50 do 60 mm duevnih padavin. Največ j ih je bilo l i . septembra 1953 — 11 mm. To je skoraj toliko, kot j ih pade običajno v dveh zimskih mesecih skupaj. Zimski meseci so bili navadno zelo suhi. Marca meseca leta 1953 je bilo vsega skupaj 3,8 mm padavin, februarja 1959 pa 4,8 mm. Takih pri- merov suše v poletnih mesecih ni bilo. Sneg. Večinoma je snežilo v januarju, febru- arju in marcu normalno po 6 dni. V decembru je bilo polovico manj dni s snegom. Leta 1958 v decembru sploh ni bilo snega. Marca je snežilo vsako leto, aprila vsako drugo leto. Novembra je bil sneg precej pogost, vtem ko je bil oktobra samo enkrat (29. X. 1955) in v maju tudi samo enkrat (6. V. 1957). Kar zadeva število padavinskih dni, rečemo lahko, da je bil običajno vsak tretji dan obdar- jen z dežjem ali snegojn. Najmanj padavinskih dni je bilo v januar ju in februarju (32°/o), naj- več v maju in jun i ju (45%). 4. Z r a č n i p r i t i s k in v e t r o v i Zračni pritisk. Gibanje normalnega mesečnega pritiska karakterizirajo naslednji podatki: januar februar marec april 737.3 ram 736 mm 737,2 mm 736,8 mm maj junij julij avgust 737,1 mm 737,1 mm 737,2 mm 337,3 mm september oktober november december 739 mm 739,4 mm 735,9 mm 737,5 mm Iz tabele lahko razberemo, da so vsaj v zad- njem desetletju odločali o zračnem pritisku di- namični činitelji . Če bi bili termični, bi bil naj - višji pritisk pozimi, najniž j poleti. Bilo pa je skoraj obratno, pri čemr pa je vendarle treba opozoriti na prece j visok pritisk v decembru in januarju. Značilno je , da je bil na jveč j i pritisk v zgodnji jeseni. Zanimivo bi bilo ugotoviti, če je ta maksimum stalen, od kod izvira in kol iko je od njega odvisno lepo jesensko vreme v Mari- boru. Vetrovi. Izračunal sem normalni mesečni tok vetrov za 8 vetrovnih smeri. Prišel sem do za- ključka, da so bili pomembni le 4 vetrovi; severo- zahodnik, jugovzhodnik, sever in jug. Prva dva sta bila vendarle precej bol j pogostna, kot je razvidno iz priložene tabele: januar februar marec 6 6 7 jug 7 8 9 sever 11 12 15 jugovzhod. 23 20 16 severozahod. 39 29 27 tišina april maj junij 7 9 9 jug 8 6 7 sever 12 16 15 jugovzhod. 24 28 22 severozahod. 23 24 23 tišina julij avgust september 7 10 5 jug 6 4 3 sever 15 14 15 jugovzhod. 26 14 21 severozahod. 29 33 36 tišina oktober november december tišina 6 3 5 5 8 6 jug 13 13 15 sever 20 20 19 jugovzhod. 40 37 40 severozahod. Severozahodnik je večinoma pihal ponoči iz Dravske doline, jugovzhodnik pa podnevi v Drav- sko dolino, ki jo na severu obda ja jo prisojne rebri Kozjaka in Slovenskih goric. Ta primer kaže, da imamo v Mariboru skoraj redno me- njavo dolinskih in gorskih vetrov. Sever je bil večkrat nad Dravskim poljem, najraje ob koncu zime in na začetku pomladi. K. sreči je bil večinoma slab in le malo podoben burji , ker je le včasih dosegel v povprečku drugo stopnjo. Jug je bil pogostejši v topli polovici leta. Bil je nekoliko močnejši in je včasih dosegel v povprečku tretjo, izjemoma pa tudi četrto stop- njo. Ugotovimo lahko, da je Maribor zelo mirno mesto in dobro zavarovano pred neprijetnimi vetrovi. Borut Belec MORFOLOGIJA MARIBORSKE RAVNINE Mariborska ravnina je v morfološkem pogledu razgiban svet pleistocenskih teras in pričetek ve- like prodne akumulaci je Dravskega polja. Pri prestopu v subpanonsko področ je je pleistocen- ska Drava odložila prod v obliki ogromnega tri- kotnega vršaja, ki sestavlja današnje Zgornje Dravsko pol je. Vendar ledeniška Drava ni le akumulirala velikanskih množin proda, temveč je lastno naplavino tudi erodirala in s tem ustva- rila sistem teras, značilen za mariborsko pokrajino. širšo mariborsko okolico tvori jo na severu Mariborske gorice, zgrajene iz tortonskega fora- minifernega laporja in vzhodno Pohorje na jugo- zahodu, sestavljeno iz metamorfnih kamenin. Na pohorskem vznožju se dviga še tonalitna Pekrska gora. 78 Morfološka karta Mariborske ra nine — 1 aluvij ob Dravi (.oreška terasa/, 2 bresterniška ali breijanska terasa, 3 nilja stopnja brezjanske terase, 4 Smetanova ali pobreika terasa, 5 studenška ali tezenska terasa, 6 limbuška terasa, 7 ilovice vrSajev, 8 ilovnata pekrska terasa, 9 terciar Slovenskih goric, 10 starejSe kamenine Pohorja in Kozjaka, 11 meja proda in ilovic, 12 obseg sklenjene zasidave Maribora Mariborskim goricam se Drava tesno približa pri Melju, kjer izpodkopava Meljski hrib. Tudi pri Mariborskem otoku se nasloni na gričevje. Tukajšnja struga je epigenetskega izvora, saj se reka zajeda v skrilave laporje v neposredni bli- žini prodne naplavine. Pokrajinsko zelo značilne so pliocenske urav- nave v višjih legah. To so nivoji Mariborskih goric, Limbuških goric in vzhodnega Pohorja, izdelani v starejših kameninah. Najnižji pred- kvartarni nivoji se nahajajo na vzhodnem po- bočju Pohorja v višinah med 295 in 335 m. Pone- kod je mogoče ugotoviti dve stopnji. Značilna je stopnja v višini 295 do 305 m. Taka je ilovnata terasa za Pekrsko goro, domnevno iz starejšega pleistocena. dravski prod. Debelina ilovic se v smeri Pohorja veča. Drava je izpodjedla tudi vršaj nad Sp. Rad- vanjem in vršaj med Pekrami in Zg. Radvanjem, ki počasi prehajata v višjo ilovnato Pekrsko teraso. Tukajšnje ilovice izkoriščata opekarni v Rad- vanju in Razvanju, v preteklosti pa je bilo ve- liko poljskih peči. Potoki, ki pritekajo s Pohorja, v produ drav- skega vršaja kmalu poniknejo, kot Radvanjski potok v Betnavskem ribniku, Razvanjski potok, Hočki potok in drugi. Tu se prične tako imeno- vana izgonska pokrajina, značilna po hidrograf- skih posebnostih. Limbuški terasi sledi studenška, ki je le malo PROFIL POHORJE-BADLOV VRH M. DOLŽIN 1'20.000;M.VIŠIU 1̂ 2000 »00 - 190 - 280 ¿70 460 - ¿50 . 1+0 ¥ 0 a. 1 V Z -J 5 g 33 Z PROFIL T E Z K J O - M E L 3 E MDOLŽ.IN 1:20.000,M.VIŠIN 1-2000 PROFIL 5 T U D E K I C I - S T R A Ž U N - D 0 G 0 S E M . D O L Ž I N J - 4 0 . 0 0 0 , M.VIŠIN 1- -2000 o 2 2 Ravninske terase so prodnate. Najvišja je limbuška terasa. Poteka od Limbuša preko Stu- dencev in naprej v smeri Tržaške ceste. Na po- horski strani jo obrobl ja jo ilovnati vršaji, ki jih je Drava izpodrezala. Vrtanja na vršaju Raz- vanjskega potoka so pokazala, da prevladujejo peščene ilovice, med katere se vpletajo plasti proda in posamezne debele skale. Pod težo vršaja se nahajajo le tanjše plasti proda, peska in ilovic. ki jih je nasul Razvanjski potok in tako prekril nižja. Po n je j potekajo plitve doline, ki se začno v Studenškem gozdu. Posebno značilna dolina teče mimo Železniških delavnic >Boris Kidriči in kadetnice proti Tržaški cesti, torej ob robu limbuške terase. Na levem bregu ne najdemo ekvivalenta lim- buške terase, pač pa je razširjena studenška terasa. Severno od Mladinske, Maistrove in Wil- sonove ulice prehaja v ilovice manjših vršajev, ki so j ih nasuii potoki iz Slovenskih goric. Po- 80 sebno veliko je nasipal Počehovski potok. Tudi tukajšnje ilovice so nekoč izkoriščale opekarne in pol jske peči. Drugod jo sestavlja dravski prod. Rošpoški in Vinarski potok sta lastno ilovnato naplavino že prerezala in se g loboko zajedla vanj. Tako je nastal nekakšen mariborski »badland«. Spodnji rob te terase lahko lepo sledimo od Mariborskega otoka preko Smetanove ulice. Go- sposvetske ceste, Gregorčičeve, Razlago ve ulice in Trga Borisa Kidriča do železniške postaje. Področje med Kamnico in Mariborom je bilo raziskano z geoelektričnimi sondami. Proučeva- nja so pokazala, da se tod nahaja staro korito Drave, v katerem se zbirajo stalne količine vode s področja severozahodno od Maribora, prav tako pa tudi voda, ki pronica skozi prod. Prodna na- sipina leži na erodirani bazi, ki jo sestavljajo temni glinasti skrilavci karbonske ali triadne starosti in tvorijo podlago, nagnjeno od zahoda proti vzhodu. Tako tvori jo pri elektrarni Mari- borski otok pregrajo, visoko 10 do 15 m, a že nekaj sto metrov nizvodno, torej proti vzhodu, ležijo v gladini Drave. V nj ih je vrezano tudi omenjeno korito Drave, in to v smeri zahod— vzhod. Na desnem bregu je studenška terasa bo l j razširjena in spremlja Dravo vse do Pobrežja. Rob terase poteka ob pokopališču, železniški progi in Tržaški cesti, nato pa zavije na jugo- vzhod ter loči Tezno in Stražunski gozd. To ježo lahko sledimo še daleč naprej mimo Brezja in Dogoš. Naslednja nižja terasa je Smetanova, imenova- na po Smetanovi «lici , ki leži pod ježo studenške terase. Je le nekaj metrov nižja od studenške in je precej valovita. Prične se v Studenškem gozdu in se nadal juje na levem bregu v mestu, nakar ponovno preide na desni breg na Pobrežje. 7ato bi jo lahko imenovali tudi pobreško teraso. Pri- pada ji tudi stražunski otok. ki ga obkroža moč- virna dolina Stražunskega potoka oziroma suha struga Drave. Domnevajo , da se je Drava iz svoje prvotne struge, ki naj bi potekala preko Studencev v Stražun, prestavila proti Melju, stražunska dolina pa se je polagoma zamočvirila. Stara dravska struga je široka do 200 m in glo- boka čez 20 m ter je dosegla vododržno glinasto ploščo, ki tvori podlago prodni nasipini. Glinasta plošča se spušča od Studencev, Stra- žuna in Miklavža približno 20 m pod prodom proti jugo- jugozahodu. V smeri Miklavž—Hoče se zopet dvigne in tvori med Studenci in Stra- žunom na severu ter Hočami na jugu položno sinklinalo, ki se polagoma znižuje proti Miklav- žu. To nam potr ju je j o tudi novejša geoelektrična merjenja pri Bohovi. Osnova produ so mlade pliocenske peščene gline in lapor z vodnim hori- zontom. Od tod številni izvirki talne vode v Stražunu, v Studencih in pri Miklavžu. Talna voda je marsikje zlepila prod v trden konglo- merat. Smetanova ali pobreška terasa zavzema sko- raj vse Pobrežje vzdolž Ceste XIV. divizije in Dupleške ceste. Po višini ji ustreza tudi soraz- merno široka terasa zahodno od Dogoš. ki meji z zgornjim robom na studenško teraso Tezen- skega gozda. Še nižja je bresterniška terasa. Sega od Bre- stemice mimo Mariborskega jezera v Studenški gozd. k j e r pa je ozka in precej razrezana. A me- stu se pojavi pod Koroško cesto in se nadaljuje preko Glavnega trga in Ulice kneza Koclja. Njen zgornji rob je zelo zabrisan, ostrejša meja proti Smetanovi terasi se kaže le v strmini ( ¡raj- skega trga, Vetrinjske ulice, Ulice heroja Šlan- 81 dra, Mlinske ulice in Meljske ceste. Partizanska cesta sledi robu Smetanove terase od železniške postaje do Grajskega trga, podobno kot Gregor- čičeva ulica robu studenške terase. Slovenska «lica in Slomškov trg spadata torej v nivo Sme- tanove terase. Na Pobrežju spada k bresterUiški terasi vso ozemlje vzhodno od ježe, ki poteka proti jugu čez Pobrežje do ok l juka pri Brezju. Bresterniško teraso bi tukaj lahko imenovali brezjansko teraso. Med Zrkovci in Brezjem se pojavi še nižja terasa, že nekakšna aluvialna stopnja brezjanske terase. Najniž jo dravsko teraso imenujemo oreško. Obsega Mariborski otok, najnižji del Studen- škega gozda, v mestu pa Pristan in velik del Orešja. Pripada ji tudi relativno širok pas od Drave do ježe pod Zrkovsko cesto mimo Zrkoveo in Dogoš do Miklavža. To je že aluvialna terasa z mnogo mivke. Petrografska sestava proda je zelo pestra. Sestavljajo ga kvarciti, porfir j i , serpentini, an- deziti, sljudni skrilavci, tonaliti, apnenci in ro- govačniki. Sedanje površje je bilo nasuto v glavnem v dobi wiirmske glaciacije. Do glavnega nasi- panja je prišlo, ko se je ledenik po svojem naj- večjem obsegu že nekoliko umaknil in je Drava v svojo nasutino v Celovški kotlini naglo vrezo- vala svojo strugo, prod pa odnašala ter ga v obliki vršaja napisala na Dravskem polju. Po nasipanju v wiirmski dobi se je Drava pričela urezovati v lastno nasipino. V tem času je nastal Stražun in vse nižje terase vkl jučno Smetanovo teraso. Meja med pretežno akumulacijskimi in ero- diranimi površinami je na desnem bregu zelo ostra. Izraža se v 20 m visoki strmi ježi pri Mari- borskem otoku, pod Obrežno in Ruško ulico v Studencih in pod Pobreško cesto. Ob Nasipni ulici napravi ježa močan zavoj v Stražun ter zavije slednjič onstran Ptujske ceste proti Mi- klavžu. Tu se sicer zniža na 15 m, vendar zaradi tega ne izgubi značaja markantne pregraje proti nižjim terasam. Na levem bregu Drave je ta meja manj izra- zita, ker je reka prodirala proti jugu in pri postopnem vrezovanju nikoli ni dosegla svojega izhodišča. Tako je izdelala terase, značilne za mariborsko mestno jedro. Tn kakor se je v mestu odbijala od visoke ježe studenške terase proti severu, tako jo je gr ičevje od Meljskega hriba proti Zrkovcem in Dogošam usmerjalo proti jugu. Pri tem je ustvarila terase od Pobrežja s Stra- žunom preko Brezja in Zrkovec. Dogoš in Mi- klavža. To je torej po nastanku mlajše ozemlje, ki ga označuje jo le nižje terase. Izdelala jih je Drava v času svojega poglabl janja, pri čemer pa ie tudi nekoliko akumulirala. Razliko med akumulacijskimi in erozijskimi terasami nakazuje tudi sestava proda, ki je na nižjih erozijskih terasah bo l j grob in nekoliko manj apniški kot na višjih akumulacijskih te- rasah. Najmlajši v morfološkem razvoju pokraj ine je najnižji svet ob Dravi , ki ga prištevamo v aluvij . Sestavlja ga pretežno pesek, ki mu je primešan prod in se zato razlikuje od sestave višjih teras. Prodna akumulaci ja pokaže k l jub pestri me- njavi materiala, da imamo na starejši limbuško- studenški terasi opraviti z dvema več ali manj izrazitima zasipoma. Prvi zasip leži v globini in ga sestavlja nekoliko bol j droben prod. Kaže na umirjeno akumulaci jo v toplejši zadnji med- ledeni dobi. Prekriva ga drugi zasip, sestavljen iz debelejšega proda, ki ga je naplavila Drava v hladnejši wiirmski dobi, ko se je že pričela vrezovati. Zdi se, da postaja material v smeri ježe debelejši, saj se pri tem bližamo strženu nekdanje struge. Včasih sta oba zasipa ločena s konglomeratno plastjo. Enako sliko opazimo na levem bregu Drave. Tudi tu se pojavita dva zasipa, čeprav nekoliko manj izrazito in se ob Dravi , k jer je material zelo grob, izgubita. Na Pobrežju se še tudi rahlo izoblikujeta dva zasipa, na nižjih terasah pa postane material enotnejši. Prevladuje debel prod. kar bi ustre- zalo poznowurmskemu erodiranju Drave. Ko nastopi v aluviju toplejša doba, prične Drava nasipavati finejši prod in pesek, ki označujeta najnižji svet ob reki. Debelina prodne akumulacije je zelo različna. Med Mariborom in Kamnico doseže 40 m, bliže Dravi 22 m, pri Mariborski tekstilni tovarni 6 do S m, pri tezenskem vodovodu 20 m, pri Zrkovcih in Dupleku 16 m, Bohovi 26 m in Miklavžu 30 m. Prod in pesek pomenita danes važen gradbeni material, že od nekdaj pa služi prod pri gradnji in posipanju cest. Izraba proda in peska je v mariborski okolici zelo močna, o čemer nam pri- ča jo številne aktivne in opuščene gramoznice in raziskovalna vrtanja za nove obrate. Trenutno je na jbo l j mehanizirana Gradisova gramoznica v Dogošah. v načrtu pa je velika centralna gra- moznica na Pobrežju pri Zrkovcih. L i t e r a t u r a : Dr. Anton Melik, Štajerska s Prekmurjem in Me- žiško dolino, Ljubljana, 1957. Dr. Ivan Gams, Pohorsko Podravje, Ljubljana, 1959. Ciril Šlebinger. Geologija' Maribora, Kronika slo- venskih mest, Ljubljana, 1938. Franjo Baš, Maribor, Geomorfološke razmere, GV 1927. Dr. Milan Sifrer, Ilovice na Dravskem polju (tip- kopis). Inštitut za geografijo SAZU Borut Belec, Pleistocenska prodna akumulacija Ma- ribora in okolice (tipkopis). I nStitut za geografijo SAZU Geoelektrična merjenja v Kamnici in Bohovi. Ma- riborski vodovod. Podatki raznih vrtanj. Komuna projekt Maribor. 12