je bilo tretje po vrsti. Razpisalo pa ga je predsedstvo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije — komisija za pihalne orkestre pri strokovnem odboru za glasbeno dejavnost. Organizatorja sta bila predsedstvo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Obalna turistična zveza Koper. Tekmovanje je bilo v treh sobotah in nedeljah v času od 5. do 27. junija 1971. Namen tekmovanja je bil, kot je razloženo v razpisu: — objektivna primerjava kvalitet tekmujočih pihalnih orkestrov, — poživitev dejavnosti pihalnih orkestrov, — izboljšanje programske in repertoarne politike, — dvig strokovnega znanja in umetniške ravni, — izmenjava izkušenj med dirigenti, — nastop pihalnih orkestrov pred širšo javnostjo. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno na tri težavnostne stopnje, kar je slehernemu pihalnemu orkestru omogočilo prosto izbiro njemu najprimernejše težavnostne stopnje. Naš orkester se je odločil, da bo nastopal v II. težavnostni stopnji. Čeprav so bili po končanem tekmovanju nekateri mnenja, da bi se lahko prijavili v I. težavnostno stopnjo, je bila odločitev dirigenta Franca Grebenska in upravnega odbora s predsednikom Nacetom Zajcem povsem pravilna. V I. težavnostno stopnjo so se prijavili pravzaprav le številnejši orkestri. Skladbe za to težavnostno stopnjo namreč zahtevajo, da se godbeniki na posameznih pultih menjavajo. To pa je pri našem orkestru, kjer mora vsak godbenik igrati vsako skladbo od začetka do konca, nemogoče. Vsi tekmujoči pihalni orkestri v vseh treh težavnostnih stopnjah so morali na tekmovanju igrati: 1. poljubno krajšo skladbo za uigravanje (te skladbe žirija ni ocen j evala); 2. dve prosto izbrani skladbi iz seznama, ki ga je določila žirija za določeno težavnostno stopnjo, od katerih je morala biti ena obvezna skladba jugoslovanskega avtorja. Našemu dirigentu je uspelo sestaviti zelo dobro kombinacijo treh skladb, ki so skupno prikazale vse odlike orkestra. Tako smo z razgibano koračnico J. Wichersa »Marš der Medici« navdušili sicer bolj hladno občinstvo. Prva skladba v konkurenci pa je bila I. Zajca »Graničarji«. Že samo dejstvo, da je skladbo napisal I. Zajc, mnogo pove. Vsa njegova glasba temelji bolj ali manj na kontrastnem izmenjavanju včasih še kar herojskih odlomkov in nežnih, liričnih melodij. Ta dva elementa pa vsebuje tudi skladba »Graničar«. Orkester je moral zelo pazljivo slediti dirigentovi palici, kajti ob hitrem menjavanju tempa in dinamike se kaj lahko zruši celoten razvoj skladbe. Za konec smo zaigrali še Barosso-Schefferja: »Brazil«. Z okrepljeno ritmično sekcijo smo uspeli dati skladbi tisto razgibanost in ritem, ki je tako značilen za vso južnoameriško glasbo. Nad skladbo so bili še posebno navdušeni mlajši poslušalci. Žirija, ki je bila sestavljena iz priznanih glasbenikov, je tekmujoče orkestre ocenjevala po veljavnih mednarodnih normah: 1. intonacija 2. zvok 3. skupna igra 4. tehnika 5. niansiranje (dinamika in fraziranj e). Vsakega od teh elementov je žirija ocenjevala posebej s točka- Trobila z večernega promenadnega koncerta pred restavracijo na Vevčah mi od 1 do 10. Sam sistem točkovanja pa je bil naslednji: a) Pihalni orkestri, ki so v I., II. ali II. težavnostni stopnji od 600 možnih dosegli najmanj 450 točk, so prejeli zlato plaketo z diplomo. Novosti iz strokovne knjižnice - Vevče Spasič, Nikoletič: Kontrola kvaliteta. Beograd, Privredni pregled 1679. Sg.: PE-00342 France Bučar: Vprašanja sodobne organizacije. Ljubljana, Uradni list SRS 1971. Sg.: PE-00343 Taboršak: Študij rada. Zagreb. Teh-nička knjiga 1970. Sg.: PE-00344 Timms, Pohlen: The production function in business. Hometvood, Richard D. Irtviin Inc. 1970. Sg.: PE-00345 Ellkasnost za kvalitet. VI Sovetiva-nje za kvalitet na proizvodstvoto vo Jugoslavija. Knjiga I/II. Ohrid 1971. Sg.: PE-00346 Pavlic: Oftalmologija. Beograd. Medicinska knjiga 1971. Me-00060 Navrockij: Higiena truda. Moskva, Izd. Medicina 1967. Sg.: ME-00061 truda pni rabote s radiem. Moskva, Parhomenko. Zolcmihina: Higiena Medgiz. 1960. Sg.: ME-00062 Jeriha: Parni kotli.' Ljubljana. Zveza energetikov Slovenije 1971. Sg.: 00098-EN-00101 Elektronski računalniki. Ed. by F. Spiller-Muys. Ljubljana, EZS 1971. Sg.: EN-00102 Rečnik tehničkih izraza. I/II. Beograd, Tehnička knjiga 1971. Sg.: SL-00143/1,2 Anton Grad: Francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar. Ljubljana, Cankarjeva založba 1966/. Sg.: SL-00144 Anton Grad: Italijansko-slovenski in slovensko-italijansku slovar. Ljubljana. Cankarjeva založba 1969 Sg.: SL-00145 Komac-Skerlj: A n g 1 e š k o - s lo v e n s ki in slovensko-angleški slovar. Ljubljana, Cankarjeva založba 1969. Sg.: SL-00146 Polygraph Jahrbuch 1970-1971. Frankfurt/M. Polygraph Verlag 1970. Sg.: TS-00013 E. Mutter: Farbphotographie. Wien, Springer Verlag 1967. Sg.: RA-00066 Photo-Graphis 71. International An-nual of Advertising Photography. Ziirich. The Graphis Press 1971. Sg.: RA-00067 M. Brezinščak: Merjenje H računanje u tehnici i znanosti. Priloga: Prirodne konstante d dvostrani odnosi medu jediniicama. Zagreb, Tehnička knjiga 1971. Sg.: PR-00091 Continuous pulping processes. By Sven Rydholm. Tappi STAO Ser. No. 7. New York, Tappi 1670 Sg.: CP-00230 G. L. Booth: Coating equipment and processes. New York, Locktvood Publ. Co., Inc. 1970. Sg.: CP-00231 b) Orkestri, ki so bili ocenjeni z najmanj 390 točkami, so prejeli srebrno plaketo z diplomo. c) Za bronasto plaketo in diplomo pa je bilo potrebnih najmanj 316 točk. Naš orkester si je priigral 499 in 1/2 točke, kar je bilo več kot dovolj za zlato plaketo. Izpolnile so se naše skrite želje in želje vseh prijateljev našega orkestra. Naš uspeh pa je še toliko večji, ker smo od vseh pihalnih orkestrov, ki so nastopili v II. težavnostni stopnji, dobili daleč največ točk. Celotno tekmovanje je lepo uspelo, čeprav je v samih propo-zicijah tekmovanja še nekaj spornih točk, oziroma pomanjkljivosti. Tako so nekatere godbe povabile v svoje vrste posebej za tekmovanje več profesionalnih glasbenikov. Te pa se seveda ne more ocenjevati po enakih kriterijih, kot čisto amaterske orkestre. Mednje spada tudi naš, zato bomo skušali vplivati na žirijo naslednjega tekmovanja, da pravilnik točkovanja ustrezno spremeni. Sedaj, ko sta zlata plaketa in diploma dobili svoje mesto v vitrini našega orkestra poleg drugih priznanj, pa še poglejmo, kaj nas čaka v prihodnje. Že v septembru smo lahko dokazali, da je priznanje prišlo v prave roke. V Metliki smo izvajali skupno z orkestroma Metlike in Trebenj promenadni koncert in s tem zelo popestrili tamkajšnje partizansko slavje. Med lanskoletnim srečanjem teh treh pihalnih orkestrov je bilo namreč dogovorjeno, da naj bi bilo srečanje vsako leto v drugem kraju. Tako je letošnje srečanje organizirala godba iz Metlike. Naj na koncu dodam še nekaj besed o našem gostovanju pri naših prijateljih iz Avstrije. Orkester Gratkornske papirnice je bil čudovit gostitelj in čas, ko smo bili skupaj, je bil veliko prekratek. Želeli bi, da bi vsaj del tistega navdušenja, ki so ga pokazali ljudje v Avstriji med našo glasbo, pokazali prebivalci naših domačih krajev, iz katerih naš orkester tudi izhaja. Drago Kasagič Člani gasilskih in ribiških društev Vevč in okolice po tradicionalni nogometni tekmi. Tokrat je bil rezultat neodločen 2 : 2 Tudi vevški gasilci so prispevali svoj delež ob tednu požarnega varstva VEVČE, OKTOBRA — Vsakoletni požarnovarnostni teden v SRS je za nami. Letošnji teden požarnega varstva je bil za gasilce občine Ljubljana Moste-Polje ter za naše gasilce izredno naporen, vendar pa zelo uspešen. Že teden dni pred požarnovarnostnim tednom je bilo na Vevčah tekmovanje pionirskih desetin. Vse 4 pionirske ekipe so na tem tekmovanju pokazale izreden polet in disciplino, zato so bili tudi rezultati tekmovanja v vseh panogah zelo dobri. Društvenim vodstvom Zadobrova-Sneberje, Sostro, Zg. Kašelj ter Slape-Polj e gre vsa zahvala za odlično pripravljene tekmovalne desetine pionirjev. Vse desetine so ob koncu tekmovanja prejele diplome in enake denarne nagrade. V samem tednu požarnega varstva je operativni štab ObGZ pripravil pester program, ki je bil dokaj dobro izbran ter uspešno izveden. Izvršena je bila aktivi-zacija nekaterih obrobnih gasilskih društev, ki so pokazala dobro pripravljenost, če bi prišlo nenadoma do katastrofalnih, elementarnih nesreč in večjih požarov. Po vseh naseljih je bilo PGD Slape (III. mesto) se pripravlja na nastop Ekipa iz Zg. Kašlja je zasedla II. mesto. Na sliki: člani in vodstvo po uspešno opravljeni vaji razdeljenega mnogo propagandnega gradiva, ki je in bo občanom služilo za boljše razumevanje ob eventualnih elementarnih nezgodah in vseh vrstah požarov. 21. septembra 1971 je bila izvršena velika mokra vaja v Zadvo-ru. Na vaji je sodelovalo 15 gasilskih društev z več kot 170 gasilci. Vaja je predvsem zaradi novih motornih brizgaln in dobre organizacije odlično uspela. Nekatera tovarniška gasilska društva so izvedla vaje na področjih tovarn, med njimi tudi gasilci Papirnice Vevče. Zadnji dan požarnovarnostnega tedna pa je bilo na Vevčah občinsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 11 tekmovalnih desetin, ki so se pomerile v tridelnem napadu, polaganju cevovoda ter deseteroboju oz. štafeti. Rezultati : Industrijska gasilska društva PIGD Združene papirnice Ljubljana, Vevče 767 točk in I. mesto PIGD Teol Ljubljana, 759 točk in II. mesto PIGD Saturnus Ljubljana, 742 točk in III. mesto PIGD Kolinska tovarna Ljubljana, 725 točk in IV. mesto PIGD Izolirka Ljubljana, 664 točk in V. mesto Poklicna gasilska enota Javnih skladišč 660 točk in VI. mesto Prostovoljna gasilska društva PGD Sostro 773 točk in I. mesto PGD Zg. Kašelj 749,5 točke in II. mesto PGD Slape-Polje 731 točk in III. mesto PGD Zadobrova-Sneberje 641,5 točke in IV. mesto PGD Bizovik 460 točk in V. mesto Največ znanja so prav gotovo pokazala PIGD Združenih papirnic Ljubljana, Vevče ter PGD Sostro. Vsem udeležencem oz. tekmovalnim desetinam je ObGZ podelila diplome ter skromne denarne nagrade. Na koncu tekmovanja je bil tudi slavnostni prevzem 4 novih motornih brizgaln znamke Rosen-bauer, ki jih je ObGZ nabavila za prostovoljna gasilska društva. Prav tako pa sta bila uradno prevzeta 2 nova gasilska avtomobila, ki sta last Šmartnega ter Lipoglava. Za zaključek požarnovarnostnega tedna pa je bila 2. 10. 1971 odigrana tradicionalna nogometna tekma med ribiči in gasilci. Ker je bil rezultat 2:2, bo odigrana še ena tekma v soboto, 16. 10. 1971. Zmagovalcu srečanja pa je namenjen lep pokal. Dejavnost številnih tovarniških in prostovoljnih gasilcev je bila torej pestra in bogata. Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih ta društva imajo na razpolago, delo poteka skozi celo leto, kar se odraža v uspehih te humane organkacije na vseh področjih. V. J. Vevški planinci smo veseli ljudje VEVČE, OKTOBER — Spet se je leto obrnilo od mojega zadnjega pisanja o planinarjenju. Najprej zima, čas lepih zimskih izletov in užitkov, posebno še za smučarje, ki so tudi v okviru našega društva pridno odhajali na bele poljane. Potem je prišla pomlad, bele poljane so ozelenele, sonce je prijetno grelo, gore so postale bolj dostopne in še bolj vabljive. Spomladi smo začeli ubirati naše poti po hribih in dolinah, občudovali prve zvončke in trobentice, pozneje smo v hudi poletni vročini v gozdu obirali rdeče jagode in borovnice, v jeseni pa brodili po visokih travah, spotoma obirali lešnike, zrli na ajdo ob poti in drevje, ki se je šibilo pod težo sadov. Takole smo planinarili v letošnjem letu: 16. maja je društvo priredilo prvi izlet. 31 se nas je odpravilo na Kum, z vlakom do Trbovelj, od tam pa peš naprej. Vreme je bilo lepo, pot prijetna, nekateri so šli do vrha po cesti, drugi po gozdu. Na vrhu smo preživeli nekaj lepih uric na toplem soncu, proti večeru pa nas je vlak odpeljal iz Hrastnika domov. Naslednji izlet je bil 6. junija na Trdinov vrh v Gorjancih. Do Gorjancev smo se peljali z avtobusom, potem pa smo šli peš do Gospodične in na Trdinov vrh. Tokrat je bilo udeležencev '41. Vreme je bilo lepo, le enkrat je padlo nekaj kapljic dežja. Z Gospodične smo imeli prelep razgled daleč po Dolenjski. Edinstvena je bila tokrat vožnja z našim starim tovarniškim avtobusom. Na vsakem malo višjem klančku se je ustavil, potem smo se zapeljali malo nazaj pa spet naprej, do prvega naslednjega klanca. Ves trud našega izkušenega šoferja je bil zaman. S težavo nas je pripeljal do Novega mesta, tam pa nam je na srečo redni avtobus ustavil kar sredi ceste, tako da smo bili hitro doma. Avtobus so naslednji dan v Novem mestu popravili in potem nas je spet zvesto vozil na razne strani. 20. junija smo šli k Češki koči nad Jezerskim. Čto nas je 26, Vreme je bilo spet lepo, naši naraščajniki so uživali pri kepanju, ostali pa na toplem soncu. Nazaj grede smo šli še k Planšarskemu jezeru. 17. in 18. julija je bil izlet na Peco — udeležba 12 članov. Vožnja je bila pirecej dolga, potem pa še hoja. Vrh Pece je visok. Z nami je junaško prisopihal na vrh tudi naš šofer Jernej, ki sicer ne planinari prepogosto. Ob povratku z vrha smo komaj še ušli dežju, skrbelo nas je, kako bo naslednji dan. Drugo jutro je spet sijalo sonce, navsezgodaj smo šli na pot proti Topli, vsenaokrog je cvetel rododendron. Koliko je bilo ob poti borovnic, posebno pa še rdečih jagod, je težko povedati. Ob devetih dopoldne smo že počivali na visokogorski kmetiji, kjer smo si privoščili kislega mleka do sitega. Gorski svet na Koroškem je zelo lep, videli smo toliko lepega, da tega opisati sploh ni mogoče. Proti večeru smo se iz Solčave odpeljali domov. Naslednji izlet je bil 7. in 8. avgusta na Grintovec. Izleta se je udeležilo 9 članov. Počitnice so bile, dopusti, pa še huda vročina. tako da marsikdo ni imel korajže, da bi šel na pot. Mnogo znoja je bilo prelitega od začetka poti iz Kokre do cilja, zato pa je bil užitek ob doseženem cilju še večji. Prespali so člani v Koči na Ko-krškem sedlu. Spali smo že v mnogih planinskih kočah, tu pa se je prvič primerilo, da so bile postelje brez rjuh. 21., 22. in 23. avgusta je bil izlet na Km, katerega se je udeležilo 16 članov. Prvi dan popoldne smo šli iz Bohinja do Komne in do Koče pod Bogatinskim sedlom, kjer smo prespali. Zjutraj smo že pred peto uro krenili na pot, najprej do Bogatinskega sedla, potem naprej — 10 proti vrhu Krna, 6 proti Krnskemu jezeru. Ob poti so rasli celi šopi planik, veliko jih je bilo. Z zanimanjem smo si ogledovali tudi ostanke vojaških stavb, cest, bunkerjev, ovir iz bodeče žice, marsikaj še iz časov prve svetovne vojne, nekaj pa iz druge svetovne vojne. Koliko trpljenja mnogih neznanih ljudi je bilo treba, da so tako visoko v hribih zgradili vse te reči, zato da so se potem lahko med seboj pobijali. Vsa pot je velik spomin na te čase. Posebno vrh Krna je posut z ostanki nekdanjega vojskovanja, gora je vsevprek prekopana z rovi, če bi se spustili vanje, bi našli še marsikaj. Medtem ko se je del planincev vzpel na vrh, smo ostali uživali ub Krnskem jezeru. Voda je bila zagotovo bolj topla kot Sava pri nas doma, tako da ni nič čudno, če so se nekateri okopali v njem. Naši najmlajši so uživali ob ribolovu posebne vrste. V Krnskem jezeru žive ribice, ki zrastejo do 10 cm dolžine in takih drugje ni najti. V jezeru jih je zelo veliko. Cim si vtaknil nogo v vodo, je bilo takoj okrog nje na desetine teh ribic. Fantje so- jih lovili v škatle in polivinilaste vrečke, potem pa so jih spet spuščali nazaj. Ostali pa smo se sončili na jezerskem bregu. Od jezera smo krenili potem navzdol proti Lepeni, po strmi in ne preveč prijetni poti. Spotoma smo videli ostanke žičnice, katero so imeli še pred vojno tam napeljano Italijani. V Lepeni smo prespali, naslednji dan smo odšli do vasi Soče, odkoder smo se skozi Trento, mimo izvira Soče, prek Vršiča odpeljali domov. Bil je lep izlet, čudovito vreme, veliko lepih doživetij. 12. septembra nas je 28 odšlo na izlet na Nanos, Do Razdrtega smo se peljali z avtobusom, od tam pa po daljši poti na vrh. Pot ni težka, kraški svet pa je gpet čisto nekaj posebnega. Proti vrhu raste veliko encijana, iz njegovih korenin delajo zdravilno pijačo zoper želodčne težave. Na vrhu so se na lepem začele vleči meglice, iz njih pa je začel padati droben dež. Upali smo, da bo prenehalo deževati, ko smo videli, da ne bo, smo jo kar v dežju mahnili v dolino, V načrtu smo imeli, da se bomo Vračali v drugi smeri, proti Predjamskemu gradu, v dežju pa smo se vrnili po isti poti v Razdrto. Tja smo prišli vsi mokri kot miši. Imeli smo sicer vetrovke in bunde, pelerine pa ni imel nihče in tako smo bili po nogah do kože premočeni. Preveč smo se zanašali na jutranjo radijsko vremensko napoved, da bo samo delno oblačno in tudi to nas je zmotilo, da gre za kratek izlet, zato nismo vzeli s seboj potrebne opreme. Premraženi in mokri smo komaj čakali, da bomo doma. Na zadnji izlet smo odšli 26. septembra na Mirno goro v Beli krajini. Peljali smo se do Komar-ne vasi, od tam pa peš naprej. Sli smo mimo hiše, kjer je bila med vojno uprava partizanskih bolnišnic in tudi sicer smo videli na tej poti mnogo spominskih krajev iz naše narodnoosvobodilne borbe. Hodili smo po prelepi jesenski pokrajini ob robovih Kočevskega Roga, Naleteli smo na sledove divjačine, tam okrog je še mnogo jelenov pa tudi medvedov in divjih prašičev. K sreči nam ni prišel nihče na pot. Ti kraji so res pravi raj za lovce. Videli smo lovske opazovalnice visoko v drevju, nekje gradijo nov lovski dom. Tam smo naleteli tudi na udomačenega jelena, starega 15 mesecev, vendar ne dosti manjšega od krave. Na vsak način je hotel z nami, tudi trkal bi se rad, imel je več kot 30 cm dolge rogove, zato se ni bilo šaliti z njim. Kar lepo smo morali počakati ob poti, da ga je gospodinja s težavo spravila nazaj, sicer bi nam verjetno sledil do Mirne gore. Še na Vevče bi ga najbrž lahko pripe- ljali, če bi ga imeli kam dati. Mirna gora leži sredi prelepe Bele krajine, uživali smo ob razgledih, ki so se odpirali na vse strani. Planinski dom na Mirni gori je ves prenovljen, povsod vladata čistoča in red, hrana in pijača sta dobra in poceni. S Semiča se do doma lahko pripelješ z avtom, cesta je bolj slaba, je pa zato v domu vse bolje kot marsikje drugje. Z vrha smo se na povratku spustili na semiško stran. Na cesto smo prišli pri hiši, kjer je bil med NOB ustanovljen invalidski pevski zbor. Potem smo se peljali proti Semiču. Na obeh straneh vinogradi, tisti dan so imeli trgatev, grozdje so v glavnem potrgali že dopoldne in so ga že stiskali, tako da ga nismo mogli nič dobiti. Imeli pa so domače vino in mošt. Občudovali smo spotoma sadno drevje, posebno slive so se. kar šibile pod težo sadov. Prelepa je Bela krajina s svojimi hribi in griči, z belimi brezami, zelenimi vinogradi, s sadovnjaki: morda še lepša prav v tej sončni jeseni, bogati sadov. Prek Metlike in Noi-vega mesto smo se zvečer vrnili domov. To so bili naši letošnji izleti, organizirani v okviru Planinskega društva. Vendar to še zdaleč niso bili vsi. Mnogo članov našega društva je odhajalo v gore v manjših grupah, s prijatelji in sodelavci, kakor je bilo pač komu bolj všeč. Lahko rečemo, da je mnogo Vevčanov v letošnjem letu hodilo po gorah in to je prav gotovo razveseljivo. Naj na koncu še omenim, da se je v naših razgovorih rodila tudi misel, naj bi vevški planinci imeli svojo pesem. Pogovarjali smo se o tem in zdaj je tu predlog za tako pesmico. Planinci smo vevški veseli ljudje, tja gor med planine nas vleče srce, čez teden za delo, za dom vsak skrbi v nedeljo v planine hiti. Brž ruzak na rame in pot pod noge, kar hitro za nami so ceste prašne, ko znajdemo spet se v naročju gora, srce nam veselo igra. V dolenjsko gričevje, v gorenjske gore pa v štajerske hribe, v primorske vrhe, po širni deželi na mnoge strani, nas vodijo naše poti. Če čevelj te žuli in ruzak teži, če sapa nagaja in znoj se cedi, to nič ni v primeri z lepoto gore, čim višje, tem lepše je vse! Tu rožice gledaš, tam bistre vode, v razgledih uživaš vrh strme gore, ko daleč pod nami doline leže, veselo je vsako srce. In v kočah zvečer si krepimo moči, si pesmi pojemo, čas hitro beži, a zjutraj zarana že sredi poti, nas jutranja zarja dobi. Planinci smo vevški veseli ljudje, v planine zdaj gremo in šli bomo še, ahmladi, atstari, vse vleče v gore, planinam smo dali srce! I. P. Ostanki kasarn na poti proti Krnu Na sončni Mirni gori Naši naraščajniki pri Češki koči Stane Laznik sprejema pokal za I. mesto papirnice v šahu od predsednika ObSS Domžale Tine Zabnikar zmaguje v spretnostni nalogi sestavljanja mlinčkov Srečanje upokojencev papirnice Količevo Naša najstarejša upokojenca še vedno čila in zdrava v družbi kolegov Se na mnoga leta! Zakonca Orehek v veselem razpoloženju ... KOLIČEVO, OKTOBRA — Kot že vrsto let, je tudi letos sindikalna organizacija pripravila srečanje upokojencev. Mesto srečanja je bilo izbrano v Trebiji v Poljanski dolini. Po obvozu dveh avtobusov podjetja Transturist iz Škofje Loke po bližnjih avtobusnih postajah, kjer so bila zbirališča, se je na zbornem mestu zbralo čez devetdeset upokojencev. Spet so se pozdravili upokojeni delavci, spet so obudili spomine, ko so se pri delu srečavali vsak dan, spomine na trdo delo, ki se je pričelo za večino že v dobi, ko so krojili usodo delavcev še kapitalisti — lastniki tovarn. Dvigala se je jutranja megla, ko sta se avtobusa bližala Škofji Loki po cesti skozi Reteče. Cela skupina se je odpravila prek značilnega Mestnega trga z gotskimi in baročnimi portali na Loški grad. Grad je bil 800 let sedež freisinških škofov in je sedaj v njem muzej, v katerem so si z zanimanjem ogledali oddelke o naravi, o loškem gospodarstvu in gradovih, o obrti in cehih, o ljudski umetnosti in rezbarstvu, o slikarjih in kulturnih delavcih, o ljudski revoluciji iz časa narodnoosvobodilnega boja. Zanimiv je bil tudi obisk nad 300 let stare kmečke hiše v bližini gradu, z vso staro notranjo opremo, čebelnjakom, vodnjakom in kozolcem. Ta hiša je bila prestavljena sem in je sedaj muzejski objekt. V hiši so bili upokojenci sprejeti in kot gostje postreženi s kosom kruha in gorenjsko »zaseko« ter Šilcem domačega žganja. Po približno dvajsetih kilometrih vožnje skozi Poljane in Gorenjo vas, po asfaltirani sicer pa precej ovinkasti cesti je skupina prispela v Trebijo, v Dom pod planino, kjer je bil potem drugi del oziroma zaključek tega družabnega srečanja. Tov. direktor Ivo Sonc je v imenu kolektiva in vseh organizacij pozdravil vse udeležence srečanja, v nekaj besedah povedal o sedanjem delu in o bodočih načrtih v podjetju. Ob pogovorih, pomenkih, obujanju spominov, ob poskočnih zvokih harmonike in seveda ob plesu polk in valčkov je hitro mineval čas. Med udeleženci srečanja so bili upokojenci od letos pa tudi nekateri, ki so že tudi čez dvajset let v pokoju. Bilo je nekaj osemdesetletnikov, ki se še prav krepko držijo. V večernih urah je bil potem povratek, vreme se je sicer pokvarilo, srečanje upokojencev pa se je vseeno končalo v zadovoljstvo vseh, povabljencev in organizatorjev. Tone Smole is* Oto Pestner znova navdušil Po delu šport in razvedrilo KOLIČEVO, SEPTEMBRA — S prireditvijo »Po delu šport in razvedrilo«, ki je bila v torek, 21. septembra v nabito polni domžalski hali, smo zaključili letošnje občinske sindikalne športne igre. V uradnem delu prireditve so bila podeljena priznanja najboljšim posameznikom in ekipam. Naši športniki so se dobro odrezali — kar precejkrat so morali na oder po pokale in diplome. Tako kegljači za 1. mesto v borbenih igrah, v disciplinah 6-krat 100 lučajev, ter Jože Poljanšek in Vide Vavpetič za I. oziroma II. mesto med posamezniki; namiznoteniški igralci za ekipno prvo mesto ter vsa prva tri mesta med posamezniki (Stražar, Vavpetič V., Skok); Stane Laznik kot kapetan »večno« prve šahovske ekipe; odbojkarji za drugo mesto; smučarji za tretje mesto v veleslalomu — ekipno. Seveda pa nam največ pomeni prehodni pokal za doseženo prvo mesto v skupnem tekmovanju. V zabavnem delu programa pa so nas navdušili Marjana Deržaj, Majda Renko, Damir Koren, Sonja Gaberšček, ansambel Francija Puharja, najbolj pa je vžgal mladi zmagovalec slovenske popevke Oto Pestner, ki ga navdušeno občinstvo kar ni spustilo z odra. Posamezne točke je povezoval simpatični in iznajdljivi Marjan Kralj. V program je bil vpleten tudi quiz, v katerem so sodelovali predstavniki devetih podjetij naše občine v spretnosti in znanju. Ob nekaterih točkah smo se iz srca nasmejali. Zadovoljni gledalci smo se pozno v noč razšli z željo, da bi se take prireditve še ponavljale. W Povez AN! MAGIČNI KVADRAT! 1 2 3 k 5 G 7 8 9 10 2 11 3 k 12 5 13 6 11 12 11 H 15 16 17 ? IS 8 9 16 10 17 VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. naša dežela, 2. naznanilo, anon-sa, inserat, 3. naziv slovenske tovarne papirja, ki je zelo znana po svojih izdelkih »Paloma«, 4. žensko ime (junakinja Carskega sla), 5. vojak domačinov v Vzhodni Afriki, 6. drsnik, tokovni odje-malnik, 7. vrsta raka, 8. človek, ki je — največkrat proti svoji volji — razrešen službe ali funkcije, 9. del roke, včasih tudi dolžinska mera, 10. vrsta dolgorepe papige z močnim kljunom, 11. elektronska naprava za daljinsko odkrivanje in ugotavljanje oddaljeno^ sti predmetov, 12. kum, pokrovitelj, dobrotnik, 13. žensko ime (Schwarzkoblerica iz Visoške kronike), 14. fevdalni zemljiški gospod v Rusiji, 15. dramsko delo s petjem in glasbo, spevoigra, 16. prizorišče, bojišče, torišče, prostor v cirkusu. 17. samec domače pernate živali. Hokej na ledu v sezoni 1971/72 ŠAH VEVČE, OKTOBRA — Vevški hokejisti — igralci »SLAVIJE«, so letošnjo sezono pričeli že zelo zgodaj. Letne kondicijske priprave so se pričele že 7. julija in so trajale do 4. septembra. Treningi so bili trikrat tedensko pod strokovnim vodstvom lanskoletnega trenerja Ceneta Valentarja z Jesenic, s katerim je bila podaljšana pogodba o delu tudi za letošnjo tekmovalno sezono. Priprave na ledu so stekle 6. septembra in bodo trajale vse do letošnjega državnega prvenstva, ki se bo pričelo 6. novembra. Ligaško in mladinsko moštvo bosta tudi letošnjo sezono odigrala vse prijateljske in prvenstvene tekme v Hali Tivoli Ljubljana. Drsališče v Zalogu pa bo zanesljivo dokončno usposobljeno prihodnje leto. Sredstva za dokončno izgradnjo so že skoraj zagotovljena. Novi upravni odbor in komisije, ki so bile izvoljene 24. junija 1971 na rednem letnem občnem zboru, sestavljajo: Janez PRESL — predsednik kluba Janez GRtlNFELD — podpredsednik Janko VIDIC — tehnični sekretar Ivo BOSTIC — blagajnik Ivo DOMJAN — predsednik tehnične komisije Justin AVSEC — predsednik finančne komisije Jože MARTINI — predsednik propagandne komisije Andrej NOVAK — predsednik disciplinskega razsodišča Stane ROBIDA -—■ predsednik nadzornega odbora Jože BEZLAJ — predsednik in trener mladinskega moštva. Vsem tem izvoljenim osebam pomaga še 16 ljudi, ki so izvoljeni v posamezne komisije novega vodstva HK Slavije. Ligaško moštvo, ki ima za seboj že mesec dni priprav na ledu, je dokaj dobro pripravljeno, zato UO računa, da bo le resno in načrtno delo zagotovilo uspehe v tekmovanjih državnega prvenstva in prvenstvo SRS za mladince. LIGAŠKO MOŠTVO BO NASTOPALO V NASLEDJNI SESTAVI: Vratarji — Franci Lomovšek, Domine Lomovšek in Tone Zadnikar. Branilci — Gregor Repina, Janez Gruden, Leopold Grosman, Niko Drečnik, Uroš Bergman, Branko Smolej. Napadalci — Stane Kvartuh, Zvone Erjavc, Matija Modic, An- Obisk koče na Veliki planini in bodoča smučarska sezona VEVČE, OKTOBRA — V letni sezoni od 1. maja do 30. septembra 1971 je v planinski koči na Veliki planini letovalo naslednje število oseb in je bilo nočitev: maj Oseb 10 Nočitev 27 junij 14 56 julij 40 162 avgust 39 155 september 25 57 128 457 Podatki kažejo, da je zanimanje za obisk koče od prejšnjega leta zopet naraslo. To je še en dokaz, da je za delovnega človeka koča še kako potrebna in je število tistih, ki svoj dopust še vedno koristijo za oddih v planinah, iz leta v leto večje. V knjigi pritožb, pohval in predlogov je izraženo večinoma zadovoljstvo in veselje, posebno tistih, ki so imeli ob vsem udobju v koči še srečo z lepim vremenom, kar je seveda v planinah eden važnih, če ne najvažnejših pogojev za izpolnjene želje vsakega obiskovalca, ki se odloči za nekajdnevno bivanje v gorah. V čast gospodinjam, ki so letos skrbele za kuhinjo, kočo in red ter čistočo v njej, je potrebno izreči besedo pohvale, saj so prav vse brez izjeme pri odhodu poskrbele za čistost in red, prav tak, ki ga vsak obiskovalec želi imeti, ko odpre hišna vrata in se mu zasveti čistoča, nudi urejenost prostorov, v katerih bo nekaj dni užival spokojni mir, komfort koče, lepoto gora, in ko bo odšel iz koče in obrnil ključ, naj 'ima prijetno zavest, da bo tudi prišlec za njim enako prijetno presenečen, zadovoljen in se v mislih zahvalil planincu, ki je pred njim bival v koči. Tudi letošnje leto upravlja kočo Planinsko društvo Vevče, Ker je koča po skoraj triletnem delu dograjena, je bilo v letošnjem letu nekaj manj skrbi od prejšnjih let, ko je bilo potrebno še opremiti notranjost, urediti okolico itd. Organizirani sta bili dve delovni akciji. V juliju, ko je pod vodstvom Pavle Jager bilo izvedeno generalno čiščenje notranjih prostorov koče, druga pa je bila septembra, ko je bila akcija za pripravo kurjave in pa generalno čiščenje in obnovo rezervoarja za vodo — kapnico. V tej drugi akciji je bila uresničena posebna dobra misel, da naj bi v akciji za pripravo kurjave sodelovali pla-ninci-pionirji iz osnovne šole Poljie, ki so člani mladinskega odseka P. D. Vevče. V letu 1970, ko so razširjali smučarsko progo od hotela Šimnovec do Zelenega roba, je bilo posekanega precej bukovega drevja, ki pa je še po dveh letih ležalo križem kražem pod žičnico in precej kvarilo okolje naše planinske koče. Na seji UO P. D. Vevče je bil sprejet sklep, naj se omenjeno področje primerno uredi. Zato smo združili prijetno s koristnim in po nekaj urah poštenega dela nažagali, znosili in zložili pod streho kurjavo še za drugo zimo. Pod vodstvom zelo prizadevne učiteljice Ivanke Bobnar so pionirji-planin-ci, 22 po številu, opravili verjetno edinstveno tovrstno akcijo na Veliki planini doslej. Vzporedno z urejanjem okolice koče pa je bilo opravljeno tudi zelo pomembno delo v koči sami. Že dalj časa smo namreč opazovali in ugotavljali, da voda — kapnica ni posebno čista. Analiza vode je to mnenje le potrdila in pod nujno je UO P. D. Vevče sklenil, da se mora temeljito izprazniti in očistiti betonski rezervoar in ga prepleskati s posebno snovjo, ki garantira večjo čistočo in higieno vode in obenem preprečuje izgubo dragocene vode med poroznimi betonskimi stenami, kar smo že nekaj časa sumili. Tako je bila pod strokovnim vodstvom ing. Zorana Pirca opravljena resnično potrebna obnova rezervoarja za vodo. Delovne akcije so se udeležili naslednji planinci: Janez Krese, Matija Lampelj z Matjažem in Mojco, Franc Jeriha, Anton Osterman, Justina Šubelj, Marija Jeriha z Jano, Draga Štrubelj, Jože Kozjek, Mirko Podgorelc, ing. Franc Jozelj z Marijo, ing. Zoran Pirc in Jože Bezlaj. Po zelo uspešni delovni akciji so pionirji-planinci zakurili taborni ogenj, ostali planinci pa so si uredili prav prijeten piknik s pečenjem na ražnju, kar je po trdem delu vsem zelo teknilo. Od 15. 10.—31. 10. bo objavljen razpis za prijave za zimsko sezono, ki traja od 1. 11. 1971 do 31. 4. 1972. V zimski sezoni imajo prednost kolektivni obiski, oziroma člani smučarskih tečajev in izletov, prosti termini pa so na razpolago članom kolektiva Papirnice Vevče in članom P. D. Vevče. Za gospodarski odbor P. D. Vevče Jože Bezlaj drej Bricelj, Franci Kvartuh, Stane Ulčar, Milan Boškovič, Marko Habič, Zoran Kos, Marjan Komočar, Darko Lavrič in Franci Gros. Konec oktobra pa se bo vrnil iz JLA Franci Lešnjak, eden naših boljših igralcev. Trener Valentar ima torej na razpolago 23 igralcev za člansko moštvo, tov. Bezlaj pa ima na razpolago nad 30 mladincev. Razpored prvega dela državnega prvenstva zvezne A lige pa je za Slavijo naslednji: I. kolo 6. 11. 1971 MEDVE- ŠCAK : SLAVIJA v Zagrebu II. kolo 13. 11. 1971 SLAVIJA : OLIMPIA v Ljubljani III. kolo 21. 11. 1971 JESENICE : SLAVIJA na Jesenicah IV. kolo 27. 11. 1971 SLAVIJA : PARTIZAN-Bgd v Ljubljani V. kolo 4. 12. 1971 KRANJSKA GORA : SLAVIJA na Jesenicah VI. kolo 11. 12. 1971 SLAVIJA : MEDVEŠČAK v Ljubljani VII. kolo 18. 12. 1971 OLIMPIA : SLAVIJA v Ljubljani VIII. kolo 25. 12. 1971 SLAVIJA : JESENICE v Ljubljani IX. kolo 5. 1. 1972 PARTIZAN : SLAVIJA v Beogradu X. kolo 8. 1. 1972 SLAVIJA : KRANJSKA GORA v Ljubljani Drugi del državnega prvenstva za plasma od 1. do 4. mesta in kvalifikacije pa se bodo pričele 22. 1. 1972, prvenstvo pa bo zaključeno 26. 2. 1972. Prvenstvo je v sezoni 1971/72 nekoliko skrčeno, predvsem zaradi priprav državne reprezentance, ki odhaja 27. 1. 1972 na olimpijske igre v SAPPORO in svetovnega prvenstva »B« skupine, ki bo v času od 21. 3. do 4. 4. 1972 v glavnem mestu Romunije — Bukarešti. Poleg tega se bo ligaško moštvo udeležilo še tekmovanja za jugoslovanski pokal in se udeležilo dveh večjih turnirjev v Avstriji in Italiji. Pred prvenstvom pa bo ligaško moštvo odigralo še 7 prijateljskih tekem v glavnem z avstrijskimi in domačimi moštvi. Člani kolektiva »Papirnice Vevče« bodo tudi letos imeli določen popust pri nabavi vstopnic za vse prvenstvene tekme. Objava o popustu pri vstopnicah bo javljena pravočasno. Ljubitelje hokejskega športa obveščamo, da bosta tekmi z Jesenicami 21. 11. 1971 in Kranjsko goro 4. 12. 1971 po vsej verjetnosti v Ljubljani, ker bo drsališče na Jesenicah zaradi gradnje strehe odprto predvidoma šele 15. 12. 1971. Ob koncu pa vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležujete vseh tekem in nas bodrite, tako kot preteklo tekmovalno sezono. J. Vidic 10. jubilejni šahovski turnir »Hering-Zupančič« v Domžalah KOLIČEVO, OKTOBRA — V času od 25. septembra do 10. oktobra je potekal v Domžalah 10. jubilejni spominski šahovski turnir Hering-Zupančič. Za vse ša-histe Domžal in okolice je bil to velik dogodek. Tistim, ki so sodelovali, je pomenil preizkus moči z ostalimi nasprotniki, gledalcem pa užitek ob spremljanju številnih lepih in zagrizenih borb. Na turnirju so sodelovali trije igralci iz našega kolektiva: Vide Vavpetič, Ivo Sonc in Lado Koncilja. Moramo reči, da so nas kar uspešno zastopali. V skupini A je Vavpetič delil III.—IV. mesto, v skupini B pa sta bila Sonc in Koncija na III. oziroma V.—VI. mestu. Končni vrstni red v skupini A, kjer so igrali mojsti, mojstrski kamniške in domžalske občine. Po neusmiljenih bojih so si na koncu razdelili mesta takole: I. —2. Jagodic in P. Zupančič 9 točk 3. Sonc 7 točk 4. Limbek 6,5 točk 5. —6. Ocepek ml. in Koncilja 6 točk 7.—9. Žitko, Pogačar in Narad 5 točk 10. Vidic 3,5 točk II. Ritonja 3 točke 12. Ocepek st. 0,5 točke. PO' mnenju vseh udeležencev je turnir odlično uspel, za kar gre vse priznanje organizatorjem Ivu Soncu, S. Lazniku, L. Miliču in V. Vavpetiču. Veterana pri nepopustljivem boju kandidati in prvokategorniki iz Ljubljane, Novega mesta, Idrije, Kranja, Domžal in dva šahista iz Danske, je naslednji: 1. R. Kržišnik 10,5 točk 2. Slak 9 točk 3. —4. Z. Kržišnik in Vavpetič 8 točk 5.—6. Ivačič in Pedersen 7,5 točk 7.—8. Penko in Cuderman 7 točk 9. Šiška 6 točk 10. Karnar 5,5 točk 11. Bukovac 5 točk 12. Trebušak 4,5 točk 13. Mortensen 3 točke 14. Lorbek 2,5 točk V B skupini pa so se pomerili starejši igralci, šahovski veterani Ob 50-letnici Šahovske zveze Jugoslavije so bile podeljene medalje najzaslužnejšim posameznikom pri razvoju šaha na Slovenskem. Med osmimi nagrajenci je bil tudi naš dolgoletni predsednik Šahovskega kluba Domžale Ivo Sonc. Ob tej priložnosti mu vsi šahisti za lepo in zasluženo priznanje iskreno čestitamo. Hkrati je prejel priznanje za uspešno delo tudi ŠK Domžale. Na koncu pa še rešitev šahovskega problema iz prejšnje številke Našega dela. Upam, da ste našli pravo prvo potezo s kraljem na gl, potezi nato' se črni v naslednji ne more ubraniti matu. Varujmo svoje oči! VEVČE, JUNIJA — Tudi če izločimo pisarniška dela, je papirna industrija ena tistih, kjer je organ vida pri delu zelo obremenjen. To je pri delu v vzdrževalnih obratih, pri papirnih strojih, zlasti pa v ročni dodelavi papirja, kjer je napor oči stalno prisoten. Po vsem delu človek tudi doma rad vzame še knjigo ali časopis. Zato ne bi bilo napak postreči z nekaj nasveti s področja higiene branja, od katere je tudi odvisno zdravje oči. Najprej je važno okolje, v katerem beremo ali opravljamo delo, ki zahteva večji napor oči. Mir je eden najpomembnejših dejavnikov, ki omogočajo zbrano branje in delo. Zato si skušajmo zagotoviti pravo atmosfero. Najprej branje. Ne berimo ob ropotu pa tudi ne ob spremljavi radijske glasbe, ker bo tako naša pozornost razklana, zlasti kadar Izberemo zahtevnejše besedilo, pri katerem je potrebna večja koncentracija. Paziti moramo na pravilno osvetlitev. Najbolj idealna je dnevna svetloba, ki pada z leve na desno. Umetna razsvetljava naj bo takšna, da bo knjiga do-.bro osvetljena. Zairnica pa ne sme biti niti preslaba, niti premočna. Premočna luč slepi, preslaba pa utruja. Drža pri branju naj bo pokončna, tekst pa naj bo nagnjen navzgor v kotu 45°. Razdalja med knjigo in očmi naj bo med 25 in 35 cm. Ne čitajmo leže! Pri branju leže se hitro utrudimo, zbranost se zmanjša. Ne prenapenjajmo svojih oči! Če čutimo, da so utrujene, nehajmo brata. Nikdar ne smemo čitati na silo in očem ukazovati. Priporočljivo je, da med branjem večkrat pomežiknemo. S tem ohranimo vlažnost oči, očistimo jih in sprostimo. Redno sproščanje oči je predvsem pomembno za ohranitev dobrega vida. Koristna je tudi očesna telovadba. Z očmi telovadimo predvsem takrat, kadar čutimo, da so utrujene. 1. vaja: Sproščeno in brez napora napravimo 10 očesnih gibov iz le- vega očesnega kota proti desnemu in obratno. Pri tem ne smemo premikati glave. 2. vaja: Napravimo 10 gibov z očmi iz levega očesnega kota v smeri proti čelu, nato v desni očesni kot, od tod pa proti desni konici. 3. vaja: Hitro, toda brez napora, obkrožimo obliko svojega očesa, in sicer najprej v smeri urnega kazalca, nato pa še v obratni smeri. Pri tej vaji naj krožijo oči v obliki elipse. 4. vaja: Z rokama si zakrijemo oči. Nekaj minut glejmo v tako nastali temni prostor. Pri tem se popolnoma sprostimo. Roki počasi razpremo, da se oči postopoma navadijo na svetlobo. 5. vaja: Čim pogosteje glejmo v zelenje. Ne smemo misliti, da je očesna telovadba izguba časa. S sproščenimi očmi lahko dalj časa hitreje beremo. Občasno moramo tudi k očesnemu zdravniku, da, se prepričamo1, če je naš vid v redu. Upokojitve Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami KOLIČEVO, OKTOBRA — Peter Starin se je zaposlil v našem podjetju že leta 1929. Od nas odhaja že kar s precejšnjim številom let, saj bo letos dopolnil že 64. leto. Rodil se je leta 1907 v Petsr Starin Dobu. Se vedno se živo spominja norčij, ki jih je v mladosti napravil skupaj s prijatelji. Najbolj mu je ostala v spominu neodigra-na nogometna tekma med Dobom in Virom. Vseskozi je ostal zvest pristaš nogometa in navija za Olimpijo in Maribor. Ne manjka mu trpkih spominov iz življenja, vendar pa so tisti, ki jih je preživel v koncentracijskem taborišču v Nemčiji, najtežji. Po prestanem ujetništvu se je leta 1945 ponovno zaposlil v Papirnici. Med tem časom nekako od leta 1946 se je vključil v Kmetijsko zadrugo Moravče, kjer je ostal 6 let. Od tam pa je prišel ponovno v Papirnico, kjer je najprej delal pri kartonskem stroju I, na delovnem mestu mazača. Pozneje je bil dodeljen v inštalatersko delavnico, kjer je ostal vse do danes. Miren in skromen je vseskozi vestno opravljal svoje delo, vsi ga imajo radi, saj se ni nikoli ustrašil nobenega dela. Bil je dober to-tariš in tudi z vsemi sodelavci se je dobro razumel. Na koncu razgovora sva še malo pofilozofirala, da leta našega življenja nekam hitro minevajo, kar prehitro . .. Ob odhodu v pokoj želi vsem članom kolektiva še mnogo delovnih uspehov. Tudi mi, Peter, ti želimo, da bi v zadovoljstvu in sreči užival zasluženi pokoj in hvala ti za dolgoletno vestno delo v našem podjetju. KOLIČEVO, OKTOBRA — Te dni je odšla v pokoj Ančka Švare, ki je bila v podjetju zaposlena od 10. junija 1949. Najprej je delala v lepenkovem oddelku kot snemalka lepenke ter to težko delo opravljala celih 6 let. Pogostokrat je morala delati tudi ponoči. Rekla je, da tisto, kar je zmogla v mlajših letih, sedaj ne bi mogla več. Zadnja leta je delala v sušilnici oziroma v dodelavi lepenke in to pri mehanskem gladilniku. Vseskozi se je na tem delovnem mestu dobro počutila ter se s sodelavkami tudi dobro razumela. Kljub težavam, ki jih je imela pri gradnji hiše in vzgoji 3 otrok, je Ančka še vedno dobre volje in optimistično gleda na svojo življenjsko pot. Ko odhaja v pokoj, mi je povedala, da je bila z delom v Papirnici Količevo in z razmerami zadovoljna ter se jih bo rada spominjala. Vsem sodelavkam in sodelavcem želi mnogo uspeha pri bodočem delu. Tudi mi ji želimo še dosti sreče in zadovoljstva v pokoju, opravičujemo se ji, ker tokrat nismo uspeli dobiti fotografije, da bi jo objavili. Če ne prej, pa bomo to storili, ko se bo prvič udeležila skupnega izleta upokojencev. VEVČE, OKTOBRA — Da bi kar z delom prekinila, je rekla naša sodelavka Božena HABIČ in odšla v zasluženi pokoj. Ko je prišla jemat slovo in urejevat potrebne formalnosti, je povedala, da je prišla v tovarno v aprilu meseca 1956. leta. Že prej pa je bila zaposlena v svojem osnovnem poklicu kot, prodajalka pri podjetju Sadje-zelenjava v Ljubljani. Stresel sem svojo radovednost in jo vprašal po počutju ob odhodu v pokoj: »Ja, če po pravici povem,« je dejala »sem bi'a z delom kar zadovoljna. Delala sem kot števka in zgibalka papirja, precej časa pa sem nosila in skrbela' za malico za svoje delovne kolegice. Z njimi sem se dobro razumela. Včasih so me sicer okregale, to pa takrat, ko sem jim prinesla premajhne klobase. No, to pa ni bila moja krivda, zato sem jim kar nazaj povedala. Tudi s predpostavljenimi mojstri sem bila za- Boža Habič dovoljna, zlasti s sedanjim, ki ne dela nobenih razlik med starejšimi in mlajšimi sodelavkami. Tudi tovarišu Vidicu, ki ga tamle vidim, sem hvaležna, ker mi je pustil haljo. To bom porabila doma pri urejanju gredic. Seveda ne sedaj na zimo. Sicer pa upam, da bom čas pokoja kar dobro uporabila.« Tudi mi smo mnenja, da naj bi bile gredice lepo urejene in ji s tega mesta želimo vse dobro. Rešitev satovnic dvojčic A: 1. gobček, 2. briket, 3. časnik, 4. snetec, 5. pečina, 6. eremit, 7. jarina, 8. cezura, 9. žanjec, 10. metulj, 11. goltaj, 12. zgruda. GORIČANE, CELULOZA B: 1. sarkom, 2. mlinec, 3. Cervan, 4. vodnar, 5. naglas, 6. kancer, 7. travma, 8. Aleman, 9. elegan, 10. Naksos. 11. stativ, 12. Šantel. KOLIČEVO, LESOVINA Izžrebani so bili in prejmejo po 10 din — Zdenka Kovačič, Ivo Avbelj in ing. Majda Žemva, 30 dinarjev Marija Dmitrovič, 60 dinarjev Nada Kunaver. Nagrade za. pravilno rešitev »Povezani matični kvadrati« znašajo: 1. 30 din, 2. 20 din in 3., 4. in 5. po 10 din. Rešitev pošljite do 10. novembra v uredništvo Naše delo. VEVČE, MAJA — Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem vsak član kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo, ima možnost in je potencialni kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo. b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost od krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da delajo razbremenilne vaje (hoja po pr- Papirnica Vevče Prišli so: Jože Kresnik, paznik PS Karel Dvanajščak, pom. vodje glad. stroja v prem. odd. Danilo Skerbinek, dipl. ing., vodja prevent. planskega odd. Radivoj Cajhen, pospravljalec Izmeta v prem. odd. Djuro Blagojevič, razkladalec Dragoljub Stojič, nanosilec Sefčet Brunčevič. nanosilec Jovan Petrovič, razkladalec Frane Trtnik, nanosilec Odšli so: Gabrijela Irman. lastna odpoved Mirko Podgorelec, lastna odpoved Janez KasteVc, lastna odpoved Joža Napotnik, prenehanje pogodbe za določen čas Franc Čuden, odšel v JLA Joža Oblak, lastna odpoved Miloš Porenta, odšel v JLA Peter Klemenčič, odšel v JLA Marjan Mlakar, odšel v JLA Slavko Nograšek, odšel v JLA Ivan Ter, samovoljno zapustil delo Poročili so se: Marjan Gorenc z Nado Flisek Marjan Cvetkovič z Mileno Boršt-nar Čestitamo! Rodili so se: Mitju Predaliču, sin Dejan Mustatu Kuruzoviču, sin Ermin stih v odmorih, doma tako imenovana »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. d) V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža ustreza številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), je potrebno ukreniti vse, da bomo shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam. e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom. f) Vsaka oseba nad 25. letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katere nam predpiše zdravnik), so potrebna posebej osebam, ki imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega efekta. Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo, ne zavedajoč se zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni Mujagu Muranoviču, hči Ajša Jožetu Štrublju, sin Emil Čestitamo! Papirnica Količevo V mesecu septembru so se zaposlili: Branko Osolnik, delavec v KC Franc Dimc, strojni ključavničar Marcel Grčar, varilec Janko Cerar, strojni ključavničar V tem mesecu so bili sprejeti novi vajenci: Vojko Grilj Mirko Bergant Branko Mav Jože Okoren Vinko Gerbec V mesecu septembru so odšli iz podjetja: Jožefa Kepec, delavka v dodelavi papirja — upokojena Henrik Marolt, laborant OTK — sporazumno Ančka Švare, vodja meh. glad. lep. — upokojena Andrej Praprotnik, pazilec sita PS I — odšel na odsluženje vojaškega roka Peter Starin, inštalater — upokojen Rodili so se: Marija Skorič se je rodila hčerka Klavdija. Jožetu Lipovšku se je rodila hčerka Sabina. Pavli Kmetič se je rodil sin Andrej. Petru Potočniku se je rodil sin Bogdan. Čestitamo! z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični pogoj povijemo zjutraj, še preden vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovcdnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako da dosežemo celo nasproten efekt od zaželenega. In še na koncu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, her-melika idr.). Za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hydrocy-clin, Hydrocortison, Synalar, Lo-cacorten, Ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cir-kulacijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. Dr Ljubo Dorem Tovarna celuloze Medvode V mesecu septembru se je zaposlil: Juraj Podvez, nakladalec lesa in ža-manja V mesecu septembru so odšli iz podjetja: Juraj Podvez, nakladalec lesa in ža-manja, samovoljno Jožica Gale, likvidator faktur I, delavčeva odpoved Saban Cosič, II. pomočn k kurjača, samovoljno Alojz Sušnik strejni kovač I, upokojen Ivan Duhovnik, vodja proizvodnje pinotana, upokojen Rojstvo: V družini STJEPANA RADUHE se je rodila hčerka VALERIJA. Čestitamo! -liaSEDELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna ►►Toneta Tomšiča« v Ljubljani. KADROVSKA SLUŽBA POROČA